Uresničevanje ciljev Nacionalnega gozdnega programa po meri
lastnika?
Customized Realization of National Forest Program Goals?
Andrej ANDOLJŠEK
Izvleček:
Andoljšek, A.: Uresničevanje ciljev Nacionalnega gozdnega programa po meri lastnika? Gozdarski vestnik, 67/2009,
št. 7-8. V slovenščini z izvlečkom v angleščini. Prevod Breda Misja, lektoriranje slovenskega besedila Marjetka
Prispevek obravnava Nacionalni gozdni program s stališča lastnika gozda. Predstavi dileme med lastniškimi in
družbenimi interesi z okoljskega, gospodarskega in družbenega vidika.
Ključne besede: nacionalni gozdni program, lastnik gozda, večnamenskost gozda.
Abstract:
Andoljšek, A.: Customized Realization of National Forest Program Goals? Gozdarski vestnik (Professional Journal
of Forestry), 67/2009, vol. 7-8. In Slovenian, abstract in English. Translated by Breda Misja, proofreading of the
Slovenian text Marjetka Šivic.
The article deals with the National Forest Program from the view-point of the forest owner. It presents the dilemmas
arising from the owners' and public interests from the environmental, economic and social aspect.
Key words: National Forest Program, forest owner, multi-use of forest
1 uvod
Nacionalni gozdni program je kot strateški doku-
ment začrtal politiko gozdarstva na načelu trajno-
sti, sonaravnosti in večnamenskosti. Ta tradicija,
ki se je v večini pokazala kot dobra, naj bi se
ohranila tudi v prihodnje. Tudi zasebni lastniki
gozdov so jo večinoma sprejeli za svojo in le malo
je teženj za spremembo koncepta gospodarjenja.
Konec koncev je zdajšnje stanje gozdov, ki ga
opredeljujemo pozitivno, zasluga tudi skrbnega
gospodarjenja lastnikov gozdov. Kljub ugodnemu
stanju pa je še veliko stvari, s katerimi ne moremo
biti zadovoljni.
Resolucija o Nacionalnem gozdnem programu
obravnava tri vsebinske sklope: okoljski vidik,
gospodarski vidik in družbeni vidik. V prispevku
bomo obravnavali uresničevanje ciljev po teh
sklopih z vidika lastnika gozda. Seveda je dobro
leto in pol po sprejetju Resolucije o nacionalnem
gozdnem programu prekratko obdobje, da bi lahko
govorili o kakšnih izrazitih težnjah.
2 okoljski vidik
V Sloveniji je kar polovico vseh gozdov v obmo-
čjih Natura 2000. Nekatera območja so z uredbo
opredeljena tudi kot varovalni gozdovi in gozdni
rezervati. Tako je delež gozdov, kjer je potreben
prilagojen način gospodarjenja, zelo velik. Pri tem
se postavlja vprašanje, ali je izdelan ustrezen sistem
nadomestil za prilagojen način gospodarjenja in
omejevanje uživanja lastnine. Kako to poteka v
praksi? Slej ali prej bo nastal konflikt interesov
in morali bi imeti natančno definirane vzvode za
reševanje le-teh.
Za območja Natura 2000 nekateri strokovnjaki
zatrjujejo, da so to območja velikih priložnosti.
Doslej lastniki gozdov še niso spoznali prednosti
(če sploh obstajajo), le za vse posege v gozdni
prostor potrebujejo poleg vseh dovoljenj še pre-
sojo vplivov na okolje.
Pestrost avtohtonih prostoživečih živali je
naravna vrednota. Vendar je treba poudariti,
A. A., univ. dipl. inž. gozd., Kmetijsko-gozdarska
zbornica Slovenije
da so populacije nekaterih vrst, čeprav so
lovne, prevelike in povzročajo škodo na kme-
tijskih površinah in v gozdovih. V velikem delu
Slovenije je še vedno zelo velika objedenost
gozdnega mladja, pomlajevanje je oteženo ali
onemogočeno. Posledično je ogrožena bio-
loška pestrost v gozdovih. V podmladku ali
mlajših sestojih marsikje ni več minoritetnih
drevesnih vrst, ponekod pa tudi ni graditeljic
sestojev (jelka).
Nimamo ustrezne metode, ki bi pokazala
dejansko stanje glede objedenosti gozdnega
mladja, ravno tako škoda, ki jo povzroča divjad
v gozdovih, ni ovrednotena, pogoste pa so tudi
težave pri uveljavljanja odškodnin za nastalo
škodo v gozdovih.
Lastniki gozdov so tudi premalo vključeni
v proces načrtovanja ukrepov v gozdovih pri
gozdnogospodarskem načrtovanju pa tudi lov-
skogojitvenem načrtovanju. V procesu lovskogo-
jitvenega načrtovanja lastniki lahko sodelujejo le
prek organizacij, saj ni javne razgrnitve načrtov,
je samo javna predstavitev.
V Sloveniji je že doseženo optimalno razmerje
me gozdom, kmetijskimi in urbanimi površinami,
zato ni več smiselno povečevanje gozdnih povr-
šin. Čeprav v določenih okoljih, predvsem na
kmetijskih območjih, primanjkuje gozda, pa ta v
nekaterih delih Slovenije porašča že več kot 90 %
površin. In v okoljih z nadpovprečno gozdnatostjo
bi morali poenostaviti postopek pridobivanja
dovoljenj za krčitve gozdov.
Na drugi strani je bilo preveč avtomatizmov za
vključevanje zaraščajočih površin v gozd (revizije
GGN GE). Zdaj naj bi to delali s soglasjem lastnika,
ki pa je o poteku revizije obveščen le prek spleta
(moral bi biti pisno).
Velike spremembe v okolju in posledično pod-
nebne spremembe so dale gozdovom v povezavi
s tem novo vrednost; so ponor toplogrednih
plinov in prispevajo k ugodni bilanci ogljika.
Les postaja spet aktualna surovina. Vendar pa je
premalo promocij lesa in spodbud za uporabo
lesa. Zelo se je skrčil obseg spodbud za uporabo
lesa v energetske namene in obseg spodbud za
investicije v sodobne kotle. Premalo aktivnega
svetovanja je tudi o uporabi biomase. Državne
institucije bi morale biti primer dobre prakse za
uporabo lesa.
V povezavi s podnebnimi spremembami se
srečujemo s pojavom novih škodljivcev. Ali smo
dovolj pripravljeni nanje in ali širša gozdarska
stroka sploh kaj ve o njih?
Podnebne spremembe povzročajo tudi inten-
zivnejše vremenske pojave (močni nalivi). Z
zaskrbljenostjo pa ugotavljamo, da sredstva za
urejanje hudourniških strug ne sledijo dejanskim
potrebam.
3 GOSPODARSKI VIDIK
Kljub vsem pozitivnim atributom, s katerimi
opisujemo stanje slovenskih gozdov: t. j. da so
sonaravni, dobro ohranjeni, da se lesna zaloga
in prirastek povečujeta oz., da je lesna zaloga
že skoraj optimalna (320 m3/ha), pa po drugi
strani ugotavljamo, da ne znamo izkoristiti, kar
nam nudijo oz., kar bi lahko. Etata ne dosegamo,
struktura struktura sotimentov, ki so jih napadli
škodljivci je neugodna, tako da je iztržek od
prodaje manjši kot bi lahko bil. Velika ovira za
takšno stanje sta med drugim tudi razdrobljena
gozdna posest in pomanjkanje infrastrukture v
gozdovih. Zadostna infrastruktura je temelj za
učinkovito gospodarjenje v gozdovih. Sredstva
iz programa razvoja podeželja so namenjena
tudi sofinanciranju le-te. Vendar pa je postopek
pridobivanja upravnih dovoljenj tako zahteven,
da so imeli lastniki majhne in razdrobljene posesti
manjše možnosti za kandidiranje za sredstva. Poleg
tega so na ta sredstva za sofinanciranje prometnic
lahko kandidirali le preko združenj.
Vsekakor je razdrobljena in majhna posest
velika ovira za učinkovito gospodarjenje z gozdovi.
Prepoved delitve gozdnih parcel, manjših od 5 ha,
sicer obstaja, ni pa prepovedan vpis solastnine, ki je
za gospodarjenje še bolj neugodna. Zaradi lažjega
gospodarjenja kmetijska in gozdna zemljišča ne
bi smela biti v solastnini.
Lastniki lahko učinkovitost pri gospodarjenju z
gozdovi povečajo, če se povežejo. Tako vsaj kažejo
nekatere izkušnj e prek mej a (Avstrij a). Pri nas se je
proces povezovanja v takšni obliki (društva) začel
leta 2001. Pričakovanja na področju povezovanja
in njegovih učinkov so bila velika. Čeprav so
bili narejeni veliki premiki na tem področju, pa
je bilo doslej zelo malo ali skoraj nič skupnega
pojavljanja na trgu. Proces združevanja je treba
nadaljevati in nadgraditi s to tržno komponento
- skupno pojavljanje na trgu, skupno opravljanje
del, uvajanje sodobnih tehnologij.
Zaradi nezadostne usposoblj enosti lastnikov in
neustrezne tehnične opremljenosti so vse prepo-
goste delovne nezgode, velikokrat tudi s smrtnim
izidom. In to kljub temu, da je velika obiskanost
izobraževanj oz. tečajev o varnem delu. Mogoče
bi veljalo razmisliti o neke vrste preizkusu znanja
ob koncu tečajev.
Sicer pa tudi trg z gozdnimi lesnimi sortimenti
ni najboljši. Cene lesa so sorazmerno nizke,
poseben problem je prodaja manj kakovostnega
lesa, še posebno po propadu celulozne industrije.
Veliko tovrstnega lesa je potem namenjenega za
kurjavo.
Glede na pozitivne učinke uporabe lesa za bio-
maso bi nujno potrebovali organiziran trg zanjo.
Korak naprej so začete aktivnosti za ustanavljanje
biomasnih logističnih centrov, ki bi nudili zanes-
ljivo oskrbo s tovrstno surovino.
Vsekakor bi morala država več sredstev in
energije nameniti promociji uporabe lesa, pro-
mociji gozda in gozdarstva ter podeželja nasploh
ter zagotavljati enakomeren regionalni razvoj (ne
samo verbalno).
Gozd poleg lesa daje še vrsto drugih dobrin.
Eno izmed zelo pomembnih in perečih področij,
povezanih z gozdom, je lovstvo. Glede na ugoto-
vitve načrtovani odstrel ni realiziran, posledično
se večajo populacije in se širijo na območja, ki jih
prej ni bilo. Ravno tako niso realizirani načrto-
vani ukrepi v okolju, ki izboljšujejo prehranske
možnosti za divjad.
Aktivnosti lovcev za preprečevanje škode so
vse preveč pasivne, preprečevanje je večinoma
prepuščeno lastnikom zemljišč (premalo sodelo-
vanja). Veliko je nedorečenosti tudi pri ocenje-
vanju škode.
Lov nima samo ekološke in socialne funkcije,
ampak tudi gospodarsko. V tem pogledu so lastniki
zemljišč prezrti.
Veliko nedorečenosti je tudi pri nabiranju
postranskih gozdnih proizvodov. Zakonske osnove
sicer so, jih pa ne uresničujemo, poleg tega ni
zadostnega nadzora nad tem.
Čebelarstvo ponuja veliko neizkoriščenih
možnosti kot dodaten vir zaslužka. Še vedno pa
nimamo pašnih redov, ki bi urejali pašo čebel.
Gozdne površine, vsaj nekatere, so zelo obreme-
njene s turizmom in rekreacijo. To sicer pomeni
določene priložnosti za tamkajšnje prebivalce,
obenem pa razvoj takih dejavnosti povzroča tudi
negativne učinke. Turizem je lahko le ena od
oblik dopolnilne dejavnosti na kmetiji, treba pa
je spodbujati tudi druge dopolnilne dejavnosti, ki
lahko prinesejo dodaten vir zaslužka. Programi iz
razvoja podeželja so ena od priložnosti za zagon
dejavnosti.
Pri razvoju podeželja, kmetijstva in gozdarstva
imajo poseben pomen ustrezne svetovalne službe.
Premalo so povezane in preveč ločeno obravna-
vajo svoje segmente na kmetiji in premalokrat
obravnavajo kmetijo kot celoto.
4 DRUŽBENI VIDIK
Socialne funkcije gozdov postajajo vse pomemb-
nejše, zato je vsaj na določenih območjih tudi
pritisk javnosti nanje zelo velik. Pri nas so
gozdovi za javnost odprti, dostop je prost. Za
javnost je to samoumevna vrednota, ki pa je
vedno ne zna dovolj ceniti. Pogoste so različne
zlorabe. Pereč problem je odlaganje odpadkov
in puščanje smeti v naravi, gozdu. 157. a člen
Zakona o varstvu okolja nalaga lastnikom
zemljišč odgovornost za smeti na njihovih
zemljiščih ne glede na to, kdo jih je tam odvrgel.
To je popolnoma v nasprotju z evropskim nače-
lom odgovornosti povzročitelja in v nasprotju
s 5. čl. Zakona o gozdovih, ki lastnikom nalaga
dovoliti v svojem gozdu prost dostop in gibanje
drugim osebam.
Pogoste so tudi različne, gozdu neprilagojene
turistične in rekreacijske dejavnosti brez soglasja
lastnikov. Čeprav bi organizatorji morali pridobiti
soglasja, pa v praksi to še ni zaživelo.
Posebno obravnavo zasluži nabiranje gozdnih
plodov. To je sicer omejeno z različnimi akti,
vendar pa praktično ni nadzora nad upoštevanjem
pravil. Poleg tega ni dorečen 25. člen Zakona o goz-
dovih, kdaj in s katerimi pogoji ministrstvo lahko
omeji ali prepove nabiranje gozdnih plodov.
Veliko delovnih nezgod v gozdovih ni problem
samo z gospodarskega, ampak tudi z družbenega
vidika (posledice).
Ker postajajo socialne funkcije gozda vse
pomembnejše, bi država morala prilagajati deleže
sofinanciranja ukrepov v gozdovih.
Resolucija tudi večkrat omenja sobivanje z
živalsko komponento (zveri). Dejstvo je, da so
velike zveri naravna vrednota, ki jo moramo
ohraniti. Vendar so tudi meje, do kje je še mogoče
sobivanje ljudi in zveri. Na določenih območjih je
sobivanje že na kritični točki. Žal pa lokalno pre-
bivalstvo nikakor ne more vplivati na upravljanje
z velikimi zvermi. O teh vprašanjih je premajhen
socialni dialog. Na odločanje imajo prevelik vpliv
naravovarstvene organizacije. Vsekakor država
ni prevzela polne odgovornosti za posledice
zavarovanja teh vrst.
Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Nacionalni gozdni
program
V letu 2007 je Državni zbor Republike Slovenije
sprejel Resolucijo o nacionalnem gozdnem pro-
gramu. Resolucija predstavlja v naslednjih letih
temeljni dokument slovenskega gozdarstva, na
osnovi katerega se bodo sprejemale pomembne
odločitve in posledično tudi gozdarska zakonodaja.
V času priprave so bili v javno razpravo vključeni
tudi lastniki gozdov, predvsem preko njihovih
interesnih združenj. Zaradi prevladujočega deleža
zasebne gozdne posesti je lastnikom gozdov v
dokumentu posvečeno precej prostora. Za lastnike
gozdov je še posebej pomemben gospodarski
vidik gozdov. Zato smo v prispevku skušali ana-
lizirati dosegljive cilje in izvajanje usmeritev iz
resolucije. Posebno pozornost smo posvetili tudi
dejavnostim Zveze lastnikov gozdov Slovenije
in njenih članov - lokalnih društev lastnikov
gozdov v zvezi z uresničevanjem Nacionalnega
gozdnega programa. Ugotovili smo, da je bilo
v zadnjih dveh letih sicer opravljenih kar nekaj
aktivnosti, ki so slovensko gozdarstvo približali
ciljem resolucije. Pri tem imajo svoj delež tudi
združenja lastnikov gozdov. Kljub temu ugotav-
ljamo, da Nacionalni gozdni program v praksi
še ni zaživel v polni meri. Z vidika lastnikov
gozdov je še posebej simptomatično kronično
pomanjkanje finančnih sredstev za uresničevanje
programa na vseh področjih gospodarjenja z
zasebnimi gozdovi.
Jože MORI univ. dipl. inž. gozd.
Zveza lastnikov gozdov Slovenije