OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
NAKOP
ЕЦИАЉМЖТ NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
advertise in the best slovene newspaper
Commerical Printing of All Kinds
VOL. XXXVII.—LETO XXXVII.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), DECEMBER 9, 1954
ŠTEVILKA (NUMBER) 236
Frank hayny
Po dolgi in mučni bolezni je preminil v Mestni bolnišnici poznani Frank Hayny, star 59 let, stanujoč na 2812 Cedar Ave. Družina je živela v Export, Pa., do leta 1922, ko še je preselila v Cleveland. Bil je član in svoje-časno več let tajnik društva V boj št. 53 S.N.P.J. Doma je bil iz Zupeča vas na Dolenjskem, kjer zapušča sorodnike. V Ame-Hki se je nahajal 42 let. Delal je pri Bishop & Babcock Co. Bil je delničar Slov. del. doma na Waterloo Rd., Slov. zadruge in Enakopravnosti.
Tukaj zapušča soprogo Lilian, rojena Kovach, rodom iz f'rage, tri hčere Mrs. Elsie Jacobs, Mrs. Rose Sepic in Caroline, tri vnuke in sestrično Mrs. Pauline Makovec ter več sorod-iiikov. Pogreb se vrši v petek Popoldne ob 1. uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St.
Ali naj joe McCarthy gre?
WASHINGTON, 7. decembra ^Senator Joe McCarthy je bil obsojen radi tega, ker ni dal se-iiatu poročila o svojem in o finančnem stanju svojega odbora. Logično je, da ga sedaj bo moral dati in če ga ne bo? Računa se s tem, da se bo stavil predlog, da
nažene iz senata. To zahtevajo demokratje, čeprav so v prejšnji razpravi prepustili obračun 2 McCarthyem republikancem Samim, oni so le glasovali.
zdravniki na stavki
Ш0 DE JANEIRO, 7. decern bra—Zdravniki, ki so v držav-službah, so na stavki. Zahtevajo višjo plačo in novo razpo-''editev. Bolnice so brez zdrav-' niške pomoči. Vojaški zdravniki priskočili na pomoč. Tudi zobozdravniki v državnih službah Napovedujejo stavko. Vlada je stavku j očim zagrozila, da jim bo ^zela zdravniški obrtni list, če ne povrnejo na delo. Zdravni-ki bi torej ne mogli izvrševati Zdravniške prakse, tudi če bi bili Privatni zdravniki.
Zaposlenost— ^Rezposlenost
Po zadnji statistiki naj bi bilo v okraju Cuyahoga 639,000 zaposlenih. Od zadnjega oktobra je na novo zaposlilo 6,500 de-l^'Vstva. Vendar pa smo z zaposlitvijo še vedno pet odstotkov ^ižje, kot smo bili lansko leto.
dan 1. decembra je bilo v okraju Cuyahoga pravih nezaposlenih 34,000. Ta številka po-^eni najnižje stanje od zadnje-Sa maja. Značilno je nadalje, da nezaposleni iz katerekolih pri iskanju novega dela obračajo najraje na industrijo.
OBADVA TABORA V SVETU LAHKO ŽIVITA SKUPAJ!
V zunanji politiki Amerike gre za trenotno najvažnejše vprašanje ali se da mirno živeti in trgovati s Sovjetsko zvezo, s tem pa tudi s komunističnim blokom. Razumljivo je, da je to vprašanje razgibalo tudi ameriški gospodarski svet. Ernest Weir, predsednik velike družbe National Steel Corp. trdi, da je ameriško-rusko sodelovanje možno, pa tudi potrebno. Tako se je izrazil v govoru, ki ga je imel v Clevelandu.
Tako dolgo, kakor dolgo se"^----
seja
^•etna
^ Letna seja društva Svoboda 748 S.N.P.J. se vrši v petek ^Večer v navadnih prostorih Slov.
doma na Waterloo Rd. Pri-^®tek točno ob 7. uri. Vabi se vse ^l&nice, da se gotovo udeležijo.
dnevnem redu bodo volitve pdbomic in po seji bo prigrizek izmenjava božičnih dapl v ^'fednosti $1.00.
bosta dve najmočnejši državi na svetu gledali z očmi nezaupanja in se obnašali druga proti drugi z duhom sovraštva, bo obstojala nevarnost, da nastopijo manjši spopadi in se začnejo male vojne, ki pa se znajo razviti v veliko vojno. Če pride do vojne, potem bodo padale bombe. Če pa se začne z uporabo sedanjih atomskih morilnih orožij, potem obe vojskujoči se stranki nimata pričakovati drugega, kakor popolno propast.
Dolžnost Amerike je, da poveže komunistične države z ostalim svobodoljubnim svetom, da pa tudi pospeši praktično trgovino med temi državami. Ohranitev miru—za vsako ceno.
Po mnenju Weira je treba upoštevati tudi današnje razmere v Evropi. Zapadna Evropa se je gospodarsko dvignila, to Evropo pa preveva duh samo-zaupanja, volja do večje pros-peritete, pa tudi politične neodvisnosti. Zapadna Evropa ne verjame, da bi bila vojna med obema taboroma absolutno potrebna. Evropa nasprotno verjame, da oba tabora lahko živita na tem planetu skupaj, treba je le najti praktična pota. Z zapadno Evropo je treba računati kot z novo politično enoto, rekli bi— tretjo politično silo, če je Amerika prva. Sovjetska zveza pa druga. Ta zapadna Evropa lahko med obema drugima taboroma posreduje. Toda njena osnovna politika je ta, da je sodelovanje možno.
Združene države morajo računati tudi s tem, da bodo stalno rastle potrebe ne samo sveta, marveč tudi doma. Te potrebe bo treba zadostiti!
Zanimiva je sodba, kako gleda Weir na bodočnost Združenih držav. Pri sedanjem številu prebivalstva 163,000,000 je ameriška industrija jekla zmožna, da vrže na trg 125,000,000 ton jekla. V prihodnjih 45 letih, če bo mir, bo prebivalstvo Združenih držav narastlo na 300,000,000 ljudi. Zvišale se bodo potrebe tudi po jeklu. Če naj samo te domače potrebe zadostimo, potem bo morala industrija jekla zvišati svojo produkcijo za 75,000,000 ton na leto.
Azija se je uprla
Kako pa gledati na ameriško politiko do Azije? Dorothy Thompson, znana politična ko-mentatorica in uvodničarka je v govoru pred clevelandsko odvetniško zvezo trdila, da bi ameriška vojaška intervencija v Aziji pomenila samomor. Najvažnejši družabno-politični dogodek zadnjega časa je upor Azije zoper oblast zapadnega sveta. V Aziji Amerikanci sploh ne bi mogli voditi nobene vojne brez azijskih zaveznikov. Kaka vojaška intervencija Amerike tam v Aziji bi ne zmanjšala azijskega nasprotstva do zapadnega sveta. Ni pravilna politika, če se hoče spraviti cel svet pod ameriško zastavo.' Spričo tega položaja zahteva pamet, da vodimo v Aziji tako politiko, da se tam snujejo domače zveze, vse pa v ci-
lju, da ne pride do trdne zveze med Kitajsko in Sovjetsko zvezo.
Vojna na Koreji je preveč dišala po interesih izven-azijske-ga sveta. Te vojne se razen Korejcev -- ^'+ajcev ter malih oddelkov rćije ni udeležila nobena azijska država. Tudi to je značilno.
Žrtve Nannie Doss
JACKSON, Ala., 7. decembra —Nannie Doss, ki se sedaj nahaja v zaporu, naj bi poleg štirih mož zastrupila še sedem članov svojega sorodstva; dve sestri in pravnuke. Sodna oblast je dala za enkrat odkopati truplo ene sestre in enega vnuka. Če se bo na teh truplih pokazalo, da je bila smrt v zvezi z zastrupitvijo,-bodo odkopali še nadaljnih pet trupel Dossovega sorodstva. Doss priznava, daje zastrupila s strupom za podgane štiri može, pa nobenega od sorodnikov.
Nannie Doss bo znana po Ameriki še bolj, ko bo prihodnja številka magazina "Life" prinesla opis njenega življenja, kakor ga je sama pripovedovala uredniku "Life-a."
vljudnost se splača
PARIZ, 7. decembra—Danska cestno-policijska oblast je razpisala tekmo za nagrado tistim policajem, ki so v izvrševanju svoje službe najbolj vljudni in tistim pešcem, ki znajo po cestah hoditi najbolj pravilno. Nagrado je dobilo pet policajev in pet pešcev, nagrada pa je obstojala v plačilu potn,ih stroškov v Pariz in ogledovanja Pariza.
napad na unije v imenu—svobode!
V socialno-političnem pogledu gre za močno gibanje na strani ameriških delodajalcev, da posamezne države kot take uničijo oblast delavskih unij. Gre za po-kret, ki se širi po državah ameriškega juga in zapada pod krinko "svobode do dela." Podjetnik naj preko unij in brez ozira na unije nastavi tistega in za plačo kot sam hoče. Delavec brez za-slombe, če hoče kaj zaslužiti, se mora udati. Sedanji Taft-Hart-leyev delavski zakon prepušča posameznim državam možnost, da izglasujejo take zakonodaje. Zato je razumljiva zahteva delavskih unij, da se ta točka Taft-Hartleyevega zakona ukine, delavsko vprašanje pa uredi z novim federalnim zakonom.
V bolnišnici
V St. Alexis bolnišnico se je podala Mrs. Margaret Krall iz 15105 Thames Ave. Prijateljice jo lahko obiščejo.
Mrs. Anna Samolis iz 618 E. 107 St. se je podala v Polyclinic bolnišnico, kjer jo prijatelji lahko obiščejo. Za prevoz obeh je skrbela ambulanca Mary A. Sve-tek.
nič jim ne manjka, pa so debeli!
če zagledamo človeka lepe Kimanjosti, primerno debelosti in se sprašujemo po vzrokih, je navadno slovenski odgovor ta: "Kaj mu pa manjka. . . "
Ameriški vojaki v Evropi so sicer vezani na vojaško disciplino, se morajo kolikor toliko vežbati, sicer pa so prosti in v resnici civilisti. Imajo zadostno plačo, razne doklade, jim gre, kakor pravi Prešeren, da "vojaku cesar da pol hleba in kar je treba."
Ameriški vojaki v Nemčiji so se razvadili. Ne izgledajo več kot vojaki. Ameriško vojaško poveljstvo je prišlo do zaključka, da Amerikanci v Nemčiji postajajo predebeli in bi bili sploh nesposobni za kako borbo.
Podrejena vojaška poveljstva so dobila okrožnico, v katerih jih vrhovna komanda opozarja na to, da debeli vojaki sploh ne odgovarjajo več zdravstvenim predpisom vojaškega standarda. Ta namreč zahte^va, da mora biti vsak vojak vedno pripravljen, da poseže v boj. Podrejena poveljstva morajo pregledati debelost ameriških vojakov, preskrbeti pa tudi, da shujšajo, če so predebeli. V bolnice z njimi! Stavite jih na dijetno hrano! Uporabite vsa sredstva, da postanejo normalni vojaki, se glasi ta vojaška okrožnica.
Tito v Indiji
NEW DELHI, 9. decembra— Predsednik Jugoslavije, maršal Tito, je prispel v Indijo na uradni obisk k predsedniku indijske vlade Nehruju. Sprejet je bil uradno in z vojaškimi častmi. Svetovno časopisje posveča Titu vso pozornost. Gre za poskus kako naj dva državnika, Tito in Nehru, izdelata kompromisni predlog za rešitev sporov med komunističnim in zapadnim blokom.
McCarthy se je zaletel v Eisenhowerja, češ da je premehak nasproti komunizmu
EISENHOWER SE IZOGIBA OSEBNIM OBRAČUNOM
WASHINGTON, 8. decembra—Senator McCarthy je ljuto napadel predsednika Eisenhower j a, češ, da je dvoličen, hoče napadati komunizem, na drugi strani se z njim pogaja za sodelovanje, istočasno pa ne mara napraviti ničesar, da bi se rešila čast ameriške vojaške uniforme, ki se sedaj sramoti po kitajskih ječah. Po tej izjavi je McCarthy odšel iz Washingtona, in to neznanokam oči vidno v nameri, da mu ne bo treba dajati nobenih pojasnil na komentarje, ki jih bo povzročila njegova politična izjava.
Ni nobenega dvoma, da je"^~------------------
McCarthy izrabil sedanje razpoloženje v Ameriki. Zaprti ameriški pilotje v kitajskih ječah so predmet splošnega zanimanja.
McCarthy vali sedaj indirektno krivdo za to^stanje na predsednika Eisenhowerja, ki je v ostalem brez dvoma njegov osebni nasprotnik. Hoče pa zopet dvigniti sebe in АтегДкапсет položiti v usta, češ, edini jaz McCarthy vodim pravo politiko, ko pobijam komunizem, ko dokazujem,
da s tem komunizmom nimamo nobenega opravka. McCarthy pričakuje, da bo ta parola odmevala po Ameriki in bo po zadnjem poražu, ko je bil v senatu obsojen, postal zopet junak dneva.
Večja
brezposelnost
Urad v Columbusu, ki skrbi za brezposelne v državi Ohio, je javil, da se je priglasilo pretekli teden za podporo 14,512 novih prosilcev. Teden pred tem tednom je bilo novih prosilcev le 12,151. Urad tudi javlja, da se število novih prosilcev veča tudi v območju Clevelanda. Med drugimi enako v območju Akrona, Cincinnatija, Toleda in Youngs-towna. Clevelandski urad, ki daje podporo za brezposelne, pa javlja bolj optimistične številke. Kdo ima prav? Manjka tudi točno število tistih, ki so črtani z liste, ker je pač zakonita doba, v kateri morejo dobivati podporo, potekla. Ali so ti slednji sedaj zaposleni, ali še vedno nezaposleni?
Očividno se je Bela hiša zavedala, da McCarthy računa z ameriškim razpoloženjem. Čutila se je prisiljeno, da je dala razširiti po šefu tiskovnega urada Bele hiše Hagertyu naslednje značilno pojasnilo:
Dan ima 24 ur, leto ima 12 mesecev in 52 tednov. Vseh 24 ur, 12 roesecev in 52 tednov je Bela hiša na straži in ni zanemarila niti trenotka, da ne bi storila vse, kar je po zakonu in politično možno, da se onemogočijo vsi elementi, ki so nevarni državi.
Eisenhower—McCarthy
Skoraj vso svojo poslovno dobo je bil predsednik Eisenhower v neprestanem boju z McCarthyem, četudi ga ni nikoli osebno imenoval. Eisenhovyer je ponovno posvaril McCarthya, naj ne blati brez dokazov nedolžnih državljanov. V spor sta prišla, ko je šlo za znano sežiganje knjig po ameriških knjižnicah v tujini', ko je šlo za čast genera? la Georgea Marshalla, ko je šlo za imenovanje sedanjega posla-
nika v Moskvi Charlesa Bohle-na; ko je šlo za spor McCarthy —Stevens, nazadnje za spor McCarthya s senatom, posebno še s predsednikom odbora, ki je vršil preiskavo o obtožbah zoper McCarthya, senatorjem Wat-kinsom. Potem ko je bil senator McCarthy obsojen in je bil senator Watkins v Beli hiši na poročanju, je Eisenhower Watkinsu čestital, da je opravil odlično delo. Tega seveda Joe McCarthy ni mogel preboleti. Udaril je nazaj na Eisenhowerja.
Nekaj političnih mnenj
Senator Knowland, ki je vodja dosedanje republikanske večine v senatu, sicer prijatelj McCarthya, je zavrnil McCarthya, češ da ni nobenega dokaza, da bi sedanja federalna administracija postopala s komunisti z rokavicami na rokah.
Senator Watkins je karakteri-ziral McCarthya s tole značilno sodbo: Napad senatorja McCarthya na predsednika, na senatorja Flandersa (ki je bil oče resolucije zoper McCarthya) in na mene kaže, da gre za istega neodgovornega McCarthya, ki je bil zadnji četrtek z ogromno večino po senatu obsojen.
Predsednik izvršilnega odbora republikanske stranke Leonard Hall je označil napad McCarthya na Eisenhowerja za veliko politično zmoto. Vse delovanje Bele hiše, ko gre za komuniste, kaže nasprotno. Predsednik Eisenhower seje boril zoper komunizem že leta nazaj, predno je McCarthy o komunizmu odprl usta v senatu.
Predsednik Eisenhower se ni hotel spustiti v debato z McCarthyem. Dejal je, da ne ihara osebnih obračunavanj, v kolikor pa
ZNAČILNE AMERIŠKE STAVKE
V staro domovino
Prošli ponedeljek so se z letalom podali iz New Yorka na obisk v staro domovino poznani Mr. in Mrs. John in Sophie Zupančič ter hčerka Donna iz 18220 Marcella Rd. Obiskali bodo sorodnike v Zavrtači,, p. Višnja gora, kjer bodo preživeli božične in novoletne praznike. Potujejo s posredovanjem agencije Hollander. Srečna pot in zdrav povratek!
Ali se stavke materialno splačajo, se sprašujejo večkrat delavci. Kdaj se nadomesti, kar se pri stavki izgubi?
Dne 27. novembra 1953 je šlo v Pittsburghu na stavko 800 voznikov tovornih avtomobilov, ki so prevažali blago za razne trgovine. Njim se je v kratkem času pridružilo še 6,000 drugih uslužbencev v teh trgovinah. Stavka je trajala več kot leto dni in je sedaj končana.
Šlo je za vprašanje ali trgovine v območju Pittsburgha lahko razpošiljajo pakete z blagom tudi po pošti. Šlo je za nesoglasja med ravnateljstvom trgovine in nameščencih, šlo je tudi za vprašanje, kdo sme biti pomočnik vozniku, ali vsakdo, ali samo unijsko organizirani.
Med stavko so bile trgovine odprte, in so poslovale, seveda v zmanjšanem obsegu. Trgovci računajo, da je prodaja padla za 25 do 40 odstotkov. Kaj so dobili stavkujoči v novi mezdni
pol centa v.eč na uro, ta povišana mezda pa stopi v veljavo 15. februarja 1955, pet-centno povišanje na uro pa takoj.
Koliko pa znašajo izgube na mezdah? 15,000,000 dolarjev!
V tovarni Kohler Company v VVisconsinu se je začela stavka meseca aprila. Na stavki so samo unijsko organizirani delavci, drugi delajo, tovarna pa nemoteno namešča nove ljudi. Stavko vodi avtomobilska unija CIO Unija mora preskrbovati svoje člane, ki so na stavki s hrano, pa tudi z denarjem. Za nje plačuje najemnine, dospele obroke za plačevanje zemljiško-knjižne-ga dolga, poleg tega pa plačuje tudi vsakemu stavkarju $25 na teden, še nekaj se je pokazalo pri tej stavki. Na stavko je šlo 2,000 delavstva. Kakih 300 od njih se je že zaposlilo pri drugih podjetjih, delno so zaposleni v zmanjšanem delovnem času, nekaj stavkajočih pa je zapustila Wisconsin in odšlo za delom v druga mesta. Stavka še traja in pogodbi? Vsega skupaj osem in ni izgleda, da bo kmalu končana.
gre za strankarsko vprašanje republikanske stranke, je Eisenhower napotil zastopnike tiska na predsednika stranke Halla, ki bo imel danes lastno tiskovno konferenco. Eisenhower je tudi povdaril, da je svetovna napetost ponehala in da je podano polno upanje, da bomo živeli v miru.
Zadnje vesti
Pripravljeni bodimo na dež in sneg. To je sremenska napoved za danes, ko bo najvišja temperatura 42 stopinj, najnižja pa 28 stopinj.
V	procesu zoper zdravnika Samuela Shepparda nastopajo priče, ki jih je predlagala obramba. Včeraj zaslišane priče so hotele pokazati zdravnika Samuela Shepparda kot skrajno dobrega moža in očeta, vljudnega in kot takega, ki ne bi bil zmožen skriviti lasu nikomur. Zasliševanje prič obrambe! se danes nadaljuje. Ni verjetno, da bi prišel Samuel sam že ta teden na \Tsto.
Cleveland Heights Je doživel težko avtomobilsko nesrečo. Na Taylor Rd. se Je peljala v avtomobilu 22-letna Mar Jorie Larsen. V avtomobilu na prednjem stnle-žu je imela evojo osem mesecev staro hčerko Deborah, na zadnjem sedežu pa je stal dvoletni sinček David. Ko Je mati mirila otroka zraven sebts Ji Je ušel volan iz kontrole in avtomobil je treščil v brzojavni drog. Sinčka je vrglo iz zadnjega sedeža in je priletel ob prednjo šipo, pri o^-mur si je zlomil vrat in je bil na mestu mrtev. Deklica je dobila hude poškodbe in so danes zjutraj zdravniki trdili, da ne bo ostala pri življenju. Tudi mati Marjorla je ranjena. Oče in mož David Larsen se je ob času dogodka nahajal poslovnim potom \ Chicagu.
Združeni narodi v New Yorku so z 48 glasovi proti petim sprejeli ameriško resolucijo glede zaprtih Amerikancev na Kitajskem na denvni red zasedanja. Dokler resolucija, ki zahteva oprostitev Amerikancev, ne bo sprejeta, bodo Združeni narodi zasedali nepretrgoma. Silno ostro je zoper Kitajce nastopil šef britanske delegacije Anthony Nutting. Kitajski radio v Peikingu pa Je že namignil, da obsojeni Amerikanci ne bodo izpuščeni.
V	Toki ju jt^ prišlo do spremembe vlade. Novi predsednik vlade Hatoyama je postal predsednik vlade s pomočjo konservativcev in socialistov. Vsekakor čudna politična mešanica.
V	mestu Erie, Pa., Je župan Thomas Flattley gladko priznal, da je prejel podkupnino, da je raznim raketirjem dovolil nedovoljene igre. Popre Je je Flattley tekom preiskave skušal dokazati svojo nedolžnost.
V Florido
Poznani Mr. Frank Hočevar iz Lorain Ave. se je s svojim bratrancem Joseph Kostanjevec iz Detroita, Mich., podal z busom proti Floridi. Tam nameravata ostati za nedoločen čas. želimo jima mnogo razvedrila v topli Floridi.
k.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
ii
ENAKOPRAVNOST
ff
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznašalcu in po poŠti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)____________________
For Six Months—(Za šest mesecev)_________
For Three Months—(Za tri mesece)____
..$10.0C . 6.0C _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year—(Za eno leto)________
For Six Months—(Za 3e.it mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$12.0(. - 7.0( _ 4.5C
Entered as Second Class Matter April 26 th, 1918 at the Post Office ai Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879.
PROSTOR IN IDEOLOGIJA
(1)
Ko je Winston Churchill kot predsednik britanske vlade sprejel za Veliko Britanijo in njene domini j one, sploh prekomorsko posest, vodstvo svetovne vojne v svoje roke je dejal značilno: "Vojno bomo vodili iz britanskega otočja; če se bo treba umakniti, jo bomo vodwili iz Kanade, tudi iz Južno-afriške zveze." Churchill jetedaj povdaril pomen prostora. Velika Britanija z vsem svojim preko-morskim posestvom je bila in je še velik prostor. V vojni to dejstvo pomeni veliko. 2e s strateškega vidika gre bitka naj prvo za prostor. Prostorninsko vzeto je japonsko otočje, ki sestavlja državo Japonsko, majhno; manjše od naše Californije. Japonska se je ogledala po prostoru. Vseh 50 let nazaj je gledala, kako bi dobila več prostora na soncu ne samo radi gospodarstva, marveč tudi radi vojaške strategije. Začelo se je s Korejo, nadaljevalo z vsemi kraji Vzhodne Azije. V zadnji svetovni vojni in nekaj let pred njo so japonske čete, kakor korakoma pregazi-le širna azijska ozemlja, tako daleč, da se je japonski vojak moral po zemljepisnih kartah končno orientirati, kje sploh je. Ti novo pridobljeni prostori še niso bili za Japonsko kot pravimo konsolidirani. Bili so prvi dnevi osvojitve. Vezi z Japonsko torej še neutrjene: Nič čudnega,, če je atomska bomba, odvržena na dvoje japonskih industrijskih mest tako preplašila Japonce doma, da so padli na kolena. Japonsko otočje samo je bilo premalo še za navadne, kaj šele za atomske bombe!
Carska in sovjetska Rusija se je vedno ogledovala za prostorom. Sovjetska zveza si je po zadnji svetovni vojni, čeprav ne formalno, vendar dejansko vzela silni prostor tako na zapadu, kakor na vzhodu svojih državnih meja. V Evropi imenujmo le njene satelitske države, ki tudi strateško za Sovjetsko zvezo veliko pomenijo. Samo s'tega razloga že Sovjetska zveza ne bo dala iz rok Vzhodne Nemčije in ne bo zapustila tiste zone male Avstrije, ki jo ima zasedeno. Sovjetski zunanji minister Molotov je v nekem svojem govoru to dejstvo, čeprav ne odkrito, pribil. Sovjetska vojska je dobila po zadnji svetovni vojni mnogo "prijateljev" v vzhodni Evropi in za politiko Sovjetske zveze je bilo to dejstvo najvažnejša povojna pridobitev, po izjavah Molotova.
Komunistična Kitajska kljub temu, da je ogromna po ozmelju in po številu prebivalstva, se enako ogleduje po strateško-važnem prostoru. Ni slučajno, da je že zasedla prostrani Tibet, da preko njega lahko gleda v Indijo. Kitajska je izvedla prvič ljudsko štetje v državi. Ali so številke pravilne ali ne—v tem pogledu je kontrola nemogoča. V svet je vrgla številko 600 milijonov Kitajcev. Za te milijone je treba velikega prostora!
Važnejše je njeno ogledovanje po pravem prostoru, ki bo za Kitajsko strateško-operacijsko važen. Naglasih smo že, da je v južnovzhodnih državah in krajih Azije raztresenih kakih 12 milijonov Kitajcev. Vlada Kitajske jih neuradno smatra za svoje, v daljni bodočnosti pa tudi za svoj prostor, na katerem bivajo" te kitajske manjšine.
Združene države so potem, ko se je po Državljanski vojni ohranila enotnost, gledale enako za prostorom. Da do zapadne poloble naj nima noben evropski kolonizator nobene pravice več, namreč pravice kolonizacije, to je Amerika poveda'a že, ko je bil njen predsednik Monroe. Toda Amerika je nujno morala razširiti svoj prostor. Koncem prejšnjega stoletja je radi prostora prišla v spor s Španijo. Od začetka tega stoletja pa išče svoj prostor predvsem na Pacifiku. Svoja oporišča je tako razširila in na drobno raztrcsla, da vojaški krogi v Washingtonu čisto gotovo računajo s strateškega stališča vzeto ves Pacifik za svoj! Tudi Ameriki gre v prvi vrsti za prostor. Za prostor ob Pacifiku se naravno poteguje tudi velesila komunistična Kitajska. Bitka za prostor na Pacifiku se je že začela. Na zunaj jo spremljajo razne ideologije, ki so pokrite s plašči narodnosti in socialnosti, v resnici pa gre za imperialno gospodstvo, ki je -zvezano s prostorom.
L. Č.
Vabilo na letno sejo
EUCLID, Ohio—Društvo Napredek št. 132 A.B.Z. bo imelo svojo letno sejo v nedeljo, 12. decembra v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Pričetek seje bo ob 2. uri popoldne.
Na dnevnem redu bodo volitve uradnikov za leto 1955 in ukrepalo se bo o drugih važnih zadevah.
Vsi člani, ki bodo navzoči na seji, bodo dobili za 50c vrednosti .rosnih sliskov. Po seji bo prosta zabava in božičnica za člane mladinskega oddelka.
Prijazno se vabi vse člane, da gotovo pridejo na sejo. Pripeljite s seboj svoje malčke, da se bodo razveselili in bili deležni daril Miklavža. Pri zabavi, ki sledi zvečer, bo igrala domača godba. Na zabavo po seji se pa vabi tudi prijatelje društva, da se z nami razveselijo.
Adalyne B. Cecelic, tajnica.
Madaljni prispevki za Adamičev spomenik v Sloveniji
EUCLID, Ohio—Naš marljivi delavec Vence Palcich je ponovno poslal $10., katero vsoto so darovali sledeči: Joseph Britz iz Export, Pa. $5.; Anton Mramor iz North Braddock Pa., $2. in Neimenovana tudi od tam $3.
John Česnik iz Trafalger Ave. je daroval $5. Prejela sem vsoto $3. od Anton Valentinčiča iz Transfer, Pa., katero so prispevali po en dolar sledeči: Frank Klune, Chisholm, Minn., Mr. Perns od ravno tam ter Anton Go-i-enc iz Warren, O.
Vsem darovalcem iskrena hvala. Obenem pa ponovno oglašam, da še vedno pobiramo za Adamičev spomenik v Sloveniji. Za dramski zbor Anton Verovšek
Mary Bozich, tajnica
19161 Monterey Ave.
la Adamičevo ustanovo
EUCLID, Ohio—Glavni odbor '^Progresivnih Slovenk v Ameriki je poslal "Spominski ustanovi Louis Adamič" vsoto petinse-iemdeset dolarjev. To je sprejel sedanji stalni odbor, a pripravljalnemu odboru so poslale vsoto petindvajset dolarjev. Vr-'.e in zavedne Slovenke so dale skupno vsoto sto dolarjev. Prisrčna jim hvala za izrazit prispevek in za odločno in jasno razumevanje, kako važno je to, ia bo knjižnica Princeton univerze edin'a in stalna lastnica zgodovinsko važne Adamičeve literarne zapuščine. Glavni odbor Progresivnih Slovenk je naročil tudi vsem svojim krožkom, da naj prispevajo v sklad Adamičeve ustanove.
Glavna tajnica Josie Zakraj-5ek mi piše sledeče:
'Po daljši razpravi smo tudi klenile, da se obrnemo na vse laše krožke ter apeliramo, da шј vsak krožek nabere sto do farjev ali več za Adamičevo Lstanovo."
N^'Pisma so bila že razposlana na vse naše krožke in upamo, da bo rezultat povoljen, da se čim prej nabere vsota pet tisoč dolarjev."
To so prave besede, ki so podprte tudi z dejanji. Vsi bi morali tako misliti in delati. Zato je dolžnost slehernega čutečega Slovenca ali Slovenke, da pripomore s svojim prispevkom k uresničenju načrta in sklepa, katerega je napravila "Spominska ustanova Louis Adamič."
Pošljite prispevke na spodnji naslov!
John Žigman, blagajnik. 20713 Recher Ave. Euclid 19, Ohio.
Letna seja društva Lunder-Adamič ši. 28 S.N.P J.
CLEVELAND, Ohio—Te vrstice naj služijo za obvestilo in vabilo članstvu društva Lunder-Adamič št. 28 S.N.P.J., da se gotovo udeležite glavne letne seje, ki se bo vršila v nedeljo, dne 12. decembra. Pričetek točno ob 8.30 uri zjutraj. Seja se vrši v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
Podana bodo letna poročila vaših odbornikov. Pričakuje se vaša priporočila v korist društva in Jednote. Na dnevnem redu bo volitev odbora. Po zaključku seje bo pa malo prostega prigrizka. Na svidenje!
K. Stokel, predsednik.
Borba Slovencev za morje
LETO 1955 BO KAKOR LETO 1954?
Gre za navadno zdravo presojo, kaj pričakujemo od leta 1955. Gospodarski teoretični strokovnjaki napovedujejo vse najbolje: Nizke cene živilom, visoke plače na delu! Važno je v prvi vrsti vprašanje cen. Cene živilom so to jesen lahno padle. Amerikanci na splošno mislijo, ia bodo cene ostale iste tudi v letu 1955, kakor bo sploh tudi življenje ostalo pri Starem. Ne vdajajmo se iluzijam!
Bohlen v Moskvo
WASHINGTON, 8. decembra —Ameriški poslanik v Sovjetski zvezi Charles Bohlen je danes z letalom odpotoval nazaj. v Moskvo. Ob priliki njegovega odhoda je državni tajnik John Foster Dulles izjavil, da je imel 3 Bohlenom daljša posvetovanja In da se Bohlen vrača v Moskvo z navodili, ki jih je prejel od njega. Ta navodila gredo za tem, da se še nadalje tipa, kako bi bilo možno sodelovanje med Moskvo 'n Washingtonom.
V	ARGENTINO NI VODE
BUENOS AIRES, Argentina, 3. decembra—Letna doba na skrajnem jugu Južne Amerike je drugačna od ameriškega severa. Letošnja vročina je presenetila prebivalstvo Argentine, ker je prevelika, četudi za poletno dobo. Teden dni vlada vročina, ki se približuje skoraj 100 stopinj
V	državi, posebno pa še v pre-stolici, se je občutilo pomanjkanje vode, Vlada je bila prisiljena, da odredi omejitev uporabe vode.
i/'
ZASLUŽENO ODLIKOVANJE
Pierre Mendes-France, predsednik francoske vlade, je vnet zagovornik pitja mleka. Lynden v državi Washington je središče mlečne industrije. Mlečna industrija prevladuje enako v krajevni trgovski zbornici. Ta je podelila Mendesu Franceu častno članstvo in to za njegove zasluge pri propagiranju, da se mesto drugih pijač pije mleko.
NEBOTIČNIK V NEMČIJI
Nemčija ni dežela nebotičnikov. Nemška mesta imajo ulice, ki so obdane približno z enako visokimi hišami v ravni črti. V Ludwigshafenu so sedaj položili temelje za stavbo, ki bo imela 26 nadstropij in bo visoka 288 čevljev. Za ameriške pojme ta višina ni nekaj izrednega. Za nemške je in bo ta stavba, kjer bodo uradi nemške kemične družbe, za vso Zapadno Nemčijo najvišja. Ideja nebotičnikov je na splošno v Nemčiji tuja. V tem ni lazlike recimo med Berlinom ali drugimi nemškimi velemesti.
Morje v preteklosti slovanskih narodov nima posebno pomembnega mesta. Prav zato ni malo razširjena trditev, da so Slovani po svojem "značaju" pretežno celinsko in le malo pomorsko usmerjeni ljudje. Pa je le nekaj primerov, ki to sodbo kar ostro zavračajo. Komaj so prišli makedonski Slovani okrog leta 600 do Egejskega morja, že so postali nevarni gusarji, ki so več sto let dali kar precej posla bizantinski državi. Podobno so se kot gusarji in pomorci uveljavili neposredno po svojem prihodu do Jadrana dalmatinski Slovani, pa tudi oni ob Baltiškem morju. Slovanski Dubrovnik pa je spadal dolga stoletja med najvažnejša pomorska mesta ob Sredozemskem morju.
Ti primeri potrjujejo, da o pretežno celinski usmerjenosti Slovanov v preteklosti ni odločal njihov "značaj," marveč le njihov zgodovinski razvoj. Poljakom so zapirali pot do morja Nemci v Vzhodni Prusiji, Rusom Švedi ob Baltiškem morju in Tatar! ob Črnem morju, Slovane na Balkanskem polotoku pa so odrivali od morja Bizantinci na vzhodu in Benetke na zahodu. Pot Slovanov do morja ni bila lahka, zato so se tudi stežka uveljavili v pomorstvu.
Med take slovanske narode, ki smo se skozi stoletja trdo borili za pristop do morja in za lastno "okno v svet" spadamo tudi Slovenci. Ko so se konec VI. stoletja naši predniki naselili v svoji novi domovini, so sicer osvojili ves obsežni prostor do Donave in izvirov Drave in Zilje ter poselili tudi zaledje Trsta, toda mestne naselbine ob severovzhodnem obrežju Jadranskega morja so ostale romanske in v bizantinskih rokah. Podobno je bilo stanje, ki je v tistem času nastalo v Dalmaciji. Utrjena obrežna mesta so mogla dobivati podporo tudi preko morja in so se tako lažje ubranila. V tem času, ko trgovine skoraj ni bilo, pa tudi morje ni posebno pritegovalo niti Slovanov, niti z njimi zvezanih Obrov. Tudi meščanske naselbine niso živele od obrti in trgovine, marveč predvsem od ribištva in poljedelstva. Tako so meščani sami obdelovali bhž-njo okolico mesta. Na dveh mestih so se Slovenci vendarle že v tem času približali morju— severno od Trsta pri Nabrežini in južno od njega pr^^ko Bazovice do Skednja. Tretja smer slovenske kolonizacije je šla proti jugu, kjer je segala skoraj do Buzeta v srednji Istri, pa tudi skoraj do morja severno od Ri-žane (vzhodno od Kopra).
V	naslednjih stoletjih so se Slovenci v tem prostoru postopno vedno bolj krepili. Nedvomno so se širili tudi proti zahodu po vsej severozahodni Istri in našli pota tudi v mesta Trst, Koper, Izola in Piran. Tako kaže spisek članov tržaškega mestnega sveta iz leta 1202 skoraj 12% brez dvoma slovanskih imen.
V	tem času pa so gospodarske spremembe dovedle do bistvenih sprememb v neposredni okolici teh mest. Razvoj obrti in trgovine je od XI. stoletja dalje dal tem mestom novo vlogo v gospodarstvu—vlogo središč obrti in trgovine. Zato so meščani poljedelstvo opustili. V zvezi s tem razvojem zajame sedaj strnjena slovenska kolonizacija vso severozahodno Istro in obrežje vzdolž Tržaškega zaliva prav do mestnih obzidij. Vrsta virov iz naslednjih stoletij izpričuje to dejstvo. Po nekem poročilu koprskega guvernerja v Benetke iz šestnajstega stoletja so vsi prebivalci h Kopru spadajo-čega podeželja "imenovani z imenom Slovani in imajo za poglavarja plemiča iz tega mgsta." Po nekem drugem sporočilu iz XVII. ^tolgtja "vaščani vse te pokrajine pripadajo slovanskemu jeziku." Prav tako pripoveduje v XVII. stoletju tržaški zgodovinar Ireneo della Croce:
"Danes je mesto Trst obdano od vseh strani po Slovencih in takoj zunaj njegovega obzidja vsi prebivalci vasi in posestev Tržaškega ozemlja ne govore drugega jezika kakor slovenskega."
Slovenski uspeh pa je bil vendarle mnogo manjši kakor hrvatski v Dalmaciji, d asi se je borba začela domalega iz istih izhodišč. Dalmatinska mesta, že v X. stoletju prvič priključena k Hrvatski in podrejena hrvatskemu vladarju, so namreč tudi sama postala v nekaj stoletjih povsem slovanska. Na naši obali, sicer povsem slovenski, pa je v mestih še dalje živelo romansko prebivalstvo, res da ob slovenski manjšini prebivalstva tudi v teh naselbinah. Slovenci smo namreč že v IX. stoletju izgubiil pomembno oporišče v boju za ta mesta, ki so ga imeli tamošnji Slovani v svojih lastnih političnih tvorbah v zaledju dalmatinskih mest. Tako so oni mogli zajeti v svojo politično organizacijo tudi meščanske naselbine same, d očim so si Slovenci priborili dostop do morja in posest morskega obrežja le kot kmetovalci in ribiči.
Odkar so s padcem Karanta-nije in Kod j eve države v IX. stoletju dobili politično oblast nad slovenskimi pokrajinami tuji fevdalci in odkar se v XI. stoletju razbije slovenska zemlja v vrsto mejnih krajin in grofij, za dolga stoletja izginejo Slovenci kot nosilci političnih teženj. Tuji gospodarji slovenske zemlje se sicer bore za dostop do morja —v tem pravcu prodirajo v XIII. stoletju najprej Babenberžani in nato češki kralj Otakar II. Premysl, nato pa v XIV. stoletju Habsburžani, ki so v resnici 1382 pridružili svojim deželam tudi Trst. Vendar so ga pridružili kot posebno pokrajinsko enoto, v kateri seveda veljaVa mesta prevladuje nad pomenom tudi po prebivalstvu šibkejše z mestom združene okolice.
V XIII. stoletju pa se je na istrska mesta vlegla trda bene-čanska roka. Benetke so z vojaško silo prisilile od 1267 do 1331 vsa mesta na zahodni istrski obali, da so priznala benečansko nad-oblast. V obliki trgovine se sedaj seveda pletejo vedno tesnejše vezi med slovenskim zaledjem in primorskimi mesti. Ljubljanski trgovci imajo za tisti čas kar obsežne posle s trgovci na Reki, v Kopru in v Trstu. Pomen teh vezi za primorska mesta najbolj jasno kaže dejstvo, da pride med Tržašani in Koprčani v XIV. in XV. stoletju do pravih bojev v zvezi z vprašanjem, ali morejo in smejo Ljubljančani pošiljati svoje blago mimo Trsta v Koper.
Borba Slovencev za okno v svet torej s tem razvojem nikakor še ni bila dovršena. Takratna obrežna mesta so bila sicer majhna. Tako je na primer Trst do začetka XVIII. stoletja štel le okrog 7000 prebivalcev, istrska mesta pa še manj. V narodnostnem pogledu so se te majhne številke povsem izgubile med prebivalstvom vsega Slovenskega Primorja, ki je bilo povsem slovensko. Toda vendarle so bila ta mesta središče trgovine in pomorstva.
Za te, glavne postojanke ob obali so mogli začeti Slovenci borbo šele ob novi spremembi v gospodarskem razvoju — ob napredovanju zgodn j ekapitalistič-nih in kapitalističnih oblik v gospodarstvu. Ta gospodarski razvoj je pomemben v dveh pogledih. V zvezi z njim se začne hiter razvoj mest, zlasti Trsta, ki je postal glavna avstrijska Inka, Od okrog 7000 prebivalcev sredi XVIII. stoletja je zrasel do srede XIX. stoletja na preko 117 tisoč in do 1914 na skoraj 245,-000. Naraščalo je tudi prebivalstvo istrskih mest, seveda pa v veliko manjši meri.
Ta veliki razvoj je bil mogoč le z močnim doseljevanjem. Več kakor polovico priseljencev v
Trst pa je bilo Jugoslovanov, do-čim je predstavljal italijanski dotok le približno eno tretjino doseljencev. Slovanski delež v prebivalstvu je spričo tega postopno naraščal in vedno bolj očitna je postajala težnja, da postane Trst jugoslovanski. Slovenska manjšina je naraščala tudi v mestih ob severnoistrski obali. Jugoslovani in Slovenci pa so se uveljavljali tudi v gospodarskem življenju samem. Slovanski priseljenci, zlasti iz Istre in Dalmacije, so v Trstu ustanovili vrsto večjih pomorskih družb (tako n. pr. brata Cosulich iz Lošinja, Tripcovich iz Boke itd.); Kranjska industrijska družba je konec XIX. stoletja začela z gradnjo železarske industrije v Skednju; Še močneje pa se je slovenska bur-žoazija zasidrala v denarnih zavodih (Jadranska banka, Ljubljanska kreditna banka Itd.). Italijanski poskus, da bi spet izrinili Slovence iz podeželskega okolja Trsta in iz severne Istre s pomočjo oderuških posojil na zemljišče, prepreči močna zadružna organizacija, ki obenem dvigne narodno zavest podeželskega prebivalstva.
i Drugi pomen uveljavljanja kapitalističnega gospodarstva je bil v njegovih posledicah v političnem življenju. Leta 1848 je privedlo do marčne revolucije in 1860 do ustavne vlade v HabSj-burški monarhiji. Poslej politične pravice niso bile več privilegij tujega plemstva in bogatih meščanskih vrhov. Preko volilne pravice, ki je sicer res šele leta 1907 postala splošna in enaka, posegajo v borbo za oblast vedno širše ljudske množice. Šele sedaj so mogli Slovenci posegati v borbo za oblast tudi v najvažnejših središčih ob slovenski obali jadranskega morja, šele sedaj so mogli upati, da bo postalo slovensko okno v svet v tesnici njihovo.
Ta povsem prirodni razvoj je presekala na nenaraven način prva svetovna vojna, ki je ob svojem zaključku v rapalsko mejo Slovence odrinila spet daleč v notranjost. Italijani so z raz-narodovalnim pritiskom poskusili znova utrditi svoje postojanke ob severnem Jadranskem« morju.—Kljub osvoboditvi velike večine Slovenskega Primorja, ki jo je prinesla narodnoosvobodilna borba v drugi svetovni vojni, pomenijo odločbe mirovne pogodbe o Svobodnem Tržaškem ozemlju nov poskus, da bi Slovenci ostali odrinjeni od naše morske obale.
Sporazum med Jugoslavijo i" Italijo glede tržaškega ozemlja> nas sicer res ne more povsem zadovoljiti.
Pri vsem tem pa vendarle ne smemo prezreti poglavitnega dejstva, ki ga nam Slovencem prinaša novi sporazum. Prvič v zgodovini nas postavlja ne le kot prebivalce, marveč tudi kot polnoveljavne gospodarje vsaj nad enim delom slovenske obale* Slovensko morje je postalo ^ resnici slovensko.
—Bogo Grafenauer-("Slovenski poročevalec")
NASVETI
Vodene madeže na politika' nem pohištvu očistimo ž volneno krpo, ki jo namočimo v mešanico vode in petroleja. Potem zdrgnemo z mehko volneno krp"
do suhega, da dobi lesk.
*
Krzno čistimo, posebno mastna mesta okrog vratu, z drobnin^ belim peskom ali pšeniČnin^^ otrobi. Natresemo ga na krzno in drgnemo, nato pa dobro prašimo. Prav tako postopanj" tudi z otrobi.
Madeže črnega vina, sadja kq^kao na platu odstranimo ^ vrelo vodo, v kateri smo kuhaj' kropem. V taki vodi peremo tudi pisane tkanine. Po pranju moramo tkanino nekajkrat izprati ^ čisti mlačni vodi.
ENASOFRAVNOSQ!
V DOLINI "ZELENEGA ZLATA"
STRAN 3
Malo je rastlin, ki bi tako močno vplivale na gospodarsko in kulturno podobo kake pokrajine ter na miselnost njenih ljudi, kakor je vplival hmelj na podobo Savinjske doline. Brez hmelja bi bila Savinjska dolina ftiorda tudi zdaj takšna, kot so Vse doline, ki leže na robu velikih prometnih zvez. Nič drugega posebnega bogastva nima, in bi si brez hmelja le stežka utirala pot v svet.
Stoletja je čez njo vodila cesta Trst-Dunaj. Ljudje tik ob veliki poti v svet, so morda čutili utripanje daljnega življenja, a to na njihovo miselnost ni vplivalo. Pred približno 100 leti pa So se pojavili v Savinjski dolini prvi nasadi hmelja. Nova kultura je zahtevala novega načina obdelovanja in to tako intenzivnega obdelovanja, kot ga savinjski kmet dotlej ni bil vajen. Prišla so leta, ko so "savinjski gold-ing" plačevali v svetu tako dobro, da so hmelj začeli upravičeno imenovati "zeleno zlato." Savinjski kmet je prišel v stike s tujino. Če danes govorimo, da je po načinu kmetovanja savinjski kmet v Sloveniji najnaprednejši, potem je to posredno sto-^ila rastlina, ki daje tej dolini Vse leto značilno podobo: poleti po dolgih poljih prepreženih s temno zelenino do 8 metrov visokih hmelj evih nasadov, pozimi Pa se ta polja spremene v stož-caste zložke hmelj evk, ki so od daleč videti kot indijanska taborišča.
Na nedavnem posvetovanju hmeljarskih strokovnjakov v Londonu so izrekli nekaj laskavih priznanj našemu hmeljar-stvu in kvaliteti našega hmelja. V tujini je Žalec, središče savinjskega hmeljarstva, bolj znan kot mnoga druga mesta. Če gp-yorijo o Žalcu mislijo na hmelj, 'fi če mislijo na jugoslovanski hmelj, potem nujno omenijo tudi Savinjsko dolino.
Po površini hmeljskih nasadov je Zahodna Nemčija v Ev-■^opi na prvem mestu. Zahodno-^emški trgovci s hmeljem čutijo, da jim je jugoslovanski hmelj na svetovnih tržiščih najtesnejši konkurent. Po svojih lastnostih se lahko kosa z najboljšimi hmelj skimi vrstami na Svetu, po nekaterih svojstvih ga Pa celo prekaša. Zato gre naš hmelj tudi v tujini dobro v de-
^ ZIDANI BUNCALOW HIŠI NAPRODAJ
Vsaka ima 5 sob z dvemi pritrjenimi garažami. Podi, gorkota '"1 potrebne cevi na drugemu •Nadstropju so v redu za uporabo v bodoče. Primerni hiši za veliko ®li majhno družino. Kupite sedaj 'П si sami izberite dekoriranje. ^ zelo lepem kraju, blizu trans-Portacije, šol in cerkva.
Cena samo $23,800. Se lahko vidi samo po dogovoru.
236 - 237 Eash 206th Street
južno od Lake Shore Blvd.,
Euclid, Ohio
ROBICH CONSTRUCTION CO.
RE 1-6230
nar. Večino našega hmelja pokupi tujina in le malenkost ga porabijo domače pivovarne. Lani, ko je bila dokaj dobra letina, smo ga od 1679 ton kar 1644 ton prodali v tujino, le 35 ton pa smo ga porabili doma. Največ našega hmelja gre v ZDA ter v države Latinske Amerike.
Hmelja pa bi lahko izvozili še več. Pred vojno je bilo v Savinjski dolini nad 2000 ha zemljišč, med okupacijo pa so se nasadi skrčili celo na 700 ha. Po osvoboditvi seje število hmeljišč podvojilo, vendar po površini še vedno ne doseza predvojne ravni. Nekoliko je temu kriva tudi neprimerna politika cen, ki so jo lani, posebno pa letos precej spremenili, tako da je upati, da se bodo prihodnja leta hmeljišča še močno razširila in da bomo dobili še več tega dragocenega
izvoznega blaga.
*
Neugodna pomlad je spravila letos naše hmeljarje v obup. Mislili so, da bo pridelek zelo pičel. Za rast hmelja ugodno poletje pa je zelo dobro vplivalo na razvoj rastline, tako da bo letos kar nepričakovano še povprečno dober pridelek. Posebno kvaliteta, pravijo, da bo še boljša kot prejšnja leta.
To leto pa pomeni še posebno zmago savinjskih hmeljarjev. Najhujši sovražniki hmeljišč so peronospora, rdeč pajek in rastlinske uši. Dolga leta so se kme-Ijarji borili z njimi z večjim in manjšim uspehom. Letos so bili v tej bitki najuspešnejši. S pravočasnim škropljenjem so zajezili peronosporo, rdečega pajka pa skoraj povsem uničili. K temu jim je mnogo pripomogel hmeljarski inštitut, ki so ga lani ustanovili in je letos stalno opozarjal hmeljarje in jim dajal nasvete za boj proti tem škodljivr cem.
Te dni so prenapolnjeni vsi vlaki, ki vozijo iz Celja v Savinjsko dolino. Na vseh postajah
hiše naprodaj
v najem
ODDA SE V NAJEM
odrasli družini 6-sobna hiša z garažo. Vse spodaj in vse udobno-Proda se tudi oprema za jedil-^Чсо in sprejemno sobo.
Vprašajte na 6211 CARL AVE.
STANOVANJE V NAJEM
■^^velike in čiste sobe se
Oddajo v najem pošteni
in mirni družini, fornez in kopalnica. Vpraša se na 1191 east 71st st.
hiši za 2 družini v euclid. o.
2 novi zidani hiši, vsaka za 2 družini, boste kmalu dogotovlje-ni. 3 spalnice, kopalnice v obeh stanovanjih so obite z ilovnatimi ploščicami. Garaže za 2 avta in dovoz. Se vzame tudi staro hišo v zameno.
Za podrobnosti se obrnite na
KOVAČ REALTY
960 East 185th St.—KE 1-5030
od ustja doline pa vse do velenjskega kota se vsipavajo iz vlakov potniki, predvsem ženske s košarami. To so obiralci hmelja, ki so prišli iz vseh krajev Slovenije. Največ jih je iz Prekmur-ja in Dolenjske, pa tudi iz obmejnih hrvatskih krajev jih je precej. Na postajah jih pričakujejo lastniki hmeljišč in jih s sladkimi besedami vabijo, naj bi šli najprej k njim. Podoba cele spodnje Savinjske doline seje zadnje čase spremenila. Nad 8000 obiralcev je prišlo. Pridelovanje hmelja zahteva mnogo pridnih rok in to delo je možno opraviti samo ročno. Zadnja leta je obiralcev manjkalo in tudi letos jih ni bilo preveč.
Dolge njive hmelj skih nasadov se počasi podirajo pod pridnimi rokami obiralcev. Povsod vlada pester živžav od jutra do večera. ,To bo trajalo 14 dni, potem se bo dolina spet umirila. Septembra pa so začele proti Žalcu romati dolge skupine voz, naloženih z velikimi valami posušenega hmelja. Velika skladišča zadružnega trgovskega podjetja bodo začela sprejemati "savinjski golding." Treba ga bo še preparirati, stisniti v bale. Po nekaj mesecih bodo naše preko-oceanske ladje odpeljale~velike bale "zelenega zlata" v širni svet. Savinjski hmeljarji pa bodo začeli delo znova, da bodo prihodnje leto spet zrasli zeleni nasadi.	q_ q
("Ljudska Pravica")
Priicrivanim žei|am zadoščeno
Skoro vsak človek ima kakšno prikrivano željo, o kateri sodi, da je neizvedljiva in je vsled tega ne razodene niti najboljšim prijateljem. To dejstvo je nedavno izrabil časopis Denver Post in razpisal tekmo za take prikrivane želje, seveda z namenom, da razširi število svojih naročnikov in bralcev. Dobil je nad tisoč odgovorov in v smislu določb razpisa je "kvalificiralo" enajst tekmovalcev, katerih željam je časopis s sodelovanjem denverskih trgovcev in drugih ugodil.
. Neki voznik busa je želel povabiti svoje regularne potnike k dobremu skupnemu kosilu, k pose-tu gledališča in nato k večerni zabavi. Želji je bilo ustreženo.
Dve gospodinji sta želeli nastopiti s simfoničnim orkestrom; ena je v neki točki dirigirala denverskemu simfoničnemu orkestru, druga pa je pela s sprem-Ijevanjem omenjenega orkestra.
Neki visokošolec je želel po-streliti žarnice in okraske z božičnega drevesa. Odpremljen je bil na policijsko strelišče, kjer mu je bilo postavljeno okrašeno božično drevesce za tarčo.
Dijakinja visoke šole v Colora-
"No man.t'i'er xUijui.s so Stiuifiht as tvhoi he .Stoops to heJ|) a hoy*'
Slovenske plošče!
Lepe slovenske plošče, katerih sploh ni mogoče več dobiti drugje, sedaj po samo ...........................
Pridite in si jih izberite, ali pa vam jih mi izberemo in pošljemo
10 a $5.00
s poštnino plačano kamorkoli po Zedinjenih državah aH v Kanado.
Slovenian Records
4214 SUPERIOR AVE__HE 2-1645
Cleveland 3, Ohio Odprto do 7. ure zvečer
50th ANNIVERSARY BIG BROTHER MOVEMENT-
Je najnovejša, najboljša peč danes!
KRASNA NOVA HIŠA
Semi-ranch, iz . opeke zidana. 4^2 sobe na prvem nadstropju, velik prostor na drugem. Dvojni podi, pregrajena klet, gorkota na plin, bakrene cevi, mestna voda. Prizidana garaža. Velika lota. Cena samo $19,800.
Vzamemo vašo loto za v nakup. Nahaja se na krasnem prostoru na
24495 Chardon Rd.
Ponosni boste lahko, če boste lastovali ta krasni dom.
CHARDON RD.
v fari sv. Pavla. Lepa 6-sobna hiša. V najboljšem stanju. Se proda poceni. Ena spalnica spodaj, dve zgoraj. Klet pod vso hišo. Krasna, moderna kuhinja. Nova ena in pol garaža. Banka je ocenila za $9,800. Hitremu kupcu se proda za samo $9,500.
STREKAL REALTY
IV 1-1100 — KE 1-4098
— ODPRTO VSAK VEČER DO BOŽIČA —
vdelana neprimirljiva plinska peč!
Le pomislile na vse izi-edne ugodnosti plinske kulic, ki je vdelana prav v vašo kuhinjo!
Je moderna, dobro delujoča, upogljiva—je neprimirljiva peč jutrišnjega dne, pripravljena za vas danes—kol najbolj idealna peč, prilagajoča se vaši kuhinji—ali kot važen del načrta za vašo kuhinjo v bodočnosti!
Ugajal vam bo način kuhe—hladan, čist, avtomatičen način kuhe! Imate izbero tisočero vrst gretja! In samo plin vam daje nekadečo pražcnje! Pražite z zaprtimi vrati, da dim ne osmodi vaših kuhinjskih sten!
Oglejte si peč jutrišnjega dne! Naj bo neprimirljiva vdelana lepota za vašo ultra-moderno kuhinjo—danes!
do Springsu je želela sestanek z najbolj popularnim moškim v Denverju. Aranžirano je bilo, da je večerjala in plesala z denver-skim županom J. Q. Newtonom.
Neka pohabljena ženska se je želela peljati na vzpenjaei za drsalce; bilo ji je ustreženo in za nameček se je še navzdol peljala na saneh.
Mrs. W. R. Fraley se je želela voziti z ročno železniško terazino. Železniška uprava Denver & Rio Grande Western ji je zaželjeno vozilo dala na razpolago.
Neka mlada ženska je želela najbolj kričečo športno obleko za njenega moža; neka denverska trgovina oblek je njeni želji ustregla.
Neki 68-letni mož se je želel peljati v "jet-letalu;" vojna uprava je njegovi želji ugodila. Ko je izstopil, je dejal, da je taka vožnja neprimerno bolj zanimiva kot okopavanje koruze.
Neka mlada žena si je želela vso noč nepretrganega spanja in zajtrk v postelji ;tej želji je bilo ugodeno v enem najboljših denverskih hotelov.
—new era, glasilo abz
ZAVAROVALNINA
na ШбО BIZNES - AVTO ■
ŽIVLJENJE
Pomnite, da kakršnokoli zavarovalnino vi potrebujete, vam jo lahko preskrbi
DANIEL STAKICH
815 EAST 185th STREET
poleg
St. Clair Savings & Loan Co. tel. KE 1-1934
Za ŽENSKE,
KATERE lELIJO
lino OBUVALO
JOHN YAGER
IV 1-5702
GRADBENIKONTRAKTOR Ako želite zgraditi novo garažo ali klet pod vašo hišo, vam postrežem v popolno zadovoljstvo.
STANOVANJE V NAJEM
STANOVANJE S 3 SOBAMI SE ODDA V NAJEM ZAKONSKI DVOJICI BREZ OTROK.
Vpraša se na
1016 EAST 76th STREET
IMAMO
ZGUBILO SE JE
naglavno ruto (babuško), ki je bila darilo. Zgubilo se jo je zadnjo soboto v Slov. del. domu pri zabavi po seji krožka št. 1 Prog. Slov. Kdor jo je našel, je prošen, da jo vrne
anTonia blumel
19560 Ormiston Ave., IV 1-5520

mere od 4V2 do 11 štrokosti A do E
Louis Majer
SHOE STORE
6408-10 St. Clair Ave.
Oglašajte v Enakopravnosti
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in
SREČNO NOVO LETO 1955 želim
vsem prijateljem in odjemalcem
Ohio State Shoe Rebuilding Champion
R. KOZAM
6506 Sh Clair Ave.
Za božična darila
VAS VABIMO, DA PRIDITE V NAŠO VELIKO MODERNO TRGOVINO. Na izbero imanno tisoče stvari, ki so primerne, da obdarite celo družino. Trgovina, kjer dobite obleko za otroke in odrasle.
SIMENS DEPARTMENT STORE
692 Eas+ 200+h Street	IVanhoe 1-6446

THE EAST OHIO GAS (ПЈ COMPANY
Gostovanjeza praznike se pričenja tu
SERVE
12
BOTTLES
Coke
k VJUOC'fUBK đr A
12
BOTTLES
Coke


12
BOTTLES
Coke
12
BOTTLES
Coke

Božična ixlozba pri vašemu,
prodajalcu je časovno opozorilo . . .
imejte ekstra Coke na rokah tekom praznikov.
BOTTLED UNDER AUTHORITY OF THE COCA-COLA COMPANY BY
CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING COMPANY
© 1954, THE COCA-COLA C0MPANY"Coke" is a registered tra«je-mafk.
STRAN 4 '
" ENAKOPRAVNOST 1
^iniiniiiiniimimiiiciHiiniiiiiiciiiiiimiiiitiiniiiiiiiiiammmiiiNiiiiiuiniuiiiiiHiiiiiiciiiimtiHiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMfiiuiiuiiimiit«:«
MICHEL ZEVACO
ItALJE^I .VITEZ
ZGODOVINSKI ROMAN
•:<]iiimmiiiuiiimmitic]iiiiiimmuniiiiiiiiiit]iiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiC]miiiiMiiiniiiiiiinmt]iimiiiiiiit]iiiiimmi(iiiiiiiiiiiiit}immi
(Nadaljevanje)
Na tej cesti je stala kakih dvajset korakov od Bievre kočija, skrita za gostim zelenjem mladih brbestov, tako da je jezdec ni mogel zapaziti. Iz kočije pa je gledala mlada ženska in opazovala čilega tujca, ki je prigovarjal svoji živali:
"Pokaživa prijatelj, zakaj nama pravijo Blisk. Čemu bi se imenoval konjiček Blisk, ako bi hodil čez vodo po moštu, kakor vsakdanja druhal? Ako padeva, se skopljeva na noge, in če si polomiva kako rebro, nič zato, saj naju nihče ne vidi. Hop, Blisk, hop, hop!"
Za jahal je nazaj; konj se je spustil v diru proti zapreki. Vse štiri podkve so blisknile v zraku; naslednji hip, že onkraj reke, se je razlegel Bliskov zmagoslavni rezget— in vrla žival, ki se ni mogla takoj ustaviti, je drevUa po cesti tja do goščave ter obstala nekaj korakov od skritega voza.
"Bravo, Blisk!" je vzkliknil jezdec, božaje dobrega konjiča po vratu. "Imenitno!"
"Imenitno!" je ponovil glas izza zelenja.
Mladi mož se je zavzel.
"Ihe!" je dejal. "Pa ne, da bi tu prebival gospod Odmev?"
"Zares imenitno," je povzela dama iz kočije ter se pokazala njegovim očem. "Toda lahko bi se bili ubili, gospod plemič, ki niste hoteli jahati po vsakdanji cesti!"
"Ah, to je mala iz Longjume-auja!" je zamrmral mladenič. •'Zaman sem bil pustil cesto, da bi ji ušel in sanjal nemoteno o svoji lepi jahalki v višnjevem beršunu! Bogve ali jo bom še videl kdaj ?"
"Zakaj mi ne odgovorite, gospod?" ga je vzdramila neznanka iz njegovih misli.
"Oprostite, madame," je rekel jezdec in se široko odkril mladi dami. Zdela se je skoraj še otrok; človek bi ji bil komaj prisodil petnajst let. Njena lepota je bila bleščeča in opojna, izraz obličja čudno smel, oči napol še plahe, napol že razuzdane.
"Tak jašete res na slepo srečo," je povzela, "kakor ste mi rekli v Longjumeauju? To se pravi, nikamor ne?"
"O, pač, madame," se je ži, vahno odrezal mladi mož, "Slepa
CfflCAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
REAL ESTATE
LOMBARD — By owner. 5 ROOM GRAY LUSTRON RANCH. — Screens, storms. Many closets, builtrin. Combination dishwasher, clothes washer, freezer, draw drapes. 65x188 ft. corner lot. Apple trees, grapes, berries; large garage. Close to schools. Asking $16,500.
Phone: Lombard 2185J
sreca me Pariz."
vodi naravnost v
Attention Property Owners
REMODELING
• Call us for estimate on any tyw of job. Complete concrete work; Brick and frame garages built to order. No money down. Up to 7 year terms. We build brick custom or de luxe homes on your lots or ours. From $13,000 up in Chicago '—South Side section.
PRESBITERO & SONS BUILDERS, INC.
Mason and General Contractors 3822 WEST 63 rd STREET
LUdlow 5-0121
— Open —
Mon., Tues, Thurs. to 9 p. m.
"Mene tudi!" je vzkliknilo čudno dekle z nervoznim in nejevoljnim smehom. "Povejte vendar, dragi sopotnik, kaj mislite početi v Parizu?"
"I kaj, madame! sreče mislim iskati!" je odgovoril jezdec z genijivo odkritosrčnostjo.
"Glejte si, vse kakor jaz! Poslušajte, ali hočete potovati z mano skupaj? Lehko bi vam koristila. Znance imam v Parizu. Tako na primer njegovo prevzvi-šcnost škofa Luconskega, ki ima velik vpliv na dvoru. Priporočena sem mu."
"Hvala tisočkrat, madame! Tudi jaz sem priporočen. In veste komu? Samemu presvetlemu maršalu d'Ancre! Velika čast bi mi bila, ko bi mogel spremljati vašo kočijo, toda, kakor sem rekel . . ."
Spet se je zvonko zasmejala in pokazala dvojno vrsto blešče-čičh biserov v baršunasti školjki svojih rdečih ust.
"Zbogom tedaj!" je povzela "'Za vsak slučaj pa čujte: ako bi slepa sreča, ki menda vodi vaše korake, vseeno sklenila, da bi me hoteli videti, oglasite se v Tour-nonski ulici, v gostilni pri 'Treh vladarjih,' in vprašajte za gospodično Marion Delorme."
Naš mladi mož je ostal na mestu, in kočija, v kateri se je odpeljala Marion Delorme, je bila zdavnaj izginila izpred njegovih oči, ko ga je vzdramil tuj glas iz sanjarije. Naglo je vzdigrnil glavo in zagledal pred seboj zelo mladega plemiča sila odlične vnanjosti; jahal je prelepega konja s potno torbo pripasano za sedlom. In kakor naš mladenič, je nosil tudi novodošlec obleko od bisernosivega baršuna.
"Gospod," je dejal, "tri minute bo že, kar se vrtim okoli vas."
"Tri minute! To je predolgo ali prekratko."
"Kar vam imam povedati, bo še krajše!" je rekel neznanec, ki se je zdelo, da ga trese huda jeza.
"Kar povejte!" je rekel naš mladi mož. "Toda naj bo vaša beseda še tako kratka, moja po-
SPECIALNO EKSTRA!
Za praznike
VSE NARODNO OGLASEVANE MOŠKE IN DESKE
OBLEKE in VRHNJE SUKNJE POVRŠNIKI in ŠPORTNA OPRAVA
za manj kot ^ceno
PRI
CAPITOL CLOTHING
9507 Sk Clair Ave., MU 1-3351
ODPRTO DO 7.30 ZV. OB NEDELJAH DO 2. POP.
Brezplačna popravila ko počakate
trpežljivost bo krajša od nje; na to vas opozorim. Kaj hočete od mene?"
"V Longjumeauju ste v gostilni govorili z dekletom, ki se je pravkar peljala tod mimo."
"Reči hočete, da je ona govorila z menoj."
"Eno kakor drugo mi ni povše-či. Takisto mi ne ugaja, da ste se tukaj ustavili in spet govorili ž njo,"
"Ali ste pri kraju?" je zaren-čal Bliskov gospodar ter se ponosno razkošatil.
"Ne. Rad bi vam še zaupal, da je vaše bahato vedenje nemara moda v laški komediji, vsekako pa velja med plemiči za sila neslano."
"Gospod," je rekel hladnokrvno naš pustolovec, "bahač v komediji ima samo leseno sabljo, dočim je moj meč od kaljenega jekla in kakor nalašč ustvarjen za vzgojo zaljubljencev, ki hočejo biti povrhu svoje prifrknje-nosti še nesramni. Izvolite potegniti na mestu!"
To rekši je zrahljal svoj rapir v nožnici.
"Ujemava se prekrasno!" je dejal neznanec v najvljudnejšem tonu. "Samo nečesa bi vas prosil, dragi nasprotnik. Zelo rad bi zdajle dohitel kočijo, ki ste jo videli."
"Dobro.. Kredita želite, kaj ne? . . . Sprejeto!"
"Prelestni ste. Ostanite takšni do konca in oglasite se čez tri dni pri meni na obed. Po obedu bo najpripravnejši čas, da se za-koljeva."
"Imenitno. In kje vas smem poiskati, da dobite svojo lekcijo v borjenju?"
"Zadnjo, ki jo boste dajali. V gostilni pri 'Treh vladarjih,' v Tournonski ulici, v Parizu. Tam se najdeva v svrho puščanja, ki vas reši vaše vroče krvi."
"Izvrstno. Dovolite: moje ime je Ademar vitez de Capestang. In vaše?"
"Gospod," je dejal neznanec, "moje ime je Henri de Ruze d'Effiat, markiz de Cinq-Mars."
Mlada moža sta se odkrila obadva hkrati, čim najgloblje se je dalo, ter se priklonila prav do vratu svojih konj, kakor je zahtevala tedanja moda. Nato sta se ločila; markiz je od jahal po cesti za kočijo, vitez pa je ubral stezo, ki je držala na levo.
"Strela," je zamrmral naš vitez, "že spet sem si naprtil dvoboj! Po tej poti ne pridem do sreče." In čudna, tesna slutnja mu je stisnila grlo.
Čez dobro uro je spoznal, da je zablodil: Ustavil se je v prvi obcestni krčmi, pokrepčal se in izvedel od krčmar ja, da nima daleč do bližnjice, ki drži v Meudon in dalje v Pariz. Solnce se je bilo medtem spustilo niže; vitez je odjezdil, sanjaje spotoma o svojem dvoboju z markizom in o lepi Delorme, zlasti pa o jahalki v višnjevem baršunastem odelu, ki je bila snoči v Longjumeauju tako vznemirila njegovo srce, ter misleč zdajpazdaj na mogočnega maršala d'Ancre, za katerega je imel priporočilni list.
Ko se je vzdramil, je videl, da se večeri; razentega je bil konj v svoji muhavosti zavil po stezi, ki je držala očividnb vstran od prave poti. Naš pustolovec je pograbil vajeti, tlesnil z jezikom in obrnil žival naravnost v tisto smer, kjer je vedel, da leži Pariz.
Samo še nekaj grmovja ga je ločilo od glavne ceste; v tem pa je zdajci zadržal Bliska ter napel ušesa in oči; na cesti, komaj par korakov od kraja, kjer je bil, je videl moža in mlado dekle, ki sta izmenjavala zamolkle, razburjene besede. Kaj sta govorila.
ni slišal; toda ko je pogledal mladenko natančneje, se mu je zableščalo pred očmi in srce mu je začelo utripati, kakor bi mu hotelo razgnati prsi.
"Ona! Bog nebeški! To je ona!"
Mož in dekle sta se prerekala sredi ceste; njiju obraza sta bila razjarjena kakor njiju besede. Njegovo obličje je izražalo strast, cinizem in grožnjo, njeno —strah, zaničevanje in gnev.
"Poslušajte me, Gizela," je liropel moški s pretečim glasom. "Že nocoj bo prepozno! Ponujam vam rešitev iz strašne nevarnosti, ki grozi vam in vašemu oče-
tu, in v plačilo za svojo vda- i je zarohnel moški v prekipevajočem srdu.
"Izpred mojih oči, gospod!" je
nost—"
"Vaša vdanost mi je zoprna!"
"V plačilo za svojo skromno ljubezen in svoje globoko oboževanje—"
"Vsaka vaša beseda je zame psovka!"
"V plačilo za vso to vdanost in ljubezen zahtevam od vas en sam prizanesljiv pogled . . . eno samo besedico upanja!"
"Jahajte svojo pot! To je vse, k:)r vam imam povedati."
Besede so žvfenketale druga ob drugo kakor udarci mečev v dvoboju na življenje in smrt.
"Ali je to vaša resna misel?"
velela mladenka z glasom neizprosnega dostojanstva.
"Dobro!" je zaškrtal on, bled od gneva in strasti. "Sama si boš očitala, ako se odpre brezdno pod tvojimi nogami in umre tvoj oče v obupu, ti pa pogineš brez rešitve . . . zakaj . .
Kakor bi se ne mogel krotiti, je pognal svojega konja k njenemu. Dekle je prebledelo; Concini pa je dvignil razbojniško roko, da bi zgrabil edinko vojvode An-goulemskega! Gizela je vzkrikni-la od groze in se vrgla nazaj.
(Dalje prihodnjič)
EUCLID POULTRY
5^?^ 185th ST., KE 1-8187	Jerry Petkovšek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Spreje-SSS? A	za svatbe, bankete in veselice, itd.
NEI^J POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE.
SEDAJ JE ČAS
Vršimo vsa, v kleparsko stroko spadajoča dela.
Cene so zmerne.*— Se priporočamo v naklonjenost.
Lahko pišete na ta naslov:
FRANK KURE
R.F.D. 1, Newbury, Ohio Pokličite telefonlCno: Newbury I-Z83
HOPS

BARLEY
1850 ^

THE CHOICEST INGREDIENTS
104 YEARS OP BREWING EXPERIENCE
/



FIRE-BREWING
AT 2000
I t I
tisti vzroki
zakaj STROH'S . ima fin okus, ki mu nobeno drugo pivo nima primere.
11 Th* trawftiy Со^ Detroit 26, Mictiigoii I I	I i / J f XWl J U
Ugajal vam bo
TRGOVINA ODPRTA OD PONEDELJKA DO ČETRTKA OD 10. ZJ. DO 9. ZV.
je lahkejši! SEDAJ PO LOKALNIH CENAH
DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY GO'S BASEMENT
& .
A",, ~ m
CHARCOAL BARVE: Na tej neprimirljivi razprodaji!
Moške aktualno 39-^^ University
•	Rjave
*	Charćoals
Plave • Sive * Hair Lines
*	Tudi Charcoal sive flannel
*	Srednje sive flannel
Samo zato ker smo dobili poseben naktip,
je ta nizka cena možna!
Tu imate priliko, da si nabavite obleko fine kakovosti po izredno nizki ceni! Fine obleke, ki se na zgubančijo in ne ohlapijo, da izgledajo stare dolgo pred svojim, časom! Najnovejše vrste žepi, vsi stili so enoprsni. Ugajal vam bo fin kroj in prilega teh lepih oblek.
95
Regularne: 37 do 44 Kratke: 36 do 44 Dolge; 37 do 44'
Primerni pogojni za odplačevanje The May Co.'s Basement oddelek z moško opravo