ODMERA DOHODNINE ZA LETO 93
Jiza se konec leta 1993 in ^ tem tudi čas zaključka ‘•'etjega fiskalnega obdo-°Ja'za katerega velja nov [jačin odmere letne dohodnine. Izkušnje od prvih oveh odmer dohodnine so hUcli vladne kroge končno Prppričale, da je potrebno ^akon o dohodnini temelji-h° Popraviti. Tako je vlada ?-he. 26. oktobra 1993 doloma besedilo Predloga zagona o dohodnini, o kate-^erP pa parlament zaen-Krat še ni odločal. Ta pred-og prinaša s seboj številne spremembe, ki bodo v par-amentu gotovo predmet T^ogih in dolgih razprav, Pa tudi prostora za nasprotujoča stališča je do-0|J- Zato je nemogoče re-p'. kaj od predlaganega sPloh bo sprejeto, pa tudi ^oaj bo sprejeto in od kdaj °° veljalo, ker vsega tega p® vemo, je najbolj zane-,1'vo, da zaenkrat, vsaj kar padeva davčne olajšave, ra-iQnarri0' da bomo za leto 'f93 še lahko uveljavljali do % olajšav in zato še ved-'O skrbno hranimo vse ti-;ste račune, ki jih po veljav-Pern zakonu smemo upo-srovati kot osnovo za dav-
čne olajšave. Enaka negotovost velja v zvezi z uveljavitvijo pravilnejšega odtegovanja akontacije dohodnine med letom v primerjavi z dokončno odmero dohodnine ob koncu leta- v predlogu novega zakona je vse to predvideno tako, kot mora biti, kaj in s kakšno veljavnostjo bo sprejeto, pa je v rokah parlamenta. Dejstvo pa je, da ni uresničljiva želja nekaterih, da bi v TOSAMI na lastno pest korigirali sistem plačevanja akontacij dohodnine med letom, s čimer bi preprečili velika ne-
gativna odstopanja pri dokončni odmeri dohodnine. Način plačevanja akontacij med letom je namreč določen z veljavnim zakonom in držati se ga moramo tudi v TOSAMI, neglede na ugotovljene pomanjkljivosti.
Skratka, zaključimo lahko, da se zaenkrat pripravljajmo na enak sistem letne odmere dohodnine, kot je veljal za leti 1991 in 1992, pri tem pa se tolažimo z upanjem, da bodo morebitne uveljavljene spremembe vendarle popravile dosedanje pomanjkljivosti.	m. M.
9
št. 12 - december 1993
št 12-december 1993
OB LETU OSOREJ • OB LETU OSOREJ • OB LETU OSOREJ • OB LET^J • OB LETU OSOREJ * OB LETU OSOREJ ♦ OB LETU OSOREJ • OB i
LETO 1993 IN NAŠA PRIČAKOVANJA V LETU 1994
a začetek pregleda poslovnih dogajanj v letu 1993 nekaj splošnih ugotovitev:
Mednarodni pogoji poslovanja se tekom leta 1993 niso izboljšali in malo je svetovnih ekonomistov, ki si upajo napovedovati oživljanje gospodarske rasti za leto 1994 in še ti le za ZDA in ZRN. Svetovna gospodarska kriza še traja, nekatere branže jo čutijo bolj, druge manj.
Ukrepi slovenske vlade so pripomogli k temu, daletos po dolgih letih poslujemo z letno stopnjo inflacije 24 %, leta 1992 je bila ta še okoli 100 %. Na našem najpomembnejšem trgu, to je slovenskem, smo bili letos vsled liberalizacije uvoza izpostavljeni hudi mednarodni konkurenci tako na higienskem kot sanitetnem delu ponudbe in ne moremo mimo dejstva, da je del te konkurence tudi mimo pravil igre.
Doma smo letos prodali cca 60 % proizvodnje, konec leta je ta tržni delež še nekoliko nižji. Svoje je k temu prispevala tudi zmanjšana kupna moč prebivalstva in slabo finančno stanje kupcev v zdravstvu. Vsesplošen beg sposobnih strokovnjakov iz domačih podjetij v predstavništva tujih proizvajalcev se nam najbolj pozna pri hlačni plenici, kjer smo ob PROCTER & camblu uspeli obdržati le 20 % trženega deleža. Na dvomili-jonskem slovenskem trgu se drenjajo še drugi eleitni svetovni proizvajalci: MOLNVCKE, HARTMANN, SMITH & NEPHEW, 3 M, PATER, JOHNSON & JOHNSON, itd.
Zmanjšanje tržišča v novih državah, nastalih iz bivše Jugoslavije, je dokončno dejstvo. TOSAMA je letos dokaj uspešno (ca 25 %) tržila le na Hrvaškem, malenkost v Makedoniji in Bosni in Hercegovini (ca 1 %) ob koncu leta pa se lotevamo tudi izvoza v ZR Jugoslavijo, ki je pod delovanjem sankcij OZN in za kar pridobivamo ustrezno dovoljenje OZN za izvoz sanitetnega materiala.
Na izredno spremenljivem hrvaškem trgu se soočamo z zelo nizkim standardom prebivalstva ter muhavostjo države, od težav pri uvedbi carin, obvladovanje hiperinflacije, do akutnega popomanjkanja dinarjev v zadnjem obdobju. Kljub vsemu se jugo trg, v žal tragični obliki, le vrača preko velikih dobav humanitarnim organizacijam: UNHCR, Rdeči križ, donaciji danske vlade itd...
Delež konvertibilnega izvoza raste in je bil letos povprečno ca 14 % ob koncu leta bo gotovo še višji, kar je ob omenjeni svetovni recesiji razveseljivo, pozna pa se izpad poslovanja s Hartmannom. Povečala se je tudi dohodkovna zanimivost izvoza. Na novih vzhodnih trgih letos skoraj nismo prodajali.
Iz povedanega je razvidnodejstvo, da je bil naš glavni problem v letu 1993 manjša možnost prodaje od proizvodnih zmogljivosti. Tržne obdelave smo izboljšali, izvedli kadrovske okrepitve in uvedli nove izdelke, higienski tamponi, vrsta novih setov za zdravstvo, prihajajo novi higienski vložki in hlačne plenice, ustalila seje kvaliteta sadrona ovojev. Likvidnostno stanje je bilo vse leto pereče, reševali smo ga z najetjem kratkoročnih kreditov in limitiranjem zalog surovin, končnih izdelkov, polizdelkov, nedovršene proizvodnje in terjatev. V zadnjih mesecih smo uspeli zmanjšati kratkoročno zadolženost za 35 mio SIT.
Cene za slovenski trg smo letos povečali le v juniju. Vzrok, da smo skoraj leto dni zdržali z enakimi cenami je v stalnem iskanju cenejših reproma-terialov ter v zagotavljanju cenovne konkurenčnosti.
Kljub neugodnim razmeram smo tudi letos lahko zadovoljni z investicijskimi dosežki, v ta namen smo v obdobju I - X. 1993 investirali 3.840.000 DEM, od tega smo 1.370.000 DEM namenili iz lastnih sredstev, za ostalo smo najeli dolgoročni kredit pri LB. Kupili smo stroj za higienske vložke firme VVinkler + DUnnebier, stroj za higienske tampone, dva stroja za tampone iz gaze, veliko smo investirali v računalniško opremo, sicer pa vsem priporočam, da si preberete novo poglavje v mesečnem poročilu za oktober 93- investicijska dejavnost v letu 1993.
V začetku leta 1993 nas je bilo v TO-SAMl zaposlenih preko 800, trenutno 799. Dokup delovne dobe in zmanjšanja števila delavcev je po eni strani
prinesel dobrodošlo zmanjšanje stroškov za OD, po drugi strani pa je strošek dokupa delovne dobe obremenil polletne rezultate. Polletno izgubo smo pokrili, tako, da se izgube ob koncu leta ni nadejati.
Ker smo v zadnjih mesecih uspeli pridobiti nekaj pomembnih kupcev, se že soočamo s problemom manjka proizvodnih delavcev. Izvajamo nujno potrebne premestitve, kar je gotovo manj neprijetno, kot izvajanje čakanja, ki smo ga izvajali v prvih devetih mesecih 93.
Sicer pa smo tudi letos nadaljevali z uvajanjem CMP norm, računalniškega razpisa in obračuna proizvodnje in se spoprijeli s projektom zagotavljanja kakovosti po standardih ISO 9000 ter pripravljali novi blagovni znamki.
Sprejetje bil program izboljšanja poslovanja, ki se dobro izvaja.
V pripravi je program lastninskega preoblikovanja podjetja, izdelana je cenitev po metodi otvoritvene bilam ce, poteka še ocena po dinamični metodi.
IN KAKŠNI SO NAŠI NAČRTI ZA LETO 1994?
Do sredine leta bomo že organizirani kot delniška družba, do takrat naj hi tudi v celoti uvedli računalniški razpis in obračun proizvodnje in nekoliko kasneje pridobili certifikat ISO 9000.
Drage sodelavke in sodelavci, želim vam prijeten Božič, v novem letu 1994 pa čimveč zdravja ter osebnega in delovnega zadovoljstva!
V začetku leta bomo v celoti uvedli blagovni znamki KOBACAJ in VlRlA-NA, s katerima želimo izboljšati svojo pozicijo na slovenskem trgu, kjer smo kljub tuji konkurenci edini proizvajalec sanitete in ob zadnjih posodobitvah daleč največji proizvajalec higienskih izdelkov. Kvaliteto tržnih obdelav bomo še izboljšali. Humanitarne akcije preko UNHCR ih Rdečega križa se bodo verjetno še nekaj časa nadaljevale, naše možnosti pri teh poslih so dobre, ponudbo bomo skušali razširiti tudi v organizaciji UNICEF in "ZDRAVNIKI BREZ MEJA". Morebitno prenehanje humanitarnih akcij bo verjetno povezano z odpravo sankcij in vojne v BIH ter obnovo trgovanja.
Poleg utrditve na domačem trgu bo največ naših moči posvečeno izvozu
-v,wpu, Kjer moramo ooaeiati vsaj eno novo tržišče in na njem tudi začeti prodajati. Kot kaže bo to po vsej erjetnosti Slovaška. Izboljšati mora-[no donosnost poslov in izkoriščenost strojnih zmogljivosti.
dosego postavljenih ciljev nam na azvojnem in investicijskem področju ne sme zmanjkati sape. pripravljamo se na izvedbo obsežnega Projekta posodobitve proizvodnje vate, ki je ena naših največjih Prednosti. Posodobiti moramo reku-Peracijsko napravo za sadrona ovoje, Posodobiti načine pakiranj, da o manjših investicijah ne govorimo.
» začetku leta 94 bomo nadaljevali opsežno reklamno akcijo v zvezi z oiagovno znamko VIRIANA, kar mora uvigniti ugled TOSAME pri kupcih in ^s samih.
Docteiaij bomo sistem nagrajevanja n cimprej izvedli možne organizacij-pKe spremembe ter izboljšali raz-morje režija - proizvodnja, za kar bo
potrebno obilo izobraževanja in prekvalifikacij, predvsem pa potrpežljivosti in medsebojnega upoštevanja ter tolerance.
Menim, da je ob prehodu v leto 1994 mogoč in potreben optimizem, temelječ na opisanih dejstvih in načrtih.
		
JANKO VELKAVRH Direktor		
SAJ po novem letu boljše bo...
(-»p..	---iciu ^uudlU I UKU
novemu, vedno znova pričakovane-z obeti, dobrimi seveda, cetošnje novo leto bo po marsičem ugacno, tudi zato, ker se doba sa-noupravljanja poslavlja, vspostavili e bodo novi odnosi, v marsičem urugacni. Ker to bodo novi in dru-u^cni, nanje po pravilu gledamo z nezaupanjem.
pe sedaj se delavci čutimo odrinjene z vsega dogajanja pri gospodarjenju, vse bolj prihaja do izraza težnja uopovedati nam, da smo samo de-avna Sj|a kj jma praVjC0 samo delati, paj več pa že ne. Tudi odnos do nadevanja dela je podoben. Kljub semu, da je ekonomija zelo kruta, ue bi smeli tudi zaradi ekonomije za-P’ehjati ljudi. Zadovoljni ljudje, delav-i'• so učinkovitejši, učinkovitost pa Je tudi element ekonomije. e9a in predvsem tega se bo treba
zavedati pri usposabljanju samoupravljanja, ki ga predvideva nova gospodarska zakonodaja. Pričakovanja so precejšnja, vendar le ne more biti tako kot doslej. Delavci smo (če ne bomo hkrati tudi delničarji) več ali manj samo v nerodnem odnosu, to pa je tisto na kar se bomo morali kar lepo navaditi, če nam je to prav ali ne. Vpliv tega pa lahko omilimo ravno s samoupravljanjem, na to mislimo v predstoječem letu.
Ko je že novo leto pred vrati VAM osebno in tudi kot (še) predsednik delavskega sveta vsem zaželim vse najlepše v le letu 1994.
SREČNO!
MILAN DRČAR predsednik DS
DELO GOSPODARSKEGA ODBORA
eje gospodarskega obora se sklicujejo enkrat mesečno. Na njih se obravnava, lahko bi rekel "standardni", dnevni red, ki je sestavljen v bistvu iz nalog, zapisanih v statutu popdjetja.
Sprejemamo:
-	operativne planske akte - to je mesečni plan in njihovo izvrševanje v proizvodnji in prodaji ter poročilo službe za raziskavo trga in propagando,
-	norme - potrditev norm,
-	osebni dohodki - potrjujemo stimulativne deleže plač
-	poslovne zadeve - obravnava poročil obiskov v tujini
-	obravnavamo tudi vsa vprašanja, ki se bolj podrobno tičejo že omenjenih točk s katerimi se ukvarja Gospodarski odbor.
Od začetka leta do jeseni smo imeli zaradi težkih razmer na trgu nižje plane od proizvodnih zmogljivosti ip deležev letnega plana v nekaterih oddelkih. Zato je bilo potrebno stalno premeščanje sodelavceav in izvajanje čakanja. Zahtevali smo tudi mesečno poročanje o delu službe za raziskavo trga in propagando s ciljem seznaniti se z zahtevami trga in povečanjem prodaje na domačem in tujih trgih.
V zadnjih dveh mesecih ni problem z viškom delavcev, ker so se naročila povečala tako, da imajo v nekaterih oddelkih že premalo ljudi za izpolnitev planov.
Zaradi novih naročil, predvsem za tujino, se menja način izdelave in pakiranja izdelkov, zato sprejemamo vse-več novih norm.
Na področju osebnih dohodkov je bilo veliko pripomb zaradi zmanjšanja stimulativnega dela OD v zvezi s prihodi in odhodi na delo. Ta predpis je povzročal veliko debat, ki pa so prenehale s sprejemom sprememb organizacijskega predpisa, kijeopra-
Bližajo se prazniki. Božič in Novo leto. Priložnost in čas, da bomo v teh dolgih zimskih večerih v krogu svojih družin, med svojci, sosedi in prijatelji razmišljali o marsičem.
Spomnim se, da sem v enem izmed prejšnjih razgovorov v TOSAMINEM IZBORU omenil misel:" Kako različno se ljudem prepletajo poti življenja." Pot precej drugačna od mnogih je spremljala našega tokratnega sogovornika, sodelavca jerman cverina - BOJANA.
Nedvomno pot, ki je vredna premišljevanja.
Mati, ki jo ni nikoli videl, ne poznal, ve pa, da ji je bilo ime Terezija ter oče z njegovim priimkom in z imenom Oreste sta mu dala ime Cverino. Tako je pač zapisano v rojstnem listu. Piše tudi to, da je njegov rojstni kraj Koper, nekakšen nesojeni dom pa vas Boršt, kakih 13 km oddaljena od te velike slovenske luke. Piše tudi, da bo Cverino 15.1. prihodnje leto star 31 let.
Predno je Cverino pričel pripovedovati o davnih spominih sem ga vprašal, kako to in odkod, da ima dva imena.
"Ime Bojan je uradno zapisano v mojem krstnem in birmanskem listu, ki
sem ju prijel šele pri sedemnajstih letih. S tem imenom pa so me zaradi nekako neobičajnega - italijanskega imena "Cverino" začeli klicati takoj, ko sem prišel k rejniški družini Batičevih v Kompoljah 7 pri Krašnji". Nadaljuje: "Vem in govorim lahko le tisto, kar so mi povedali drugi, pred-
Ko sem obiskoval 7. in 8. razred sem moral opravljati nekakšno obvezno delo. Vesel sem bil, ko sem izvedel, da bom odšel delat v izolsko Meha-notehniko, toda izpahnil sem si ramo in sprememba okolja je šla po zlu. Srečno naključje je hotelo, da sem v 8. razredu lahko odšel na prakso domov. Delo sem opravljal v Tosami in sicer v skladišču surovin. Bilo mi je zelo všeč in nič kaj težko po končani šoli v istem podjetju opravljal tudi počitniško delo. Spomnim se, da me je pot mimo vratarja vodila naravnost med "moje dobre sodelavce", čeprav bi menda moral delati v tkalnici ovojev, o, da bi tistih osem let v Strunjanu minilo tako hitro, kot počitniško delo v Tosami.
Še sanjalo se mi ni, da bi zaposlitev kasneje iskal drugje. Že po dobrem mesecu dni sem se ponovno vrnil v tosamo. Tokrat za "plačo" kot redno zaposleni delavec. Težko bi lahko opisal te prelepe trenutke. Mnogim sem hlaležen za razumevanje in pomoč: pokojnemu g. Pavšku, g. Milanu
TRIDESETLETNIK CVERINO
V zadnjem letošnjem pogovoru v okviru TCSAMINEGA IZBORA so se odločili za srečanje tridesetletniki.
Med 36. delavci oziroma delavkami TOSAME, ki so letos (ali pa še bodo) praznovali svoj 30. rojstni dan, smo se odločili za CVERINA JERMANA, katerega življenska zgodba bo gotovo bralce pritegnila. Pogovor je po' svečen božičnemu prazničnemu novoletnemu času, da to ne bi bilo zgolj v materialno - zabaviščni obliki.
vsem dobri in skrbni starši - rejniki. Bil sem povsem socialno odvisen, zato so mi poiskali drugi dom. Star sem bil petnajst mesecev in bil izredno slaboten deček, zato mi je uspelo shoditi šele pri dveh letih.
Tudi naklučja so se pogosto poigrala z menoj. Moja mama - rejnica je tudi Terezija, enako tudi mati njenega moža. Koliko večjo vrednost imajo njene roke in srce kot tista, ki me je zapustila in razočarala za vse življenje. Bolj sem odraščal, bolje sem spoznaval te čudovite vrednote novega doma.
Zopet naključje. Zaradi slabega in nepredvidljivega zdravja sem moral po nasvetih zdravnikov oditi na osnovnošolsko šolanje v Strunjan, za mene takrat ničkaj prijazno obmorsko letovišče. Kolikokrat sem otožno pogledoval skozi okno dijaškega doma in si nenehno želel vrniti nazaj v Kompolje. Ne vrstniki, niti občasni obiski pravega očeta, ki je leta 1983 umrl, mi niso znali skrajšati dolgih osem let tamkajšnjega bivanja. Presrečen pa sem bil, ko sem lahko v času počitnic odšel k mojim v Kompolje.
Učil sem se dobro, res da v pomožni šoli. Večkrat sem bil celo prav dober.
Drčarju, pa g. Maksi Slapar. Da o Pe-rotu sploh ne govorim. Koliko volje in truda je vložil v mene! Zato se veselim slehernega dne najinega delovnega sodelovanja. Da ne bo po-
tudi vse druge sodelavce ^am zelo rad in sem jim hlažen. "Tu-ai Tosama je, kot bi bila moja!"
Ko sem poslušal Bojanovo pripovedovanje o otroštvu, se mi je zdelo, Kot da po dolgem času berem pripo-''oo "o dečku z dvema imenoma'. Irbel sem občutek, da je skrajni čas spregovoriti še o čem, lepšem in prijetnejšim.
Ničkolikokrat je povdaril dobroto in skrb Batičeve mame Terezije in vseh ostalih ostalih domačih, za katere še Pravi, da v njih sploh ne vidi rejnike jJii tujce, marveč ljudi, ki so del vsakdanjega njegovega "pravega doma". Sestri Majdi, ki živi v Zavodu na Črni da Koroškem pri 39 letih zagotovo ni tako lepo. "Kuhajo mi", nadaljuje Bojan, “pa perejo in likajo, skratka čutim, da sem njihov. Manjša kmetija Batičevih mi omogoča, da z nekaterimi ne preveč zahtevnimi kmečkimi deli vsaj delno lahko pomagam in vračam njihov trud iz preteklosti.
Drugače pa sem čisto običajen fant. Ob prostem času se najraje vsedem na motor in se odpeljem proti Trajanom, Izlakam ... v Zasavju imam kar veliko prijateljev. Doma pa zelo rad prisluhnem radiju in si po TV ogledam kakšno dobro oddajo, kot je na-primer Po domače, všeč mi je domača glasba. Za razvedrilo pa si včasih kupim kakšno kartico 3 x 3 ali srečko ekspresne loterije, pa žal nimam nikoli sreče, vidim, da so mi veliko bolj naklonjeni veseliški srečelovi, o, ja, tam sem jim pa že marsikaj odnesel!" In kako Cverino - BOJAN razmišlja o prihodnosti je bilo zadnje vprašanje najinega razgovora. "Kaj hočem, še dobro, da sem to, kar sem! Nekoč mi je neki zdravnik dejal, da bom verjetno živel le 24 let. zakaj? Mi ni jasno. Dobro se počutim, rad delam in Batičevi mi omogočajo, da živim človeku dostojno življenje. Lahko bi bilo povsem drugače.
če si pošten, nimaš kaj bati. Res pa je, da me včasih osamijo tudi nič kaj prijetne misli in občutki. Kljub vsemu, da čutim "svoj dom" sem tujec, še vedno odvisen le od dobrih ljudi. Nič nimam svojega razen, nekaj de-dovanega po očetovi smrti. Menda gre za manjšo parcelo. Pravijo, če bi jo prodal, za drugega ni, nebi iztržil niti toliko, da bi plačal geometra.
Če mi bo zdravje dopuščalo in če bom uspešno hranil denar si morda lahko kdaj najdem svojega stanovanja ali hiše. Seveda ne daleč od tod. Če bi imel srečo in možnost se tudi lastni družini ne bi odpovedal.
Tako pa....če..in še če.."
Cverino - Bojan, prazniki prihajajo. Božič in Novo leto 1994. Več bomo premišljevali o družini in premišljevali tudi o tebi. Gotovo boš razmišljal tudi sam. Prav vsi ti želimo, da o lepši in srečnejši prihodnosti.
M. S.
OB LETU OSOREJ • OB
vičevanje zamud prepustil vodjem sektorjev.
Do sredine leta, zaradi zakonske omejitve, ni bila možna korekcija plač. V zadnjem obdobju pa spremljamo plače v primerjavi z republiškim povprečjem in kolektivno pogodbo. Ugotovljeno zaostajanje, katerega bomo nadoknadili le z dobrim gospodarjem, oziroma povečanjem mase za izplačilo OD.
Na vsaki seji obravnavamo in potrjujemo povprečno pet poročil s poslovnih obiskov v tujini.
Vse seje gospodarskega odbora so sklepčne in dobro obiskane, ker člani odbora z odgovornostjo in resnostjo spremljajo dogajanje na gospodarskem področju v Tosami.
Člani Gospodarskega odbora si prizadevamo za izboljšanje gospodarskega stanja podjetja in seveda za boljše plačilo za dobro opravljeno delo. Gradivo za seje in zapisnike imamo redno pripravljeno. Tudi poročevalci in pripravljale! gradiv se redno udeležujejo seje Gospodarskega odbora. Gospodarski odbor, kot izvršilni organ Delavskega sveta bo svojo funkcijo opravljal verjetno do privatizacije podjetja, oziroma do razrešitve.
STANE TOMAŽIČ predsednik GO
NADZOROVANI
BOLNIKI
S prvim decembrom j e v To-sami uvedeno nadzorovanje obnašanja delavcev, ki so na dopustu na podlagi zdravnikovega potrdila. Za Tosamo pogodbeno opravlja naloge nadzorovanja zasebno podjetje RINA IN-VENT.
Leto 1993 je za naše podjetje leto polno sprememb. Pričelo seje s slabšimi rezultati gospodarjenja, kar je bilo posledica manjše prodaje zaradi zmanjšanja trga. Predčasna upokojitev dosedanjega direktorja in izbira novega. Zmanjšanje obsega prodaje je pogojevalo tudi zmanjšan obseg proizvodnje. Kljub pospešenemu upokojevanju naših delavcev z dokupom delovne dobe v preteklem letu, je bilo število zaposlenih še vedno preveliko za tak obseg proizvodnje. Zato je bilo občasno potrebno delavce pošiljati na čakanje.
iMovi direktor si je na seji delavskega sveta pridobil pooblastilo, da lahko po potrebi sam določi do 100 delavcev, ki morajo iti na čakanje. Ta sklep delavskega sveta še ni bil preklican. S prizadevanjem naše komerciale in pa vodstva podjetja pa smo v zadnjem četrtletju tega leta dobili dodatne posle, ki so sicer večinoma začasnega značaja, vendar pa so tako veliki, da jih z obstoječim številom delavcev težko izpolnjujemo. Ker so ti novi posli vezani tudi na terminski plan, so bili sprejeti dodatni ukrepi, to je premeščanje proizvodnih delavcev iz oddelka v oddelek, premeščanje rešijskih delavcev iz neproizvodnih sektorjev v proizvodni sektor, uvedba nočnega dela in uvedba večje discipline.
Vendar pa kljub vsem tem ukrepom še vedno primanjkuje delavcev za realizacijo zastavljenih ciljev. Težko si v tem trenutku privoščimo zaposlovanje novih delavcev. Ko smo premlevali, kako zapolniti to praznino, smo ugotovili, da imamo prevelik procent bolniškega staleža in da bi z ustreznim ukrepanjem dobili potrebno število delavcev. Zavedamo se, da je večina delavcev, ki je v bolniškem staležu resnično bolnih, vendar pa menimo, da je na povečan procent bolniškega staleža vplivalo, tudi slabo počutje delavcev, ki so bili poslani na čakanje, misleč, da so višek in pa stalno premeščanje delavcev iz oddelka v oddelek.
Čeprav je interes podjetja TOSAME, da se delavci dobro počutijo na delu, je pa njegov glavni interes realizacija zastavljenih ciljev in uspešno finančno poslovanje. Zato smo se odločili, da v interesu podjetja zmanjšamo bolniški stalež z uvedbo kontrole bolniškega staleža. Za to nalogo smo pogodbeno najeli zunanjega izvajalca podjetja rina llMVENT d.o.o. Njeni predstavniki od 01.12.1993 dalje obiskujejo naše delavce, ki so v bolniškem staležu in ugotavljajo, ali se ravnajo ustrezno z navodili lečečega zdravnika. Ob vsakem obisku bodo napravili zapisnik, kaj je v tistem času delal bolnik. Te zapisnike bodo vskodnevno dostavljali v naše podjetje.
V primeru, da ob obisku bolnika ni doma, mu bo kontrolor pustil obvestilo, da se mora javiti kompetentni osebi v TOSAMl in ustrezno pojasniti odsotnost. Kontrola se bo izvajala vsak dan (dopoldan in popoldan, ob delovnikih, sobotah, nedeljah in praznikih). v primerih, ko se "bolni delavec" ne bo ravnal po navodilih zdravnika, bo ustrezno sankcioniran v skladu s pravilnikom o delovnih razmerjih.
Za konec pa naj dodam še svojo misel: ' Upam, da bodo tudi v prihodnjem letu naročila tako velika, da ne bo potrebno pošiljati delavcev na čakanje."
M. H.
Osnove v mesecu novembru
Nagrade mentorjem in inštruktorjem
5.393,50 SIT/176 ur
Delo v deljenem delovnem času s
-	prekinitvijo nad 2 uri 8.989,20 SIT/176 ur
Dnevnice za službena potovanja v državi
-	cela dnevnica 3.595,70 SIT
-	polovična dnevnica 1.833,80 SIT
-	znižana dnevnica 1.330,40 SIT
Kilometrina z osebnimi vozili
20,60 SIT/krn
Stroški za prevoz na delo
-	oddaljenost do 4 km
150.00	SlT/dan
-	oddaljenost od 4 km do 8 km 190,00 SlT/dan
-	oddaljenost od 8 km do 12 km 260,00 SlT/dan
-	oddaljenost od 12 km do 16 km 300,00 SlT/dan
-	oddaljenost nad 16 km
350.00	SlT/dan
Odpravnine ob odhodu v pokoj
134.838,00 SIT
Osnove za izračun deleža delovne učinkovitosti šoferjev in spremljevalcev
-	prevožen kilometer s tovorom
2,42 SIT
-	tekoči kilometer 1,62 SIT
-	spremljevalec tovora 0,98 SIT
■ Albina Kosmač
iHOfliKA
DELOVNI IN OSEBNI JUBILEJI V MESECU NOVEMBRU
V mesecu oktobru so delovni jubilej
10 letnico delovne dobe izpolnili naši sodelavci:
KLOPČIČ BRANKO, LENČEK STANISLAV 20 letnico delovne dobe:
CERAR MARIJA, JASENC JOŽE, MOČNIK RAJKO, ŠTIFTAR ANUŠKA.
Čestitamo! v preteklem mesecu so praznovali okrogle življenske jubileje naslednji sodelavci:
Petdesetletnico JASENC STANISLAV Tridesetletnico SLOVŠA BRANKA Ob tej priliki vsem želimo še mnogo zdravih in uspešnih let.
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moje ljube mame ŠORN Marije, upokojenke podjetja TOSAMA, se iskreno zahvaljujem podjetju TOSAMA in KU pri organizaciji pogreba. Zahvaljujem se tudi oktetu TOSAMA za zapete ža-lostinke.
sin VINKO ŠORN
Sindikalni organizaciji TOSAMA se iskreno zahvaljujem za šopek in denarno pomoč v času moje bolezni. Sodelavkam iz sanitetne konfekcije oziroma celotnemu podjetju TOSAMA, želim uspešno poslovno leto 1994.
MARJETA FURLAN
Ob smrti moje mame se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za dar, darovano svetje, sveče ter izrečeno sožalje, zahvala tudi sindikatu za izkazano pozornost.
Anči Jančar
STANJE ZAPOSLENOSTI
V	MESECU OKTOBRU
Na dan 31. oktobra 1993 je bilo v našem podjetju zaposlenih 799 delavcev.
V	mesecu oktobru nas je bilo povprečno zaposlenih 799, od tega je bilo 5,1 % delavcev na dopustih, ostali pa v bolniškem staležu (10,4 %), na porodniškem dopustu (4,0 %), na izrednem plačanem dopustu (0,4 %) 0,1 % delavcev pa je koristilo nego družinskih članov oziroma spremstvo, (0,1 %) delavcev pa je bilo na čakanju na delo.
SODELAVCI
V tej številki TOSAME so s svojimi pismenimi prispevki sodelovali: Milan Drčar, Marjana Grujič, Marjan Hafner, Albina Kosmač org., Marjan Mlakar dipl.oec., Sonja Rode, Tone Stare, Marjan Štrukelj, Stane Tomažič, Janko Velkavrh dipl.ing., Feliks Vodlan ing. Avtorjem prispevkov se uredniški odbor zahvaljuje za sodelovanje in vabi vse druge sodelavce k sodelovanju v glasilu.
f* -------------------------------------N
Uredniški odbor TOSAME:
Viljem Dolenc, Milan Drčar,
Silva Mežnar, Unca Ocvirk,
Feliks vodlan.
Izdaja in tehnično ureja SKS-splošna služba, interni časopis TOSAMA p.o.
VIR, Šaranovičeva 35 izhaja enkrat mesečno v 1200 izvodih. Tisk: Papiroti, vse iz papirja, Krško d.0.0.
Na podlagi zakona o prometnem davku lUr. list RS 4/92)
In mnenja ministrstva za Informiranje St.25-201/92 z dne 23.031992, sodi časopis med proizvode Informativne narave po 13. toč. tar. St. 3, za katere se plačuje 5 % davek od prometa proizvodov.
v_______________________________________y
^A/<yuo/efoia
/bchif, /c<i nmio/fi/nt cm fimie/ jv	met/ nM;
'PAoitce/t m c/ee/e/c < 4lmx no-u/ti davi/a,
mt. ftoli/jamo ii voici/a.
• Pn /<‘ ■Mic/o&t Ae. o nM /> et/ntju, mt/t vede/ /n, /cap na/m /e/o ,9// ponuja...
ISi xe/t me>, da /i va nf e S miAe/ /n /meda,
sreča, xe/ra >tje in predvsem de/o.
, '\:(yixde/ni cM ...
/ca m/rax xaje. se nam v- o/rax, n /camina ocpenj, fdafto/a
m,
vese/a ff/a/Jm na/m ie^ra ...
%
, in mixaA /ai/iajo se do/no/* o/noci Jedo J is/o/e, mi Ja /oxaree v ra/e Jrimemo i/n si na /eje dneve nazdrav/jamo.
PPa naxdra idjam vam se Jax, da vam /eJ /o novo/e/ni čas, da /f vese/a se> i me/,
Jo/em Ja, /a vse mi/ne, sjte/ xa de/a JioJirtJedi,
Jt.3
(JPtm si idilike
Noč je bila, zbudil sem se. Tako hitro je bilo. vzel sem ključ vhodnih vrat. vtaknil sem ga v ključavnico in zavrtel. Počasi sem odprl vrata: Sneg! Snežinke so padale iz teme in pokrivale vse pod seboj. Le voda jim je kljubovala in pravljične snežinke spreminjala sebi enako. Gledal sem jih, kako lahkotno padajo na tla, travo, strehe in kako spremenijo naravo v prekrasno belino. Ko pa je posijal sonček, pa so kot drobne kapljice izgine v zemljo. Spreletel me je mrzli srh, pa sem pomislil: fant ti si bolan, ali pa premalo oblečen. Zaprl sem vrata, zaklenil in jo pobrisal nazaj pod "kovter", v posteljo.
Pa ne za dolgo. Nataknil sem si škornje in iz kurilnice izpustil mojo Pan-dico. Nikamor ne grem brez nje. V svojem življenju je prvič videla sneg. Njene oči so postale še večje kot sicer. Skakala je po snežni odeji, se postavljala na glavo, se vrgla na hrbet, pa spet skočila vame in mi s svojim vedenjem sporočala, da je srečna. Njenega veselja in sreče sem se nekako nalezel tudi jaz. Toplo mi je postalo pri srcu. Greva v hosto! In sva šla. V žep sem vtaknil majhen žepni no-žiček, saj veste, če bi srečal medveda. Medvedov se bojim. Levov in tegrov ne, saj je njihov dom daleč od mojega. Pandica je veselo skakljala okoli mene, komaj je čakala, da greva od hiše, v naravo. Bela Poljana je bila pred nama, kamor je segalo oko. Šla sva med travnike, osamljena drevesa so pobešenih vej stala ob poti. Posamezne veje so se postavile pokonci, ko se je sneg vsul iz njih in jih razbremenil, da so spet pokazale soncu svoje zelene veje.
Nenadoma je Pandica obstala na mestu. Le njen repek je migal sem in tja. Obstal sem tudi sam in si obrisal očala. Kaj sem videl med vejami košate smreke? veverico, temno rjave barve, s košatim repom, ki je bil večji od nje same. Tako drobcena je bila,
pa vendar tako simpatična. V prednjih tačkah je držala del ozimnice, ki jo je sigurno nesla v svoje bivališče, šla sva naprej, do čudovite lesene hiške, ki sojo ob ribniku postavili ribiči. Zatočišče za te, ki verjamejo, da se bo na njihov trnek kaj prijelo in na njem obviselo. Le malokdo je bil te sreče kovač, pozneje pa seje postavljal pred drugimi, kot bi jurčkov nabral za celo prikolico.
Hiška je bila zaprta, zato sva jo s Pan-dico ubrala proti domu. spotoma sem utrgal šest kostanjevk. Pokrite so bile s snegom, vendar ne popolnoma. Pobral sem jih, ne da bi jih jedel, saj so bile polne življenja (črvov), ampak samo kot trofejo.
Roka me je že bolela, ko sem gobe prinesel domov. Ponosno sem jih pokazal ženi, ta pa jih je vrgla stran. Ni imela razumvanja za snežne kristalčke, pobeljene smrekove vejice in ne za vodo v mojih načetih škornjih. Skratka, čisto brez čuta za lepoto v naravi je bila. Pandi me je žalostno gledala, saj je vedela, da je šlo spet eno popoldne v franže, pomigala pa mi je z repkom, češ, midva sva se imela lepo in kratek čas živela z naravo, kije imela čisto novo obleko.
T. S.
Na sliki: moderno zasnovane jaslice znanega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika.
Božična praznovanja so povezana s predstavljajo živ del nabožnega počelo vrsto običajev in navad. Med tra- doživljanja.
dicionalne navede na Slovenskem Družinske jaslice so se tradicionalno sodijo tudi jaslice.	postavljale na kotno polico, sveti do-
JASLICE - prizor Jezusovega rojstva, godek pa so prikazale tako, kot si ga poklonitve pastircev in treh kraljev - je zamislil njihov ustvarjalec.
BOŽIČ