fttitnTrni plačana » Mariltonštl Cena 1 Din Leto VI (XIII.), štev. 20 Maribor, torek 26. Januarja 1932 »JUTRA €€ shaia razun nede ie m praznikov vsak dan ob 16. up Račun pri poilntm čtk. za v. v Ljubljani it, 11.409 vaiia mesečno preieman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Ur«dn.2440 Uprava 2455 Urseiništvo in uprava: Maribor. Aleksandrova cesta št. 13 Oglati po tarifu Oglato sprejema tudi oglasni oddeiok Jutra" v Ljubljani, Preiernova ulica št. A 2Z1I duh nezaupanja Svetovna vojna, ta največja grozota v c,0veški zgodovini, se je sider končala trmastimi leti, toda zli duhovi, priklicala, strašijo še vedno na koncih in krajih. Največji zli duh ie gotovo'splošno nezaupanje, ki se naselilo tako v srca posameznikov, kakor celih narodov. Vera v odkritosrčnost, poštenost in dano besedo je omaja-na do samih temeljev. Prijateljstvo in zavezništvo je samo še fraza, plašč za pokrivanje pravih namenov, ki so v večini Primerov egoistični. Vsakdo vidi samo Svoje lastne interese in je za njihovo Uresničenje pripravljen zagrešiti vsako ’zdajstvo. Mirno lahko trdimo, da člo-VeŠjvo še nikoli ni bilo tako zastruplje-k0« kakor je ta zadnja leta. in tu je korenina vsega ostalega zla, Osebno P a oboroževanja, ki je za člo-Vfcštvo najtežje breme. Le nezaupanje SW države, da trošijo ogromne vsote za nnške, topove, zrakoplove, vojne ladje, anke, utrdbe in vse drugo, kar je posebno za moderno obrambo in vojno. J °leg tega pa prilagodujejo tudi vse dru-življenje temu glavnemu namenu. Iz-?HŠnja svetovne vojne jih je naučila, da Ie najbolje zavarovana in pripravljena a,,a država, ki ima sama dovolj močno agrarno produkcijo in industrijo vseh pa-l!°ž, ki priha:ajo v poštev. Zato se vsa a leta neprestano pospešuje domače poljedelstvo, ustanavljajo se nova industrijska podjetja, izpopolnjujejo stara in zbi-'aio se ogromne količine živil. Na drugi s6ani se pa po tresorih narodnih in dru-?la bank kopičijo za'oge zlata in valut. 11 vse to so samo mrtvi kapitali, namenjeni obrambi proti strahu, zlemu duhu nezaupanja, ki lebdi nad nami. Zaradi tega smo zašli v tako silno absurdno stanje, da morajo milijoni ljudi bradati kljub nadprodukclji vsega, kar Potrebuje Človek za svoj obstoj. Na druži strani pa nas vse tare pomanjkane denarja, v prvi vrsti dolgoročnih kredi-ov. Države, ki se v 2latu skoraj duše n zaradi njega trpe težko krizo, ga ne jpupajo tistim, ] postavljene človeku v življenju: Vživetje v človeško zajednico, zakon in delo v poklicu. Telesno in duševno zdrav človek bo zlahka izpolnil navedene naloge, bolnik pa se v pravilnih odnosih do syojih živl enjskih smotrov ne bo mogel Pikoli znajti. Ako hočemo torej človeka Premotriti, moramo pred vsem vedeti, v pkšnih odnosih je napram navedenim tre® nalogam. To je bistvo Adlerjevega ^Poznavanja človeškega življenja. Dandanes, ko toliko tožimo o nevro-2ah, nam Adlerjevo dušeslovje nudi ža-rek upanja v nove zarje. On pravi, da nevroza znači le umik pred glavnimi smolri, ki so vsakemu človeku začrtani v življen u. Umik se vrši podzavestno Tsled pomanjkanja poguma. Saj je pravzaprav vsak korak v življenju riziko: nikoli ne vemo, kako bo uspel naš načrt, ln vendar moramo naprej! Nevrotik je slabič, ki skuša svoj »jaz« varovati. Dspehi tega prizadevanja se zrcalijo v sitnptomih, ki m« povzročajo »bolezen«, s tem pa se vendar izogne svojemu smo-*ru, za katerega v resnici nima poguma. Adler poudarja v svojih delih dve gi-“aIni sili, ki vplivata na človeški razvoj: y°lja po uveljavljenju in nagon za živ-‘lenje v za ednlci. Obe sili si nasprofuje- Zdrav človek živi v zajednici in z za-jcdnico, on izpolnjuje svoje naloge, se žrtvuje — če je treba — skupnosti in u-videva tudi potrebe svoje okolice. »Neformalni« človek ne najde pravega konica: njegov ,jaz’ je v ospredju, on se hoče uveljaviti, on išče prilike za poviša-fte in za nadvlado nad drugimi... Ako Se mu to posreči, je zadovoljen in >zdrav«, ako pa mu spodleti, ga zasledu-16 čut manjvrednosti, bolezen, ki mu Sreni življenje... Razvoj človeka v to ali ono smer je odvisen od zunanjih vplivov, doživljajev v otroški dobi in v veliki meri od ravnanja t. j. »vzgajanja« okolice. Neizpodbitno je dejstvo, da se »življenska smer« človeka oblikuje že v mladosti, kar naj pokaže primer iz življenja. Deček sedi na tleh in postavlja kamenčke, da si sezida stolp. Nekaj časa še gre, a v višini se stolp nenadoma zruši. Deček poizkusi ponovno, toda tudi v drugič se zgodi nesreča: stolp pade. Dečko glasno zajoče. Mati sedi v bližini in opazuje dečka. Njen postopek je sedaj lahko različen: ne zmeni se za jok, ostane mirna in pasivna. Lahko tudi pomaga in dečku sezida stolp, ki ga sam ni mogel postaviti. Ali pa okrega dečka zaradi nestrpnosti in jokanja, mu vzame kamenčke, če se ne umiri. Morda mu reče, da je še premajhen za takšno nalogo in da mora čakati, itd. Vsak teh postopkov ima na otroka lahko poseben vpliv. Ako mati ne poseže vmes in se to godi stalno, čuti otrok zapostavljanje. Če pa mati vedno pomaga, opazi otrok, da mati rada to stori in se mu ni treba prav nič potruditi. Ako ga mati krega, se v otroku lahko poraja mnenje, da se mu godi krivica. V primeru, če mati reče, da je še premajhen, se zna pojaviti čut manjvrednosti, in otrok nima do sebe več zaupanja. Vsak ukrep vsebuje nevarnosti za razvoj, zato se pravilni postopek ne da s sigurnostjo določiti, ne da bi poznali o-troka in točno situacijo. V vsakem primeru pa je metoda matere važna za oblikovanje življenjske smeri otroka. Individualna psihologija hoče vzgojiteljem pomagati, da zadenejo pravo v vsakem slučaju. Poganstvo Alfreda Adlerja je namenjeno srečnejši in boljši bodočnosti človeštva. V. Šport Načrti slavnih raziskovalcev Slavni raziskovalec Kitajske in Tibeta, Sven Hedin se te dni odpravlja na novo pot na Kitajsko. Prof. Andersen bo odpotoval v Južno Ameriko, k er bo študiral spomenike najstarejše kulture, a arheolog Arne bo spomladi nadaljeval izkopavanja v Perziji. Tako je. Ona: Ne moreš trditi, dragi moj, da sem jaz letala za Teboj, da bi me vzel! On: Ne... ampak tudi mišnica ne leta za miško in jo vendar ujame! Prijatelj športne mladine. Da je še nekaj ljudi v Mariboru, ki razumevajo stremljenja naše mladine, ki se je posvetila zimskemu športu, je pokazal te dni industrijec g. Hutter. V nedeljo je poslal lOčlansko smučarsko ekipo SPD Maribor v Mežico k smučarski tekmi. Plačal je vse stroške in s tem dokumentiral, da hoče praktično izvajati sklepe občnega zbora SPD. Takrat je bilo sklenjeno, odpirati planine naši mladini. A ta mladina je večinoma revna. Ako pa bo še več takih mož, kakor je g. Hutter, bo tudi njej odprt planinski svet. Težkoatletska prireditev v Mariboru bo v nedeljo 31. t. m. s pričetkom ob 20. uri v dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti 6. Nastopijo težkoatleti SSK Maratona in zagrebške »Croatije«, sami prvaki Dravske in Savske banovine v posameznih kategorijah. Na sporedu je rokoborba in boks. V rokoborbi je sestava ta-Ie: Gobec (Maraton): Vodopivec (Croatia); Fišer (M):Bo-žičevič (Cr.); Pirher (M.):Vrščak (Cr.). V boksu je sestava moštev ta: Kampič (M.):Bua (Cr.); Drozg (M.):Jovanovič Cr.); Štrukelj (M.):Jug (Cr.). Na maratonski kakor tudi zagrebški strani imamo torej najboljše moči in se zlasti borba z ozirom na izid 1. decembra 1931 v Zagrebu pričakuje z največjim zanimanjem. Mariborska športna publika bo to prireditev gotovo posetila v velikem številu, zlasti prijatelji težke atletike, ki jih v Mariboru ni malo. To smo videli ob vsakoletnih spoprijemih profesionalnih rokoborcev na unionski verandi; in če pomislimo, da nudi amaterska rokoborba in boks gotovo več užitka in pristnosti, ker izhaja iz idealnih športnih stremljenj, nepopačene mladostne ambicije in volje do zmage, se bodo Mariborčani odzvali prav gotovo s številno udeležbo. Moč, mišice, urnost, spretnost in tehnika bodo tudi tukaj videti in marsikdo, ki pojde v nedeljo zvečer v dvorano Zadružne gospodarske banke, bo vedel v pravilni meri ceniti sposobnosti amaterskih težkoatletskih moštev. Obenem pa se bo nudila občinstvu prilika, da spozna zagrebške »kanone« na področju boksa in rokoborbe. Najboljši mariborski in zagrebški rokoborci in boksa-čl se poizkusijo v nedeljo zvečer; kateri bodo zmagali? ^ova kolonija kralja čevljev , Atentat mariborskega čevljarja na iz-^žbe Bate je tudi pri nas samo poživil zanimanje za čehoslovaškega »kralja čevljev«, ki baš zdaj križari po svetu v svojem aeroplauu in ki se ž njim mnogo "avi vse časopisje, zlasti pa angleško. , aka Bata namerava okupirati s svojo industrijo tudi Anglijo. Kakor poročajo iz Londona, je pred kratkim v tih kotiček Anglije, kjer se raz Prostirajo danes še polja in travniki, dospela četa inženirjev. In za malo mesecev bodo tam že položeni temelji veljkan drega podjetja, kakor ga je zasnoval Bata. Bližjega ni o tem še nič znanega ~~ žoda baš tajinstvenost, v katero zna Bata zavijati svoje podvige in načrte, učinkuje kot najboljša reklama. Z vsem svo;im nastopom je znal vplivati na fantazijo angleške publike, tudi svoj izlet pa Angleško je napravii skrivaj in se je •zvedelo o tem samo toliko, da je prišel v svojem letalu, katerega vodi eden najstarejših angleških pilotov, in s celim štabom strokovnjakov v Tilbury in se takoj podal v St. Clercs Hall ob Temzi, da si tam ogleda teren za ogromno tovarno, ki jo misli tam postaviti, jn ustanoviti celo novo delavsko mesto, obdano od samih vrtov. Gre za 600 hektarov obseda' oče ozemlje, ki ustreza v vsakem pogledu Batovlm načrtom, g, ak° hoče torej Tomaž Bata, sin če-čevIjarja, postati eden največjih meških industrijalcev. In je značilno za svobodnega duha in širokogrudnost an-g'eškega naroda, da nikakor ne vidi v njem vsiljivca in konkurenta, ampak mu prihajajo naproti s simpatijami in zanimanjem, dasi namerava Bata upeljati delovne metode in pogoje, kakor jih Angleži niso vajeni. Bata ne namerava kon trolirati samo dela, ampak celotno življenje svojih delavcev. Stanujejo naj v njegovih hišah, se branijo v n egovih restavracijah, kupujejo vse svoje potrebščine v njegovih trgovinah in se v prostih urah zabavajo v njegovem gledališču in na njegovih plesiščih. Skratka: on hoče sloveči »sistem Bata« presaditi docela na angleška tla. Tu bo seveda vsekakor prisiljen tudi na gotove koncesije, ker obstojajo v Angliji tradicije, proti katerim ne opraviš nič, in bi tudi delavska »Tradeunion« v svojem odporu našla podpore tako od javnega nrnena kakor od tovarnarjev. Angleška Zveza čevljarskih delavcev je že tudi izjavila, da je pogodbeni sistem, kakor ga prakticirajo Batove tovarne, v Angliji neizvedljiv. Tudi Bata — tako le izjavil predsednik te zveze, — se bo moral držati dogovora, ki je bil sklenjen med angleškimi tovarnarji in nami. On sme nastavljati neizšolane moči za pol leta, potem jim mora pa plačevati ofici-elne mezde. Tudi to, da hoče Bata v veliki meri pritegniti brezposelne iz vseh slojev, brez ozira na to, kateri branši so poprej pripadali, je učinkovalo v indu- Moderna mladina. Učitelj: Povej mi, kdo je premagal Filistre? ^ Učenec? Ne vem, gospod učitelj, nisem še bral današnjih športnih poročil. sirijskih krogih deloma simpatično, deloma pa vznemirjajoče. V splošnem pa moremo reči, da je vse, kar vedo o Bati, Angležem tega Pismo iz Razvanja Razvanje, 25. januarja. Razvanjčani se malokdaj oglasimo v »Večerniku«, vendar ga vsi prav radi či-tamo, zato dovolite, g. urednik, da vam prispevamo nekaj naših novic. Proračun naše občine smo kljub krizi srečno spravili pod streho. Da se doseže ravnovesje, so se določile 40odstotne doklade na vse neposredne davke, trošarine na vino pa bomo plačevali 50 odstotkov. Novi proračun je vsakemu občanu na ogled v občinski pisarni. Prav sedaj se tudi veselimo svoje lanske podjetnosti, ki nas je privedla do napeljave električne razsvetljave. Oskrbele so si jo že številne hiše in tudi ostale bi si jo, a se jim žal zdi predraga. Sedaj se napeljuje tudi v našo cerkev sv. Mihaela, kar bodo vsi verniki z veseljem pozdravili. Toda nikakor ne mislite, da smo samo mi tako napredni. Tudi naši sosedje Pivolčani imajo že od lanske jeseni električne luči po svojih domovih. Prav tako napredujemo tudi na gradbenem polju. Lansko leto se je razvanjska občina pomnožila za 20 novih hiš, a na pomlad se bodo pričele graditi še druge, Po večini so to skromni delavski domovi. Tujski promet pri nas sicer ni velik, a kljub temu smo dobili zopet novo gostilno. Otvorila jo je graščina Hausampa-chern. Točila pa bo le lasten pridelek in ne bo prav nič v korist našim vinogradnikom, ki si bodo zopet morali pomagati z vinotoči. Društveno delamo kolikor pač moremo. G'avno delo je osredotočeno pri Sokolski četi. Starosta br. Šijanec in p(od-starosta župan br. Korošec se vneto trudita, da bi dobila lastno streho, a zaenkrat so denarne ovire še prevelike, da bi se ta želja dala realizirati. Za letno telovadišče pa nam ;e občina odstopila lep travnik ob cesti, ki vodi v Hoče. Tam se bomo pripravili tudi za letošnji javni nastop, ki bo po dveh letih obstoja že drugi. K. V. Z Dravskega polja Smrtna kosa. V nedeljo je v Orehovi vasi zadeta od kapi preminula ga. Ban-dur Urša, znana dolgoletna gostilničarka istotam. Pogreb dobrosrčne, povsod priljubljene pokojnice je bil danes dopoldne ob veliki udeležbi. Blag ji spomin, preostalim naše sožalje! Nočni pretepi so po naših vaseh že kar na dnevnem redu. Fantje se opijanijo, čemur sledi razbijanje šip, lomljenje lat in napadi na mirne vaščane. Ti razgrajači, ki grozijo kar že tudi z revolverji, so neki hlapci in upamo, da se jih bodo občine znale iznebiti, #da bo zavladal po naših vaseh spet prejšnji mir. moža naredilo simpatičnega. On je nekaj, kar si more Anglež predstavljati v številkah. In to zadostuje, da je v Angliji postal popularen. Plesalka v oficirski uniformi Kazensko sodišče v Orleansu je imelo te dni nenavadno obravnavo. Na zatožni klopi je sedela dražestna 181etna plesalka Anette Guy, ker je nekega večera v suknji francoskega letalskega častnika obiskala kavarno. To uniformo si je Mile. Anette priskrbela na originalen način. V nekem baru je sedelo več gospodov pri kvartah, med njimi tudi letalski častnik. Ta ;e, ker mu je med igro postalo vroče, slekel bluzo in obesil zadaj na svoj stol. Anette, ki se je baš dolgočasila, je padlo v glavico se malo pozabavati, pa je skrivaj izmaknila tisto oficirsko bluzo, je oblekla in se podala v bližnjo kavarno, kjer je seveda vzbudila velik halo. Popivši čaj in prebravši nekaj časopisov, je zapustila kavarno, smuknila nazaj v bar in obesila uniformo spet tja na stol. Gospodje so bili tako zatopljeni v kvarte, da niso ničesar opazili. In bi iz vsega tega ne bilo nič hudega, da ni bil takrat v kavarni slučajno komandant orleanske topničarske divizije. Oficir starega kova je videl v šali plesalke razžaljen e častniškega stanu. Napravil je ovadbo in tako je Anette prišla na zatožno klop. Na obravnavi je zatrjevala, da ni niti najmanj hotela žaliti Slavne francoske armade, ampak da je bilo vse skupaj samo neumna šala. Sodni dvor se je umaknil k posvetovanju, a se je na veliko obžalovanje radovednega občinstva, katerega se je v dvorani kar trlo, vrnil brez proglasitve sodbe. Sodba bo oznanjena pismeno. Za malo plesalko pa je imela obravnava prijetne posledice. Na mah je postala slavna, vsi listi prinašajo njeno sliko, in dobila je žc si ajne ponudbe od prvih pariških varijetejev. Zaenkrat pa ne more dražestna Anette skleniti nobene pogodbe, ker mora še-le počakati na sodbo. Ta pa najbrže ne bo izpadla preveč strogo, saj niso bili francoski sodniki še nikoli negalantni. In res so bili francoski sodniki tudi to» krat galantni. Kakor poročajo listi, je med tem že bila objavljena razsodba, ki je izpadla za lepo Annetto Guy jako milo: obsojena .e samo zaradi »neupravičenega nošenja uniforme« na en cel frank globe in še to pogojno, Za ta frank je pa zadela inala plesalka veliki dobitek! Pristopali« k ..VODNIKOVI DRUŽBI" I Currer Bell: 32 Lowoodska sirota »Mr. Rochester, dovolite mi, da popravim prej- Namestu da bi govorila, sem se smehljala, a ne šnji odgovor. Nisem Vas hotela pičiti, bila je le huda ♦ako, da bi se bila ponižala, kažoč kako vdanost, pomota.« »Govorite!« je silil vame. »Res je tako. Mislim, da je tako, in Vi boste za »O čem, gospod?« stvar odgovorni. Rešetajte me. Ali Vam moje; čelo ne »O Čem Vas je volja. Prepuščam Vam povsem iz* »Da, končno je prišla tvoja »boite«. Zanesi jo v ugaja?« bor predmeta in način njega obravnave.« 11 kak kot in zabavaj se s tem, da ji preiščeš drobovi- Dvignil je zavite goste kodre, ki so mu senčili Potemtakem sem mirno sedela in molčala, »če pri-no«, je dejal globoki, precej porogljivi glas Mr. Ro- čelo, in mi pokazal precej objemno shrambo intelek- čakuje, da bom jeziki ja! a le zato, da besedičim in se chestra, ki je prihajal iz ogromnega naslonjača kraj tuailnih organov, na kateri ni bilo sledu ne dobrote ne pokažem, bo kmalu videl, da si ni izbral prave žrtve,« ognja. »In čuvaj se,« je pristavil, »da me ne motiš s podrobnostmi anatomičnega procesa ali s kako opaz- ko o kakovosti drobovine! Izvrši svojo operacijo lepo tiho. Ali si me razumela?« Ijudomilja. sem si mislila. »Povejte zdaj, madama, ali sem bedak?« »Vi ste nemi, Miss Eyre!« »Nikakor ne, sir. Porečete mi nemara, da sem ne- Bila sem nema še naprej. Nagnil je glavo nekolk vljudna, ako Vas vprašam s svoje strani, ali ste lju- ko k meni in mi naglo pogledal v oči. »Trmasta je in jezna,« je rekel. »Ah, po pravici lliV* Alt oi Itlv« i a//UlUClCt » « ’ Adelki svarila ni. Mo treba, saj se je že bila d0™!?« ----------------------- umeknila s svojim zakladom na zofo in je odvezavala »Spet! Nov ti bodljaj z nožičkom, dočmi se je de- je taka! Prosil sem Vas na vmemaren, malone nespo- motvoz. S katerim if> hii nrivAra« oaetr^ni«. lala, kot bi me hotela pobožati. In vse le zato, ker sem doben način. Miss Eyre, prosim Vas odpuščanja. En* bil dejal, da ne ljubim društva ščenet in starih bab krat za vselej bodi povedano, da ne maram postopati ne smem tega glasno povedati. Ne, mlada gospa, z Vami kot z uslužbenko, odnosno,« se je popravil motvoz, s katerim je bil privezan pokrov. Odstraniv-ši oviro in odgrnivši nekaj srebrolikih ovojev iz svilnatega papirja, je radostno vzkliknila: »O moj Bog! .. ,. , ---—.........---------- - ..................... - ------------, ---------—■ 'r ' ■ • - 05_ ne ljubim ljudi vsevprek, toda vest le imam,« e po- »zahtevam zase le tako nadrejenost, kakršno upravi* kazal na vzbokline, o katerih trdijo, da so znaki vesti čuje dvajsetletna razlika v starosti in stoletna po iZ' Kako lepo!« in potem utihnila, zameknivši se v čudovanje darov. .-------- , „ »Ali ie 2-osnodična Fvtp tiP, 1p /dairi vnrašal 111 ki so biIe na srečo prece3 razvite in so povzročale, kustvu. To je pravično in j’ytiens (tega se držim), gospodar in se napol dvignil iz svoiesra udobnega po- da Je bi! goren^ del glave tako širok. »Nekoč sem imel kakor bi rekla Adelka. Le na podlagi te nadrejenosti M doSlo^0P sfce; 5?sem bil Vašlin n!česar d,ruge\a žel,im;da ste tak?dobri , , , . , ., , „ ... , •. starosti, sem bil dokaj čustven fant, ki se je zavzemal z mano malo pokramljate m spravite moje misli na ,• J'i i ’ p °pi *f.dlte. . meni:* Potegnil za nebogljenčke, zanemarjence in nesrečneže. Toda drugi tir, da ne bodo venomer tako čemerne in se ne m ^1° SV0Je™u sedežu. »Ni mi drago zlabudranje US(Kja me je premikastila, me zgnetla s pestmi in zdaj bodo vedno sukale okoli iste točke, kar me razjeda otrok,« je nadaljeval, »kot star samec nimam nič le- S[ jas]{arni da sem trd in tog kot gumijasta žoga, ki kot rja železo.« j*« , . mi čisto nemogoče pa Je ge vedno na treh ali dveh točkah produšna in Zdelo se mu je vredno, da mi stvar pojasni, ma- prebiti kak večer v dfušcim kakega otročaja. Ne od- jma občutljivo jedro. Da! Je li potemtakem še'kaj na- Ione opravičil se je. Da se ie tako ponižal mi ni bilo * V ' gospodična, marveč sedite točno tja, de zame?« brez pomena in tega tudi pokazati nisem hotela. Jga,-Pf y, x7 ČC Vam Je narpreč ugodno. :,Kak2ne nade, gospod?« »Rada bi Vas zabavala, ko bi le utegnila, gospodi H rU, 1/vLVi u°SJ' ,omer, P0fbbaml- ■ »Da se kdaj končnoveljavno prelevim iz gumija baš rada. Toda nobenega predmeta si ne upam načeti, d, do plitkih starih dam mi ni bogve kohko. Sicer pa v meso?« ker ne vem, s čim bi Vam ustregla. Vprašajte me kal moram starko pozvati, sicer bi mislila, da jo puščam »Ni dvoma, preveč se je napil,« sem pomislila, ne in Potrudila se bom, da Vam odgovorim.« vnemar. Iz rodiu FaiTfaxov je, ali vsaj nje mož je bil vedoč, kaj bi mu odgovorila na čudno vprašanje. Ka- »V Prvi vrsti torej: ali mi boste pritegnili če tr- tega rodu, in pravijo, da kri ni voda.« bj naj vedela, ali je bil levitvi kos? dim, da imam neke vrste pravico biti malo oblasten Pozvonil je in poslal povabilo gospe Fairfax, ki »Zdi se mi, da ste se zelo začudili, Miss Eyre; da- in oster, včasih celo malo prevzeten, vse iz navedenih je kmalu prišla s svojim pletenjem, sj tudi Vi niste lepši od mene, se Vam začudeni obraz vzrokov, ker sem dosti star, da bi Vam bil lahko oče. »Dober večer, gospa; poslal sem po Vas z lju- zelo podaje. Sicer mi je to ugodno, ker mi odklanja in ker sem mnogo preizkusil med l.udmi in narodi W domilim namenom. Prepovedal sem Adelki govoriti o od obraza Vaše zvedave oči in jih zabava z oblede- sem preblodil pol sveta, dočim ste Vi ves čas mirno svojih darilih in zdaj bo počila, ako svojim občut- b™ cvetkami preproge; le bodite še dalje preseneče- zive,i z istimi ljudmi v isti hiši?« kom ne bo dala duška. Bodite tako dobri, poslušajte r!a! Mlada gospa, drevi sem za druščino in pomenek!« »Storite, kar Vam je drago, sir.« s„ ——~ 'r~ . ...................... »To ni odgovor, ali je pravzaprav zelo izzivale« nič ne pove. Odgovorite mi jasno!« jo in razgovarjajte se ž njo. To bo največje delo S to napovedjo je vstal iz naslonjača in se našlo- , n’ 0 usmiljenja, ki ste ga kdaj storili.« ni! z laktom nn mramornatn nr»1ir*r\ Tocnn odgovor, ker -....................... —.... nfl z laktom na mramornato polico kamina. Jasno sem ... .. - - —-------- —• In res, jedva je Adelka ugledala gospo, že jo je videla stas in. lice in nenavadno močne prsi. skoro s »Mislim, da Vam Vaša starost in Vaše izkustvo Irala k «v«ii 7nfi triov ii in Iroi nrP.^imlfp 70 nipornvn nnctum u:------------- SC nC Q2.J3.t3. PTčlViCC, del bi ttli ZcipOVCdOVUlli. Pr8' o do nadrejenosti Vam daje le rabili svoj čas in svoje izkustvo.« tu ica, jcuv« je miema ugieuaia gospo, ze jo je m .noe m uenavaano močne prsi. sKori poklicala k svoji zofi, kjer ji je kaj hitro napolnila Preširoke za njegovo postavo. Vem, da bi ga marši- - - \--- —k — krilo s porcelanom, slonovo kostjo in voskom iz svo- obsojal kot grdega; a bilo ,e toliko nezavednega vl(7do nadrejenosti Vam daie le način, kako ste upo- 1 —.• M_ --J-«oak: .. rabili SVOl' čas in svnip. iVkuctvn „ fvuuvv nuolju vuaivuui u, ivu- 1 « uiiu ,c luntvu nezavednega je »boite«, bruhajoč pri tem pojasnila in radostne Ponosa v njegovi osebi, toliko lahkote v gibih, nebriž- H . - ------------- vzklike v taki angleščini, kakršne je bila vešča. nosti za vnanjost, tako zanašanje na naravna ali pri- 1J! T? ste dobro Povedali! Toda ne bom pri »Zdaj sem izpolnil dolžnosti dobrega hišnega go- vzeta svojstva, ki so nadomestovala nedostatek teles- tegnib ker vidim, da bi mi ne bilo v prilog. Uporabil spodarja«, je povzel Mr. Rochester, »in dal vsem go- n ih mikov, da si mu nehote pritegnil v tisti nebrižno- sem namreč ?bcd® vsaj brez prida, da ne rečem na-stom priliko, da se po svoje zabavajo; sedaj smem sti in začel nekako slepo verovati v njegovo samo- ravnos Y sv°lo škodo. Ce se torej za nadrejenost 11/ misliti tudi na lastno ugodje. Miss Eyre, le potegnite zavest. ne zmeniva, morate le biti pripravljeni, da včasih tir stol še malo naprej, še vedno ste malo preveč zadaj. »Drevi sem za druščino in pomenek,« je ponovil, po mole. ukaze- ne da 'I>i Vas ujezi! ali žalil moi Ne vidim Vas. ne da bi se premeknil, česar pa ne ma- »in zato sem poslal po Vas. Ogenj in sveča mi nista zap0veduj0ci g‘as- Ali hočete to storiti?« ram ^storiti.« bila dovolj druščine, še Pilot bi mi ne bil zadostovat, Mislila sem si: Mr. Rochester je res čuden; zdi ^ tori. a sem mu po. volji, dasi bi bila rajši ostala ker nobena teh stvari se ne-zna pomenkovati. Adelka ,se' ...Je eisto P°zabil tistih letnih'trideset funtov, nekoliko v temi. A Mr. Rochester je znal tako vpliv- je malo boljša, pa še vedno ni za pameten razgovor, m’ pb P^ča, da mu slušam ukaze, no ukazovati, da ni bilo moči se protiviti njegovim kakor tudi gospa Fairfax ne. O Vas sem prepričan, da »Nasmešek je dober,« je dejal, zazrši takoj izpre-zeIjapl- _ . bi mi utegnili,ugoditi, ako bi hoteli. Presenetili ste me memb<> na moje m licu; »toda povejte tudi nekaj.« ct*nir *sem T!ni!a’ smo sedeli v obednici. Le- kar prvi večer, ko sem Vas bil povabil semkaj. Od »Ugibala sem, gospod, da je prav malo irosondar-Svlgan 22 Je,P°v dTOra"“s slavnostno tistih dob sem malone pozabil na Vas. Druge misli so lev, ki bi si delali skrbi, ali s svoiimi ukazi svde Jnfija V kaminu je plapo al velik ogenj. Bagreno rdeči mi pregan ale spomin na Vas iz glave. Toda drevi bi Plačane uslužebnce jezijo ali žali o I zastori so veličastno zaslanjali visoka okna in še višji hil rad dobre volje; hotel bi vse odgnati kar me teži Plačane uslužhenro! v ■ ir’ » svod nad vhodom v dvorano. Vse je bilo tiho, le Adel- in pozvati v dušo le to, kar mi godi Rad bi Vas zdaj us’užbenka ka 1P Dh d ’ iv/ moja p*adatl3 k, le priduSeno blebetala _ ,1 se upala gtao govo- » MK potegnil, da bi Vas bob ioanal - zato pa SKig fr"**™ f« “■ * V« riti — v presledkih pa je kropil zimski dež po šipah, govorite!« oodlasn davnini h? * hočete na tej mezdmški Drevi je bil Mr. Rochester čisto drugi kot po ■ podlag! dovoliti, da sem včasih malo oblasten?« ----------------------- nuv navadi; ni bil ne tako resen ne tako mračen. Na ustih se mu je zibal smehljaj in oči so se mu svetile, ne vem, če od vina ali kar tako. Bil je v razpoloženju, ki ga povzroča v gospodih dobro kosilo: bolj zgovoren in prijazen je bil in manj resen in hladen kot zjutraj. A bi je še vedno razkošno prešeren; naslanjal ' . je glavo na mehki damast svojega naslanjača; lice mu L,snieno r,avo ročno torbico. if* Vrv* *«* irr>anUn . ^ »• ir Trajni kodri Din 100. , onduliranje Din 6.—, pri Marici Požar, gledališki frizerki, Vetrinjska ul. II. 283 je bilo kot iz granita izklesano; velike, temne, divne oči so se lesketale v migetajoči luči ognja, a iz njih globine je odsevalo nekaj kakor nežnost. Strmel je kaki dve minuti v ogenj. Motrila sem ~. , a nenadno se je okrenil in ulovil moj pogled. Služkinjo, prazno, sem zgubila v V. okraju. Najdite ja prosim, da jo odda v upravi Veternika. 282 pošteno in snažno, ki zna tudi kuhati, sprejmem. Ponudbe pod »Snažna« na upravo Večernika. 280 Vila ga ............................. »Kaj me pa tako gledate, gospodična,« ie dejal. »Ali me imate za lepega?« Da sem kaj ugibala, bi bila na tako vprašanje odgovorila nedoločno in vljudno; toda odgovor mi je nekako smuknil z jezika, še preden sem se zavedela: »Ne, gospod.« n*, ^a. častno besedo, nekaj nenavadnega tiči v Vas,« je dejal. »Podobni ste kaki nunici: pametni, mirni, resni m preprosti sedite, tiščite roki v krilo m upirate oči v tla, razen če jih slučajno zapičite , ------------———— vame, kakor ste to malo prej storili. Kadar Vas kdo Lepo opremljeno sobo kaj Pobara ali na kaj opozori in ste primorani odgo- s hrano oddam dvema gospodičnama, voriti, izbruhnete zaokroženo mnenje, ki je vsaj rez- Klavir na razpo'ago. Vprašati v trgo- ce ne sirovo. Kaj pa ste mislili pravzaprav reči0« vini, Tattenbachova ul 24 278 »Gospod, bila sem preodkrltosrčna. Reči mi je bi “—'----------------- z lepim dvojnim stanovanjem, velikim gospodarskim poslopjem, konjskim hlevom in vrtom takoj na prodaj. Vprašati Studenci, Radvanjska 6. 277 . . , , : ”--------- v..... HII je Dl- - m I lo, da ni lahko kar tako odgovoriti na kočljivo vpra- Zelo toplo sobo, alMtaj takSa?«kUS' raZ,ični’ da Iepcxta ie mal° za1eže opremljeno z električno lučjo, 30 ko- ublažitve — W *""• ** prejšnje žalitve boža oč me in tolažeč, zarinete noži- Opremljeno sobo orosim0 £n'J a DaPrej! Kai J! na meni napačnega- oddam s 1. februarjem eni ali dvema dragi možje0« ,mam V8C e in iCe baŠ tako kot gospodičnama. Glavni trg 4, dvorišče. 281 »rPp/ T. SOKLIČ ustopnild se sprejmeta Inseriralte v ..Veterniku • k ielna najpreglednejša kartoteka! Soklič, Maribor Tel.2510 Moi reklame E. W. Phillips, ravnatelj kanadske »Ma-nufacturer’s Lise Insurance Cy« izjavljat da je njegova tvrdka v minulem letu samo na ta način obdržala svoj promet na zaželjeni višini, da je v listih dvakrat to-‘iko mserirala nego poprej. Phillips se zelo čudi, da se najdejo podjetja, ki v teh časih, krize ne inserirajo. Ko je hotela njegova tvrdka izravnati zaostanek v skladišču, je podvojila število inseratov po obsegu in številu To je dalo agentom nove pobude, da so na-pregli dvojne sile in uspeh ni izostal. Promet se je v kratkem celo povečal in prekosil promet v starem letu, ko so bile še ugodnejše gospodarske razmere. Zato je njegovo podjetje sklenilo še za naprej se ravnati po sedanjem načelu, ker je praksa pokazala, da se dd samo na ta nacm doseči zaželjeni uspeh. Dolžnik. — Dovolite, gospod, kdaj mi bosti vendar že enkrat vrnili dolg? »Žalibog Vam moram ostati dolžan tu di ta odgovor.« ,Zdaia KaniZOrcij »Juta« v* UubUaniTpredstavSTizdajateJahnlrS STANKO DETE!-A v, Mariboru, Sprejmem učenca proti ma'emu plačilu. Kotlarstvo Lovri Tomažič, Sodna ulica 24. 23i iriboitiskarna d. d„ predstavnik