9. marca Štev. II. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek VI. Leto VI. Izhaja vsak petek dopoldne. Izdaja konsorcij Malega lista. NhnIot: Mali list, Trieste, ca-sella eentro 37. — Urad : via Imbriani 9-I1I. Odgororni urednik : dr. L. HERCE. POSAMEZNA ŠTEV. 30 STOTINK. NAttOflNINA za celo leto 10 L., pol leta 5 L., ftetrt leta H L. - IZVEN ITALIJE colo loto 24 L., pol leta 12 L., četrt leta 6 L. TEDNIK ZA NOVICE IN*POUK. CENA OGLASOV IN OBJAV Za 1 cm, viAIne v 1 stolpcu I L. • fkn»^niols' 0% r. v . pri iO kratili *vi -o Kr ; . u>ol leta) s* , •< 5o leto) 50% L ' ‘i J.c a beseda v na- otink beseda; z VELIKIMI iKhAJiiouHi. ueseda. Pri stalnom oglašanju primeren popust. Mali koledar. Petek, 9. marca: Frančiška Rimska. Sobota, 10.: 40 mučencev; Makarij. .Nedelja, 11.: 3! postna; Sofronij. — ru-nedelj ek, 12.: Gregorij Veliki; Bernard — Torek, 13.: Teodora; Kristina. — Sreda, 14.: sredpos-tna; Matilda; Pavli — Četrtek, 15.: Klemen; Longin Po- na. Petek, — Sobota 16.: Hilarij in Tacijan*; Heribert. ota, 17.: Patrik (Patricij); Jedert. MALE NOVICE. Smrtna kosa.. V Širjah pri Zidanem mostu je župni-koval od oktobra meseca g. Fran Agreš, bivši kapelan v Cerafi pri Žminju, v Hrušici pri Podgradu in v Buzetu. Tega gospoda je zadela nagla smrt. Šel je v gozd k delavcem, ki so sekali drevje. Veja padajočega drevesa ga je tako nesrečno udarila, da mu je razbila lobanjo. Izdihnil je v celjski bolnišnici dne 1. marca. V Ljubljani je umrl nepričakovano profesor Adolf Robida, star šele 43 let. Na Voloskem je umrl nanagloma v sredo 29. februarja odvetnik dr. Matko Trinajstič. Mrtvim pokoj v Bogu! Zopet slaba novica. V nedeljo 4. t. m. je g. župnika na Munah Frančiška Pospišila med sv. mašo zadela kap. Spravili so ga v posteljo, kjer je obležal nezavesten. Poklicali so duhovnika z uro oddaljenega Starada, da je končal sv. mašo. Kdo je izgubil ? Na pepelnično sredo, o priliki zadnjega sežanskega semnja, se je našla v sežanski cerkvi denarnica z manjšo sveto denarja. Lastnik naj se zglasi v župnišču. Na občini v Sežani se dobi izgubljena junica, ki so jo našli v Plešivci brez legitimacije. Nadškof v Vidmu. Dosedanji videmski nadškof Rossi je bival že dalje časa izven škofije, katero je upravljal trevižki škof Longhin. Zdaj pa je za Videm imenovan nov nadškof, Josip Nogara, kanonik v Rimu. čepičlio jezero. V februarju so se začela pripravljalna dela za izsušenje čepičkega jezera pod Učko v Istri. Dno jezera bo rodovitna zemlja, ko se osuši in obdela. Minister v ječi. V Belgradu je policijski zapor v slabem stanju in tudi ravnanje z aretiranci surovo. «Glavnjača» rečejo Belgrajčani tisti luknji. V skupščini opozicija vedno vpije proti tej Glavnjači. Novi notranji minister dr. Korošec je koj po nastopu šel pregledat vse tiste brloge in se posvetoval z mostnim županom, kako bi se čiinprej za policijske namene priredili dostojni in zdravi zapori. Ukrenil bo tudi, da se ne bo protizakonito grdo ravnalo z aretiranimi osebami. Za stradajoče. V Hercegovini je letos huda lakota. Vlada v Belgradu je oni dan sklenila dati 150 milijonov dinarjev na razpolago ministru poljedelstva, da bo dal brezobrestno posojilo stradajočim. Ubožni bojo dobili svoj delež v dar, drugi bodo morali vračati. Nov most. Med Prvačino in Dornbergom so končali novi železniški most čez Vipavo ter ga v ponedeljek slovesno postavili na določeno mesto. Zdaj sta dva ločena mostova vštric: eden za progo Podbrdo-Trst, drugi (starejši) za progo Gorica-Ajdovščina. Maršal Italije umri. Nepričakovano je prišla vest iz Rima, [^daljnega prodiranja. Počasi se je sreča da je umrl Armand Diaz, vojvoda zmage in maršal Italije. V soboto 25. februarja je bil še čil in zdrav. Zvečer je bil v gledališču. Ko se je vrnil domov, se je Kar podnevi. Škoda izdajati lire za žepno svetilko. Raje se gre na razbojniško delo pri solnčni luči. Tako sta naredila dva neznana izprijenca tam pri Čepovanu. Med Ti- glavno mašo v nedeljo 26. februarja sta prišla v neko hišo ter vprašala dekleta, monom. Dekle je bežalo klicat na pomoč, onadva pa sta utekla pri drugih vratih in odnesla borih 150 lir. Še za obrnila in 4, novembra so Avstrijci kapitulirali. Italijanska armada pod vrhov nim Diazovim vodstvom je zasedla rolsko in Julijsko krajino. j v počutil slabo. Polotila se ga je huda Tako je Diazovo ime za vedno zdru- varovalo, ce je doma Peter o - pljučnica. Zdravniki so se potrudili, da ženo z zgodovino svetovne vojne in z g°rnik, živinski prekupec. Ka je de o ga rešijo, toda vsled oslabelega srca je zgodovino Italije. Ni čuda, če so mu tu- Povedalo> da ga ni, sta vprašala za de- bilo vse zdravljenje brez uspeha. Mar- di zadnjo čast izkazali, kakor takemu |,ar- Fega pa ni hotela praviti, zato sta šal je pri polni zavesti prejel svete za- pritiče. Kralj in Mussolini sta prišla k i° nabila in sama začela stikati za ma-kramente za umirajoče in še malo pred mrtvaškemu odru. Musolini se je spo- smrtjo narekoval testament. V sredo 29. minjal maršala v državnem zboru s po- februarja zvečer ob devetih je izdihnil, sebnim govorom. Sožalne brzojavke so Diaz je bil rojen v Neaplju 9. decem- prihajale od najvišjih oseb iz drugih < družine. V nedeljo 4. t. m. je Ivan Škrk iz Sa- ' leža dolgo časa pil in se zabaval po sta- j rih pivskih šegah v neki gostilni v;, v ir . v. . i ie neko ljubko dekle poškodovalo nos, Zgoniku. V pozm noči je odpeljal barko J , ! ... . . v, , . , . . r, . ■, .. << ki se je sicer zacelil, vendar je poskod- prevec natovorjeno iz Zgonika proti Sa-: , J ■ ’ 1 . , v . •» i i i x t> j i • • ba zapustila sled. Vsled tega so se njeni lezu, a ni pnsel daleč. Padel je in oble-1 . , * v., ® ’ izgledi za možitev nekoliko zmanjšali. Ker lastnik avtomobila ni hotel dati odškodnine, ga je dekle tožilo za 10.000 Koliko je vreden lep nos. Pri avtomobilski nesreči na Dunaju si < Argentina. Ta dežela postaja Slovencem druga Amerika, ker v severne Zedinjene države zdaj ni odprta pot. Nekako 1. 1923. so se začeli tja obračati zlast^ Slovenci izpod Italije. L. 1927. jih je bilo tam že okroglo 10.000. Argentina je strašno velika, a malo obljudena. Velika je kakor vse te dežele skupaj: Italija, Španija, Francija, Anglija z Irskim, Nizozemsko, Dansko, Nemško, Češko, Avstrija, Švica... in še nekaj čez to svoto. Ljudi je pa v Argentini le 10 milijonov nekako. V Italiji pride na vsak štirjaški kilometer 125. ljudi, tam pa le 3. Zato mislijo izseljenci, da je tam lahko živeti. Pa ni tako lahko. Treba je železnega zdravja, neukrotljive volje, samostanske potrpežljivosti, če se hoče kdo priboriti do blagostanja. Večini se ne posreči. deljek jutro so ga tako našli ležati ljudje iz Saleža. Orožniki, ki so bili pozvani, c .. . . ... c so zadevo preiskali ter izključili domne-: Slhn*°v- Sodlst e 31 Je P™od*lo 5000 S. vo, da bi bil Škrk napaden. Ranjenca so lo se 11 Jc Z(lul° Premalo, pa se je pri- spravili v bolnišnico v težkem stanju. itožila na viSjcm mestu> ki ic Prisodil° j samo 2000 S. (šiling je 3.60 L). Žalostni dogodki. Čebele nad pijance. Pred dnevi so poročali časopisi, da je S čebelami je rešil neki gostilničar v Ignacij Može iz Štorij pri Sežani izvršil! Pronsdorf-u (Schlesvdg-Hollstein) pohi-samomor v. Trstu. V ponedeljek 5. t. m. i 5tvo, ki so ga pijani gostje v hudem preje pa njegova 32 letna sestra Marija Može! P|ru obdelava«. Ko ni nobena prošnja od skočila v neki vodnjak, ki se nahaja med j njegove strani več pomagala in je videl, Štorjami in Podbrežami. Zapazili so jo j Je ve^ina kozarcev ležala na tleh, je otroci, ki so šli iz Podbrež v šlo. Na lice i planil • da reši vsaj ostali inventar mesta je prišla komisija, ki je truplo dala j v čebelnjak, odprl panj ter njega pre-prenesti v mrtvašnico štorskega poko-1 strašeno in razjarjeno vsebino stresel pališča. Ni znano, kaj je gnalo brata in j med “bojevnike« v sobo. Gostje so nato sestro v tako grozno smrt. Bog nas obva- j *bežali na vse s*rani- Tlldi zuna3 sc n*so ruj sličnega konca! več »bivali«, ker je imel vsak dosti de- la — hladiti je moral ta ali om del občutljivega telesa, ki so ga čebele prav pošteno opikale. Po medvedje. Kadar zasliši sibirski medved brnenje v brzojavnem drogu, se zaletava v drogove, ker menda misli, da je v drogih med s čebelami, ki brne. Zato so morali obdati brzojavne drogove z velikimi skalami, sicer bi jih medved podrl. Strogost. V Moriagu, kjer je gorel kinematograf in je 35 ljudi prišlo- ob življenje, so oblasti uvedle strogo preiskavo. Zaprli so lastnike podjetja in tudi trškega župana pod sumnjo, da se v kinematografu niso izvajale zakonite naredbe glede varnosti. Proti zaprtim bo v najkrajšem času sodnijslca obravnava. Š 2 _____________________________________ Kako je i Med Avstrijo in Italijo. Začelo se je v Avstriji. Tirolski deželni poslanci v Insbruku so govorili v zboru proti Italiji, češ da ona zatira njihove nemške brate na južni strani Brc-ncrja. Hadi teli zabavljic je italijanska vlada zahtevala zadoščenje od republikanske vlade na Dunaju. Seslal se je pa na Dunaju državni zbor, kjer se je še krepkeje zabavljalo. Tirolski državni poslanec Kolt. je imel v dunajskem par lamentu obširen govor, v katerem je obtoževal italijansko vlado zaradi ravnanja v Poadižju. Za njim sta govorila še Abram in Straffner (Kolb je krščanski socialec. Abram socialni demokrat, Straffner nemški nacionalec), ki sta seveda tudi zabavljala. Kaj pravi Seipel. Sam kancelar Seipel (izgov. Sajpel) se je oglasil k besedi. Mož je previden ter natančen. Govoril je kot diplomat zmerno, a v bistvu je tudi on obtoževal Italijo. Najprej je zavrnil zahtevo lirolcev, naj bi se republika pri Društvu narodov pritožila zaradi Nemcev, ki so pod Italijo. Pritožba ne bi imela uspeha. Diplo-matični koraki so v ti reči nemogoči, ker gre za italijanske državljane. Taki koraki bi pomenili vmešavanje V notranje zadeve Italije. Nato je kancelar prešel v napad s takimi-le izjavami: «S tem, kar bom sedaj rekel, se obračam preko meje naše dežele tudi na italijansko vlado in njenega načelnika. Zahtevati moram namreč, da se tudi on zaveda teh dejstev. Avstrijska vlada ni dozdaj odredila nobenega diplomatičnega koraka, ako ni bila zato popolnoma opravičena, namreč, ako je šlo za avstrijske državljane. Nikdar pa še nismo vmešavali v notranje politične zadeve kake sosedne države. Italijanska vlada naj pa spozna, da je nekaj drugega odrejati diploma-tične korake, ki se lahko občutijo kot vmešavanje, in nekaj drugega, dati duška svoji boli in tožbam. Mi ne moremo priznati naziranja, da je pisano pravo, ki si ga kaka država sama da, najvišje pravo. Mi verujemo v višja prava in mi verujemo, da stoji mednarodna morala (nravnost, poštenje) nad mednarodnim pravom. Od nas zahtevati, naj to tajimo, bi se ne reklo, zahtevati samo molk v prid miru, temveč bi se reklo, zahtevati, naj pustimo nekaj, kar je stvar našega svetovnega naziranja in vesti. Popolnoma nepravično je, ako kdo zahteVa od zvezne vlade, naj prepove in zabrani, da bi kdo v naši deželi, ali celo kdo v svobodno izvoljenem zastopstvu govoril o južnotirolski zadevi. Gotovo se bom kolikor mi bo mogoče vedno uprl, ako se bodo pri takih tožbah prekoračile meje, ki se morajo vpoštevati v naglasu in vsebini. Ako se bodo slisale žalitve, bom nastopil proti njim. Ako se bodo pojavile trditve, ki ne odgovarjajo « MAL! 3 politiko. resnici, se bom zavzel za resnieo, ne glede na to, ali bo ta resnica govorila v prid nemški ali italijanski vladi. Preko tega pa ne morem iti in tudi nis pojdem. Nikakor pa ne morem zahtevati, da sc v bodočnosti ne smejo več oglašati tožbe o usodi Nemcev v Italiji, kajti, kolikor morem pregledati dosedanji razvoj teh razmer, žalibog ne morem verjeti, da ne bo v prihodnjosti nobenega povoda za tožbe. To se pa tudi radi tega ne more zgoditi, ker stojim na čelu vlade svobodnega ljudstva, čigar pripadniki, posebno pa njihovi zastopniki imajo pravico svobodnega izražanja svojega mnenja. Nemalo se čudim občutljivosti, ki jo včasih lahko opazujemo na italijanski strani. Moje. izkušnje' mi pravijo, da močni ni občutljiv in da se ne boji vsake besede, ki jo kdo zine proti njemu. Mogoče so to izkušnje, ki jih lahko doživimo samo v naši deželi. Mi smo namreč vajeni, da nas napadajo. V teku časa smo spoznali, da napadi v mnogih slučajih čisto nič ne škodujejo, ako ima človek mirno vest in dobre živce«. Vtis kaucolarjevih besed. Sajplov govor so prinesli seveda vsi avstrijski in nemški listi, ki so poleg tega še na lasten račun zabavljali proti Italiji v člankih in komentarjih. Tudi svetovno časopisje po vseh državah se je pobavilo s to rečjo in prineslo vsaj glavno vsebino kancelarjevih trditev. Razume se, da je v Italiji naredil tisti govor skrajno slab vtis. Vsi italijanski časopisi so ga objavili, a zoperstavili svoje protestne članke. Izvajanja laškega časopisja so v bistvu trdila: 1. v Italiji ni in ne more in ne sme biti nobenega «vprašanja« narodnih manjšin. V Italiji je en sam narod, italijanski. 2. Nemcem v Poadižju se ne gode nobene krivice'. Godi se jim dobro kot vsem državljanom te velike in mogočne države. 3. Nikdo se nima pravice vtikati v italijanske reči, najmanj pa Nemci, ki so nekdaj prav grdo zatirali narodne manjšine. 4. Zakaj vidijo samo Nemce v Poadižju, ki jih je razmeroma tako malo? Pod drugimi državami so milijoni Nemcev, pa nikdo ne vpije, da so zatirani. Nekateri poslanci rimskega parlamenta so stavili na Mussolinija vprašanje, kaj se njemu zdi. S tem se je pozornost obrnila na pričakovanje uradnega odgovora iz ust moža, ki danes vlada Italijo. Odgovoril je v rimski zbornici poslancev v soboto 3. marca. Mussolinijev odgovor. Vsa zbornica je bila zasedena, v ložah so poslušali diplomatje raznih držav, da čujejo na lastna ušesa, kaj poreče Mussolini. Njegov govor je bil dolg in obsežen, pa krepak, toda diplomatično premišljen in umerjen. Navedli bomo glavne točke. L 1 S T » Po celi Italiji se enako vlada. «Nameravam dokazati in bom dokazal, da avstrijska manifestacija ni opravičena in je radi tega izzivalna. Niti najmanj je ne opravičuje splošna politika, ki jo je vodila Italija od 1918. do 1928. napram avstrijski republiki. Ne opravičuje je politika, ki jo je uvedla fa-šistovska vlada v bolcanski pokrajini, napram kateri postopa fašistovska vlada — ker je ena izmed dva in devede-setih pokrajin kraljevine — ravnotako kakor napram vsem ostalim pokrajinam«. Italija je mnogo dobrega storila avstrijski republiki. Na tej poslednji točki se nameravam zadržati. Na podlagi čl. 49. saintgermain-ske pogodbe se je moral vršiti v celovškem okrožju plebiscit. Ta plebiscit se je vršil meseca oktobra 1920. pod vodstvom italijanskega princa don Livija Borghese-a. V gotovem trenutku je postal pritisk več ali manj regularnih ju-goslovenskih elementov zelo hud. Avstrija je prosila Italijo za pomoč, kakor izpričuje naslednja brzojavka, poslana od markiza Delta Torretta: Tukajšnje zunanje ministrstvo (avstrijsko) mi nujno sporoča, da je na podlagi točnih informacij izvedelo, da so Jugoslovani poslali v bližino Jesenic nove pehotne in topničarske polke. V teh prilikah avstrijska vlada živo prosi, da bi se odtegnitev naših čet zakasnila. In to se je zgodilo. Izid plebiscita je bil ugoden za Avstrijo«. »Nastop fašistovskega režima ni iz-premenil te smernice nesebičnega prijateljstva v postopanju napram Avstriji. Navajanje dogodkov teh poslednjih šest let bi bilo predolgo. Dejal bom samo, da se je še pred dvema tednoma avstrijski poslanik v Rimu prišel k meni ponovno zahvalit v imenu mons. Seipel-a radi izredno naklonjenega zadržanja Italije v dveh vprašanjih, ki prav posebno zanimata Avstrijo: vojaška kontrola in novo obnovitveno posojilo. Lahko s zgodi, da bo treba za konečno odobritev posojila čakati na neobhodno potrebno privoljenje Italije«. Tirolskega vprašanja ni. Mussolini izvaja, da ne obstoja nikako «mednarodno vprašanje« v oziru na Nemce pod Italijo, ker ne obstojajo nobene tozadevne mednarodne pogodbe. Ker so se avstrijski govorniki sklicevali na obljube prejšnjih državnikov Italije, odgovarja Mussolini: »Avstrijski govorniki naglašajo, da obstojajo obljube, zagotovila s strani vlad, ki so bile pred fašistovsko vlado. Ne izključujem; možno pa je, da so se oni, ki so jih dali, pozneje skesali spričo pretiranega tolmačenja gotovih obljub. Vsekakor se fašistovska vlada — čeprav je dokazala, da pogodbe vestno spoštuje in izvršuje — ne smatra vezane od več ali manj nejasnih ali ustmenih zagotovil mož, ki so zastopali sisteme in vlade, katere je fašistovska revolucija neizprosno premagala«. PODLISTEK.______________ Goslačeva hči« (Spisal 'A'.) »Tako je prav, Barba«, pohvali jo Andrej, «ti si še poštena; vse druge pa so že pregosposke. Čudno, da hočejo sploh še srp sukati!« Barba drži sramežljivo malico v roki in ne ve, kaj bi počela. «No, dekleta, sedaj pa le vkupe!« vabi jih k sebi. »Barba, pametna bodi, pa sama začni; pravijo, da z jedjo ni treba siliti nikogar«, svetuje hlapec. V tem pa vendar ena žanjica za drugo odloži srp, zaveže povre slo zadnjemu snopu ter ga prinese, da1 sede nanj. Vse že sedč v krogu, le Jere še čakajo. «Jera, me že jemo!« povabi jo Barba po domače, dasi je bila malica še ne-načeta. A povabljenka se ne zmeni. «Le čakaj! Vse ti bomo snedle«, opozori jo Reza, toda zopet zaman. ((Andrej, ti jo pokliči«, veli Micka, «pa vprašaj jo, kaj ji je danes, da se tako kremži kakor sedem hudih vremen. Glej, vse nas je zad pustila! Niti besedice ne moremo izviti iz nje. Pravijo, da je bila sinoči na Kleku.« In vsa družba se skrivaj namuzne; še celo starikavo Barbo smeh posili. Andrej pa se splazi tiho Jeri za hrbet in prišedši prav tje do nje, poskoči in zakriči na vse grlo: «Jera, ali si gluha?« «Ojoj! Jejminasta!« vikne ženica, vrže srp od sebe ter vsa plašna odskoči v stran. «Malico sem. prinesel! Slišiš? Vse ti bodo snedle!« opominja jo hlapec, da bi mu preveč ne zamerila te slabe šale. «Kaj ti v glavo pade, da me tako strašiš?« kara ga Jera skoro brez jeze. »Še danes ti bom odstrigla las, da se ž njimi pokadim! Vsa se tresem, tako si me oplašil«. »No, las ti bom ze dal«, to-! laži jo Andrej, «pa pojdi tje, da ti vino I treslico umiri«. In Jera, videč, da je že zadnja, sluša ga rada. Pricehta snop ter sede nanj. Zamudilo ni nič, ker šele sedaj začne krožiti kozarec na okoli. Reza nataka po pravu, katero imajo velike dekle, odkar svet pomni. In glej, kolika milost! Prvega kozarca ne izprazni sama, kakor veli! pravilo, temveč ga ponudi svoji današnji tekmovalki in zmagovalki. »No, Jera, pa ti začni, da te strah mine«, napije dekla po domače. «Ta Andrej je ves muhast; ne smeš mu zameriti, saj ga poznaš«. In odlikovani žanjici sc je Reza neizrekljivo prikupila s tem činom. Tovarišice pa so se smejale z Andrejem vred, vedoč, kako bridko se je njih vodnica zmaščevala. Mnogoizkušena Barba pa je tudi dobro vedela, zakaj je Reza Andreja opravičila. Od strani je premotruje pogledala na okrog in si mislila svojo. Ko Je Jera pila v dolgih požirkih, režala se je tudi dvorljiva točajka na vsa usta, češ, «obema sem jo vrnila«. Osrečena žena pa se je oblizovala in hvalila Mussoliui zanika vsako zatiranje pondiških Nemcev. ((Fašistovska nasilja so iznajdbe slabih fantazij. Od dveh samih tujerodcev, ki sta bila konfinirana, je bil eden skoro nemudoma izpuščen na svobodo, drugemu pa je bila kazen znižana in bi bil tudi izpuščen na svobodo, če bi se ne bila v inozemstvu začela gonja«. ((Dejstvo je, da se še danes, po šestih letih fašistovskega režima, tiska v bolcanski pokrajini nič manj kot petnajst listov v nemškem jeziku; političnih časnikov, gospodarskih verskih, literarnih in šolskih listov«. Toda pazijo naj se ! «Ker se je naša velikodušnost slabo tolmačila,'—opozarjam poslednjikrat: če se bo nadaljevala protiitalijanska propaganda onkraj Brenerja, bo usoda vseh teh tiskovin v tujem jeziku zapečatena. Ustavljene bodo«. »Kar sc tiče pritiska na tujerodce, je dobro vedeti in sporočiti, da je v Bol-canu še nič .manj kot 379 tujerodnih nameščencev in 664 v pokrajini. Ker se vse to ne upošteva, bodo vsi ti elementi v kratkem postavljeni pred razpotje: ali premestitev v druge pokrajine kraljevine, ali pa bodo odpuščeni in nadomeščeni«. ((Izjavljam z mirno vestjo, da se ni izvršilo nobeno preganjanje napram tujerodcem bolcanske pokrajine«. «Da ne obstoja nikak pritisk fašistov-ske vlade, dokazujejo prav jasno naslednje številke: italijanskih otroških vrtcev je 55 in obiskuje jih 3500 otrok; italijanske ljudske šole imajo 780 razredov, ki jih obiskuje približno 12.200 otrok; italijanske višje srednje šole, katerih je 12 javnih 'in 7 zasebnih, obiskuje 1150 učencev«. Nato navaja Mussolini, kaj se je v pokrajini ob Gornji Adiži storilo za gospodarski in tehnični napredek, za zgradbo italijanskih šol, otroških vrtcev, domov za Balile itd. itd. Kmalu bodo vsi Nemci dobri Italijani. »Na drugi strani Brennerja čutijo, da bodo čez nekaj let v bolcanski pokrajini preostali elementi nemškega pokolenja ponosni, da so državljani velike faši-stovske domovine in jih bo mogoče spoznati samo po priimkih, če jih bodo ohranili. To se zgodi, ker spada v logični in neizbežni red stvari, red, ki je določen po vrhovih hribov, po teku rek, po prerokovanjih Danteja in Mazzinija, po žrtvovanju mučenikov, po krvi, ki so jo prelila tekom treh let bridke vojne cela italijanska pokolenja«. Družba narodov no bo nič pomagala. •«Družba narodov? ženeva? Prazni upi! Če bi sc ženevski zbor spustil v labirint takozvanih manjšin, bi ne našel več izhoda: tisti, ki so danes tožite-lji, bi se lahko pritirali na zatožno klop. Kaj tedaj?« Nato pravi Mussolini, da bo vsaka vino kot najbolje zdravilo za vsako bolezen. »Vidiš, Jera«, potrjuje jo Andrej v teh nazorih, «za vsako bolezen je ta božja kapljica. Sama praviš tako in prav imaš. Zakaj torej vedno; grajaš moža, ako rad vživa to zdravilo? Le čakaj, prvič ko prideva vkupe, povem mu, kaj si rekla, in da ga tudi ti rada srkaš, samo ako ti ga kdo hoče dati«. Jero je vgnal Andrej s tem v zagato. Ako bi ne bila preje tako dobre volje, gotovo bi ga bridko plačala; a sedaj se je vgriznila v ustnici; in snop popravljala. Hlapcu pa da to še več poguma. «Jera, le dobro se najej, da dobiš več moči«, veli ji zopet in skrivaj pomežikuje ostalim ženskam, »potem pa boš meni snopje na voz podajala«. «0, tega pa že ne. Andrej! Naj ti ga podaja katera-koli hoče, jaz ti ga ne bom«, zavrne ga osorno. (Dalje). gonja, ki se dela za mejo, le pospešila pritisk fašistovskega vijaka in se bo le poglabljal prepad med sosednimi državami*. Ko je Mussolini svoj govor zaključil, so poslanci z zbornici viharno klicali in zapeli «Giovinezzo». Ytis govora. Vsa svetovna javnost se je zajemala za Mussolinijev odgovor, ki so ga listi objavljali in o njem razpravljali. Nemško časopisje, se razume, ga ostro obsoja, italijansko s priznanjem dopolnjuje še iz lastnega. Žefa Počkarjeva. (e-i-i) Letos, še preden bodo črešnje cvele, bo učakala častitljivo starost 95 let. Stanuje v Hribih, to je selu, ki šteje tri hiše, in leži pod Štjakom. Vdova je že dolgo vrsto let. Doma je od Svete Katarine pod Štjakom, priženila se je pred več ko 70 leti. Obiskal sem jo .na dan po sv. Antonu, ki so ga letos Iiašani prav slovesno obhajali, tembolj, ko imajo novega in mladega gospoda kurata. Ko sem vstopil v Počkarjevo hišo, me je prav vljudno pozdravila domača hči Filomena. Tam v kotu na ognjišču je sedela Žefa Počkarjeva, zraven nje sem opazil palico, ki brez nje Žefa ne more hoditi. V lice je videti zdrava, je še precej krepka, tudi dovolj ješča, le delati ne more več, odkar so ji noge odpovedale. Zato pa ima še prav dober vid in pa spomin, kakor ga nima marsikatera mlada žena. Od Francozov. Pa sem jo prašni: Mati, kaj pa veste od Francozov? Odgovori mi: Vejo kaj, gospod, malo vem, prav malo. Dve leti so tod Francozi ukazovali. Jaz jih ne pametim, pa moja mati jih je videla. So hodili »ravbat« okoli kmetov. Na Bozem {vasica pod Sv. Katarino z imenom Bogo) je bil en gospod «pelezionist», vsak dan je hodil maševat v Kazlje. Enkrat je maševal pri Sv. Katarini, tolažil je ljudi, ki so trpeli. V tem pridere 12 Francozov po Vrheh. Udarili so zvon Sv. Katarine, vsi ljudje so šli ven, samo gospod je ostal s Cerkvenikom. Kadar so se Francozi prikazali pred cerkvijo, so jih kmetje z vilami. Po jo prašam: Kaj pa so- Francozi delali, da ste jih sovražili? žefa odgovori: Kaj so hudega storili? V hram so šli, sod so odtrdili, da je vino teklo, predenj pa so položili rešeto, češ, vino bomo lovili. Tako so kmete dražili in jim škodo delali. Pa da povem tudi, kar so dobrega storili. So bili taka postavo naredili, da ko bi kdo komu kaj ukradel, ali škodo naredil, so ga pred hišo živega na kelec obesili. Potlej so jih zapodili, čez dve leti niso več nič več ukazovali. To pa moram še reči, da so jih v naših krajih dosti udu-šili. Od Turkov. Mati žefa, kaj pa veste od Turka? Odgovor: Nič ne vem, saj jih nisem videla. Stari so. pravili, da so na vrbu hriba pri Sveti Katarini naredili «cvi-n,jr». Še zdaj stojijo zidovi pokonci. Možje so šli noter, da so Turka po Krasu streljali. Turki so imeli kosilo tam pri Dobravljah (pri Tomaju) in naši so jih ustrelili. Od grofov. Mi sm0 bili pod trškim grofom. Bil je dober. Desetino smo mu dajali. Če je bilo 10 snopov, enega je on vzel. Tako od vsake reči. Tudi robotali smo. iiNabor« po starem. Takrat so fante za soldate lovili. Mojega starega očeta so lovili. Skril sc je za vrata. Kadar so iblajtarji prišli, je prijel za sekiro, in jim zažugal: Če ne greste proč, vas bom. Pa so naglo bežali. Včasih so fanta daleč lovili. Če pa je fant tako daleč tekel, da je prišel pod drugo rihto (uredništvo: to je Gericlit ali sodnija), se je lahko usel in iblajtarji niso smeli do njega. Od coprnij. Mati Žefa, ali zrnate kaj od coprnic povedati? Mati se nasmehne, pomežika in spregovori: Jaz sem imela kravo. Dolgo časa se mi je mleko zjedalo. Pa ne na ognji, ne, ampak sproti, ko sem molzla. Vsak dan se je to godilo. Pomagati si pa nisem znala. Pa mi je rekla neka žena, ko sem bila v Baši: Hod’te v Štorje k duhovnu, tisti bo gvišno pomagal. In res se je moja tašča odpravila. Tam je povedala, kako ino kaj, in je prašala: Ali je to coprnija? Gospod ji reče: Ni potrebno, da je coprnija, lahko je tudi fušija. Pa so tudi proti takemu lekovi. Gospod ji je dal nekaj, da bi podkadila in nekaj za kravo, in krava je dajala dobro mleko. Kako je mož kavo kuhal. Mati, kdaj ste prvič kavo pili? Ona: Kdaj? Ko sem les prišla; doma je nisem poznala. Enkrat sem bila bolna, pa sem rekla možu, naj gre «kafe» skuhat. Je vstal in šel. Dolgo ga ni bilo gor na kamro. Pa ga pokličem: Kaj še ni skuhano? On pa mi reče: Ljuba moja, že trikrat sem ga zalil, pa še zmdroni je trdo. Mož je bil del zrnje v vodo. Od starih duhovnikov. Mati Žefa, katerega duhovnika ste najprej poznali? Katerega? Banjcega Pe-čenkota; je bil tam od Rihemberka. On me je učil za prvo sveto obhajilo. V postu smo hodili vsak dan k njemu k nauku. Učil nas je v cerkvi. Nosil je kratke brgeše, spodaj je imel dolge, črne kocetc, čez pa škornje pozimi in poleti; imel je frak do čez kolen, cilinder za praznik, za vsak dan pa kapo, okoli vratu je nosil pinkeljc. še na moji ohceti je bil. Sedem godcev smo imeli, dva dni smo ohcetarili. Takrat smo imeli v Štjaku tri gospode: vikarja, kaplana in beneficiata. Beneficiat je bil bolj fantovski in so ga možje na škofiji zatožili. Potlej je na prižnici rekel: Na škofijo so me šli tožit. Pa naj bo. To p;i znajte: majhen sem, pa še skozi moj korak bodo šli. Potlej je tako naredil, da je drugi dan vse toča potolkla. Stara pobožnost. Mati, ali ste bili po starem bolj pobožni ko danes? — Da dosti bolj! V adventi smo imeli mašo vsako jutro ob šesti uri. Od vsake hiše je ostal samo po eden doma, vsi drugi so šli k maši. Tema je bila, pa so imeli fagle. Tri četrt ure je bilo hodč. Trikrat na leto smo hodili k spovedi. Stare pesmi. Mati, ali znate kakšno pesmico? — O ja, pa samo božje. Kaj da ne znate nič' posvetnih? Znam, pa lake se ne smejo praviti. No pa zapojte par lepih božjih! Od nebeške ohceti. Če se spomnim, da Bog večni je za nebesa ustvaril me, oh kristjani zvoljeni, vsi skupaj smo povabljeni, k ti nebešči ohceti, ktera ne bo genjala, bo na večno gvirala. Ta vesela štima angelska, ta nebeška muzika. (potlej sem pozabila) Oh, device zvoljene, ki ste skup povabljene, napolnite svoje lampicej, da me bodo ugasnile. Za Bogom častimo. Za Bogom častimo Marijo najprej, iz srca vzdihnimo k svoji materi zdej; ker ona je sveta, nje duša, teto, od angelov vzeta nesena v nebo. Ta kor apostolski se je k Materi zbral, da od Matere svoje slovo bi jemal. Njih jok in zdihvanje kdo zrekel ga bo, njih bridko žalvanje, ker jemlje slovo, Marija, premila je glavo nagnila, zaprla oči: oh vbogi mi vsi! Bog si ja Marijo izvolil. Kaj si je Bog na svetu zvolil, kakor’ tebe, o Marija, ki si enkrat mati bila našega Zveličarja. Preden gore j d postavil, vse doline ino skale, zvolil je Marijo D’vico, in za svojo tovaršico teh nebes in zemlje vse. Sveti trije kralji. Na svet’ večer je ven prišla ena zvezdica prav svetla. Vidii so jo kralji trijč, na to se močno veselč. In pravijo: Je res Bog prišel iz nebes. Ta zvezdica je nizko šla, ko sonce ona svetla bla. Ta k’ videl jo je, vsak čudil se je. Vsi skupaj gredo za zvezdo svetlo. Kadar v Jeruzalem pridejo DIVAČA. Njeg. Veličanstvu pustu se je tudi naša vas primerno poklonila. Njemu na čast smo priredili dva plesa, ki sta bila obakrat, na pustno nedeljo in torek, dobro obiskana. Vsled brezbrižnosti njihovih staršev je šlo na plesišče tudi nekaj šoloobveznih otrok in sicer z namenom, da se čimprej izurijo v plesni umetnosti, kar je za življenje seveda ueohhodno potrebno. Starši, če hočete da vam ostanejo vaši otroci dušno in telesno zdravi, da vam bodo v ponos in veselje še na stara leta, vzgajte jih v pravem duhu. Navajajte jih že v zgodnji mladosti na pot poštenja in odpovedi. Ta pot sicer ne pelje po cvetočih poljanah, je strma in čestokrat posuta s trnjem, gotovo pa je da vam nudi ona najboljše jamstvo za vašo in vaših otrok resnično srečo. Tudi pepelnica ni šla kar tako mimo nas. Lansko leto se pokopavanje pusta in s tem združeno vpitje in norenje po vasi ni vršilo. Letos pa smo hoteli biti bolj napredni in smo temu maliku zopet priredili pogreb, ki pa, je precej kla-verno končal, saj možic niti prav up-kopan ni bil, ampak je kar na cesti obležal. Na vsak način pa bi bilo, bolj častno za vas kakor tudi za njeno mladino, če bi enkrat za vselej prenehali s to navado, ki se kaj malo sklada z duhom pe-j polnične srede. zvezde več ne vidijo. Kaj bo ta čas, Herodež vjame nas! 0 čujj o čuj ! O čuj, o čuj, o sosed moj, kaj ti jaz povem, kaj zgodilo se je men’. K meni prišel je fant, je imel sončen gvant, je bil vesel, prelepo pel in mene gor budil. Je ukazal vstat’, ne več zaspat’, se v Betlehem podat’. Kadar v Betlehem pridejo, zi*ezdc več ne vidijo^ Pridejo pred revno štalico, pred oslovske jaselce. Nocoj o polnoči, okoli štalce sneg leži, skoz špranjce veter hladi, ves zmrzel Jezušček leži. Še pctlar tako zapuščen ni, kakor si Jezus ti. Nobeden človek tako usmiljen ni, da bi Jezusa v hišo vzel in zmrzlega ogrel. O kristijan, znaj ta dan, če voljno vse potrpel boš, enkrat zveličan boš. PREDJAMA pri Postojni. Iz naše vasi se kar nič ne oglasimo. Marsikdo bi menil, da se nam izredno dobro godi. Dasiravno smo v oddaljenem zapuščenem kraju, nas obišče redno vsak teden naš prijatelj Mali list, od katerega izvemo novice iz drugih vasi. Podobno bi se tudi mi lahko potožili, pa kaj bi pomagalo pisati o slabih časih. Trdno in vztrajno se moramo držati; dokler bo šlo, bo šlo, kadar ne, naj Bog poprime. Pri vsem slabem pa se gode tudi pri nas napačne reči, posebno glede mladline. Velikokrat sem opazil mlade fantiče, mlečnike, ob poznih urah se potepati po vasi ali nadlegovati pod okni z ničastimi besedami. Je tudi neka hiša, kjer se takile zbirajo v poznih urah, igrajo za denar in se vadijo v kletvini. Odkod imajo denar, ne vem. Očetje! Imejte več pozornosti na mlade sinove, ne dajajte jim prevelike prostosti, ki je še ne znajo rabiti po pameti, kajti rečem vam, da vaši sinovi se upro-paščajo. Starejšim fantom pa priporočam, naj vas pometejo. V prejšnjih časih ni bilo videti, da bi nedorasli fantovali. Vzemite torej v roke kosmato 'vejo ter jih zalovite pod streho. Pustni ples je bil kakor navadno in precej dobro obiskan. Le par deklet se ga ni udeležilo. Bilo je tudi nekaj lan-dovskih fantov, pa vsi se niso obnašali brez graje. Mlad vaščan. OBROV. Ne pišemo radi v liste, ker se bojimo potrošiti 70 stotink in še pravimo: kaj borno pa na boljšem, če pišemo v liste? No' jaz pa, čeprav sem že star, berem rad in tudi kaj napišem, čeprav ne čakam dobička v gotovini ali pa likofa za to. Vsaj zbrihtani bi lahko bili kaj bolj, če bi več pisali in brali. Nevednosti in zaostalosti so mnogi sami krivi, ker se branja boje kakor mačka vode. Nekoč me je mlad fant prašal, kaj da je to «_Mali list«. Rekel sem mu, da je to taka žival. Kje si bil, fant, ko si v šolo hodil? Vsako leto smo po pustu kaj pisali o kolovratenju in plesih, letos pa ni treba, ker ni bilo nič plesa. Razgubili so se nekateri sem, nekateri tja, tako da jih je malo doma ostalo. Vsekakor je bolje tako. Bolje smo se počutili drug dan, kateri smo pustno noč brezbrižno prespali kakor druge noči v letu. Svatovščin letos tudi ni bilo. Fantje se trdovratno drže «ledih stanu«. V župni cerkvi v Hrušici imajo to slabo navado, da vsi odzad ostajajo; pod korom je kar nabito, dekleta se postis-nejo v kapelico Matere božje, sredi cerkve je pa prazna ploskev ^ kakor plesni brjar. Meni je ta misel prišla: če smo res kristjani, nas nikar ne bodi sram svoje lastne navzočnosti v cerkvi; če smo pa neverniki, pa tudi ob stenah in po kotih nimamo kaj delati. Gospod-kaplan jih je že pozival, naj se «mo-lajo« in nekateri možje so- obljubili, da bodo skrbeli za red. Ti so začeli delati red, a le nekateri so ubogali, nekaterim pa ni bilo nič mar. Opazovalec. Ako hočeš kaj boljšega za večerjo in kosilo, kupi testenine «Pekateie». (makarone, špagete in druge). A le one so zanesljivo prave, ki se dobe v zavojih po V2 kg. z napisom 'iPckatete». MAČK0LJE. Pust je potekel nekaj drugače nego lani. Mladina se je razdelila na 4 strani, eni na Plavje, drugi na Četnaro (pod črnim kalom), nekateri v Klanec in Bo-ljunec. Par deklet je ostalo doma in so se sprehajale po vasi. Nič se niso pokesale tega štrajka, ker so drugo jutro lažje vstale. SMRJE pri Bistrici. Dekleta, o katerih je bil govor v 9. štev. M. 1. pišejo: «Zakaj ni dopisnik bolj natanko pregledal, ali smo bile pri popoldanski službi božji ali ne. Naj ne misli tisti študent (?), da nas bolj veseli ples kakor pa cerkev, ker cerkve se nismo ognile. Petorica deklet. MALO BRCE pri Jel&anah. Uredništvo je prejelo dopis, da neki ženin v tem predpustu ni hotel plačati ((fantovskega kolača« in da je dobil fante z Velikega Brda za naložiti balo. Mladina z Malega Brda pa se je maščevala z divjo muziko in sramotenjem, tako, da je moral ženin zaprositi za javno Kaj nam z dežele pišejo varstvo. Dopis je poln navdušenja in občudovanja za ta fantovski štrajk. Uredništvo pa je nasprotnega mnenja. So stare navade, ki bi se brez škode opustile v sedanjih časih. K moderni izobrazbi se take ropotarije ne prilegajo. Zato svetujemo mladim Malobrijcem z vso dobrohotnostjo in resnobo, naj puste ljudi pri miru in naj spoštujejo samostojno prepričanje drugih. KLANEC. Z veliko vnemo se je začelo pri nas pogozdovanje krasa, čez milijon mladik (bora in smreke) se bo zasadilo. Okoli černotič, Kastelca in Podgorja se bodo na ta način ustvarili veliki gozdovi. Več kot 250 delavcev mrgoli pri delu: otroci, žene, možje. Zaslužek 8-13 lir dnevno. Hvalevredno je tudi, da so se na pokopališču zasadile ciprese in okoli hriba smreke. Tudi kmetje se letos jako gibljejo; sa-de sadno drevje, posebno hruške in breskve. Bog daj srečo! LOKEV pri Divači. Zadolženi smo že tako, da trgovcem pohaja potrpežljivost. Začenjajo pritiskati za plačilo. Vzeti pa ni kje. — Živina je bolna. Morda se prenaša bolezen tudi s tem, da se tuja sejmarska živina na prehodu skozi našo vas napaja v našem kalu. Tudi nekateri vodnjaki za pitno vodo so preblizu hlevov in stranišč. Taki nedostatki naj bi se polagoma odpravili. JELŠANE. Po časnikarski dolžnosti prinašamo dopis, ki smo ga prejeli v odgovor na dopis v 9. številki M. 1.: Redkokdaj se oglašam v listih. Ali ker se mi zdi, da je zadnji dopisnik preveč splošno- obsodil vsa dekleta, moram popraviti. Tako je pri nas kakor drugod, deklet je res tudi slabih, a poudariti moram, da je tudi pametnih in dobrih, ki so naši vasi v čast in ponos. Vaški fant. Prejeli smo še tole: Sl. ur. M. 1.! Prosim, da izjavite v listu, sem li jaz pisec dopisa «Iz jelšan-ske okolice«, objavljenega v 9. številki. Ker se mi to zlobno podtika, bom vsakega obrekovalca tudi na drug način prepričal o nasprotnem. Ivan Mohar, Jelšane. Opomba uredništva: Potrjujemo z vso določnostjo, da g. Ivan Mohar ni v nobeni zvezi z omenjenim dopisom. PODBEŽE. Mislili smo, da bo treba ta pust vlačiti ploh, pa bilo je več porok nego lansko leto. Tri vrle podbežke mladenke so stopile v zakonski stan: Marija Bar-ba z Robertom Samcem, Ivanka Fa-bijančič s Stanislavom Hribarjem, Ivanka Zadel z Ignacijem Stoparjem. Želimo jim obilo sreče v novem stanu! HRUŠEVJE pri Postojni. Včasih so nam pravili, da je na Starem gradu skrit zaklad. Kako potrebno bi bilo, da bi ga dvignili v današnjih dneh. Naša nada je mlekarska zadruga, če bodo le gospodarji umeli njen pomen ter dvignili živinorejo. Koliko sena izvozijo iz naših vasi naprodaj. Ali bi ne bila gospodarska korist večja, ko bi živino pomnožili ter seno doma pokrmi-li. Imeli bi zraven drugega tudi več gnoja ter bi lahko bolje gnojili njive in travnike. Lansko loto nam je prineslo novo mlekarsko poslopje, ki dela čast podnanoškemu zadružništvu. Veliko breme so prevzeli gospodarji nase, a če bo vodstvo vedno v dobrih rokah, bojo tudi sadovi obilni. Tudi novo občinsko hišo je zgradila hrenoviška občina v Hruševju. Nekateri mislijo, da je preveč «nobel» za naše razmere, a če bodo vestno in skrbno gospodarili na občini, bo že kako šlo. Žalosten dogodek preteklega leta je pa odhod gdč. učiteljice Pavle Vilharjeve. Trinajst let je bila pri nas. Kako sino jo spoštovali in ji zaupali otroke. Saj je njeno besedo spremljal tako lep zgled. Otroke je res vzgajala, ne samo učila. Pa so bili tudi sadovi veliki. Tudi šoli odrasla mladina je spoštovala to učiteljico. Tako domače in iskreno je bilo njeno_ vedenje. Gospodična učiteljica! Prisrčna hvala za Vaš trud, za veliko požrtvovalnost, za zgled in nauk. Bog Vam bodi plačnik! RICMANJE. ško posodo, drugi dan pa smo spet prijatelji. V Borštu so nas fantje neko nedeljo namazali. Sreča je bila v nesreči, da nismo batin čutili, tako smo bili pijani. Ubogi nismo v Ricmanjih. Dela imamo v izobilju. Letina je bila prav dobra. Vina imamo kot vode. Kupovati nam ni treba ničesar. Denarja imamo kot toče. Ce kdo rabi denarja, naj le pride v Ricmanje, mu bomo posodili. Živijo pust! TRNOVO-BISTRICA. Na tukajšnji deški šoli poučuje gospod, ki zna ostro pogledati in tudi palica mu vselej ^ne počiva. Značilno je to, kar je napravil zadnje dneve. Ker mu par učencev ni znalo v šoli, jim je prilepil na čelo košček papirja z elegantnim napisom: «Io son asino«, in pošiljal jih je tako oborožene iz razreda v razred na oglede. —- Gospodu svetujemo, da vzame v roke zadnje izdaje pedagogike. Tam se bo prepričal, da njegov način vzgoje ne odgovarja modernim vzgojnim načelom. Po čem je lira ? Dne 7. marca si dal ali dobil: Za 100 dinarjev 33.10 L )) 100 čeških kron 55.85 » » 100 franc, frankov 74.15 )) )) 100 švivarskili fr. 362.75 » )) 100 nemških mark 447.— » )) 100 avstr, šilingov 262,— )) » 1 dolar 18.65 )) ' » 1 angleški funt 91.80 )) Tipografia Fratelli Mosettig — Trieste. Il!llll!lll!l!ll!!lllllltllllllllllllll[!ltlllll!!|[ll!ll[lllll!llll|[!lllllllllllllllllllllll!ll!l!!ll!ll]||||[||||||||]||| MAIvI OGLASI VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in Izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst - Via Ugo Polonio 5. ETERNIT Zaloga - TRST TKIKSTK VIA TRENTO ŠTEV. 16. (Pri evangeljski cerkvi) - Shranite naslov! POZOR! Velika zaloga mrtvaških oprem I. II. in III. razreda. 25% ceneje kot povsod drugod. I. Saksida - Dornberg 3. VELIKO POSESTVO pri Ajdovščini s hišo in zemljiščem se proda. Pojasnila pri upravi -«Mali lista«. Glej ga spaka: komaj pride, pa že odide. Kratek, prekratek je bil letošnji pust, pust poln veselja in zabave. Zabavali smo se v ponedeljek, v torek, v sredo smo ga pokopavali in pili smo še v četrtek. Oh ma je bilo luštno! Tu je plesalo vsevprek: mladi, stari in otroci; da celo žene nad 70 let stare so šle plesat. Mi Ricmanjci smo furbaci. Mi ne trosimo denarja za nepotrebne knjige in časopise in za slične stvari: mi ga izda-jemo samo za lumpanje, ples, lišp in vse tako, kar nas povzdiguj.c Ko smo pijani, se tepemo, razsajamo, pobijemo gostilni- Tajništvo in naša pošta. Hotež Ivan, Brezovica. Za vašo prošnjo je tako kakor smo vam ustmeno razložili. Prošnja za predjem (posojilo) 70% vam je bila zavrnjena, ker je financa mnenja, da ni vaša škoda v ni-kaki zvezi z vojnimi dogodki. Škodo vam bo plačala Avstrija. Prošnja bo v kratkem poslana na Dunaj pod št. 13632 V Req. — Reg. C, Reg. A. 1100, 1101. Merkuža Angel. Škofi 7. Vaša prošnja bo šla na naše posredovanje v pregled pod št. 20546 V req. Reg. C. Merkuža Ivan, Votčjigrad 56. Vaša prošnja 'je šla 7. t. m. v pregled pod št. 17654 V req. Reg. C. Ko bodo vsi dokumenti pregledani, boste klicani na konkordat. Štolfa Avgust, Votčjigrad 3. Prošnja se nahaja pod št. 14668 Reg. C. Ko inten-danca uredi dokumente, boste klicani na konkordat. Rutar Marija, Volče. Vaša prošnja je šla zopet v likvidacijo dne 1. febr. 1928, dne 9. februarja je bila že odpravljena dalje; treba je edino še, da jo potrdi načelnik likvidacijkega urada. Drugič sporočite, ali ste hišo že popravili. Štolfa Ignac, Votčjigrad, 25. Registrirana je prošnja na ime Štolfa Ignac pok. Valentina in pok. Marije Gulič, Komen. Ali ste to vi? Peršič Franc, Šempas. Prošnja ima št. 125974 Pos. — 36638 V rcq. Poslana bo finančni intendanci v Gorici, ker je j fj ta kompetentna. I *** Pavlin Blaž, Šempas. Prošnja nosi šte- : bilko 36639 V req. — Mod. 2 št. 201.007 ; in je vpisana že kot plačana. E. K. Ukve. Na finančni intendanci v j Trstu vaša prošnja ni vpisana, pač pa j boste našli prošnjo menda na intendan- j c,i v Vidmu. Valenčič Jakob, Dolenje. Gre najbrž za pomoto in bo vaš dekret pravilen; j včasih se namreč zgodi, da likvidacijski i odbor prošnjo zavrne, kljub temu, da je j bila predlagana odobritev. Na vsak način se bomo ponovno informirali. Potrebno pa je, da nam sporočite: ime vašega očeta, ali je živ, ime in prejšnji j priimek vaše matere, ali je živa, in | kakšno šaržo je imel vaš sin, pri katerem regimentu je služil in kdaj je umrl. lO III Vsakdo ve da je dober plug pol truda manj in pol pridelka več. Zato zamenjam vse pluge ki slabo orjejo, za dobre, ali jih predelam da bojo dobri. Velika izbera modernih plugov svetovnoznane tovarne EBER-HARDT. Jamči se za dobro in lahko oranje vsakega pluga; na željo se da plug tudi na poskušnjo. — V zalogi imam tudi obračalne pluge. Slamoreznice in več sto raznovrstnih nožev (klinj) za slamoreznice. Matija Valenčič, Ribnica p. St. Peter na Krasu. [llllllllilllllllilllllllllllillillilllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllilllUIIIIIIBIIlilllll Jakob Bevc urarna in zlatarna TRST, Čampo S. Giacomo št.5 (Podruž. Sv. Mar. Magd. zgor. štev, I.) ZLATU kupuje v vsaki množini po ^ najvišjih cenah. 5tf