LEDVI A Kazalo >> AKTUALNO Vsak dan je dan za nov zacetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .4 Nove poenostavitve ZZZS pri uveljavljanju zdravstvenih . . . . . . . .6 storitev: Uvedba trajnih napotnic od 1 . avgusta 2021 dalje Koncno docakali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9 Skupšcina Zveze društev ledvicnih bolnikov Slovenije . . . . . . . . . . 10 Milan Osterc ostaja predsednik ZDLBS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Zapisnik ustanovne skupšcine ZDLBS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .12 Elektronski arhiv Dializnega glasnika in . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .13 glasila Ledvica od 1982 do danes Volilna skupšcina Slovenskega društva Transplant . . . . . . . . . . . . 14 v Strunjanu >> PREMAGAJMO COVID-19 Presaditev ledvice in covid-19 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .15 Kaj so teorije zarote? Zakaj se širijo? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 >> STROKOVNO Življenje z epidemijo - kdo bo zmagal? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .19 Aerogeno širjenje SARS-CoV-2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20 >> ODSTIRANJA Zgodba z naslovnice: Dobra volja in vztrajnost . . . . . . . . . . . . . . . .23 Novi dietetik v mestu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .25 Špela Jamšek, nova predsednica Društva ledvicnih . . . . . . . . . . . . 27 in dializnih bolnikov Krško >> ŽIVIMO ZDRAVO Pet korakov za zdravo prehrano . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .29 Izid glasila Ledvica je financno podprla Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij Slovenije FIHO >> OPTIMIZEM Moj cas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .31 Ko tece srcna kri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .31 Izbira . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .31 >> IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV DLB Ljubljana: Uspešna letna skupšcina DLB Ljubljana . . . . . . . . 32 DLB Ljubljana: Kadar se združi prijetno s koristnim . . . . . . . . . . . .32 DLB Ptuj: Redna letna skupšcina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .33 DLB Ptuj: Svetovni dan hipertenzije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .34 DLB Nefron: Kopalni dan v Strunjanu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .35 DLB Nefron: Moja prepricanja in cilji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .35 >> ŠOLSKI KOTICEK Moja domovina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .36 >> DIAGNOZA SMEH Njegov satiricni duh ostaja z nami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .37 O varanju države . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .37 Kje si bil, stari? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .38 Zasoljeno, ki je dovoljeno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .38 Križanka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .39 Semena modrosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .39 >> Foto: osebni arhiv >> Zgodba z naslovnice: Valerija Gelze Svobodo je treba zaslužiti Zadnje case vse pogosteje slišimo govorjenje o svobodi: svobodi medijev, svobodi lastne izbire, celo spola, svobodi odlocanja, svobodi mišljenja in govorjenja, taki in drugacni svobodi, svobodi za vse in vsakogar. Ce so starši prestrogi, se otrokom krati svoboda srecnega otroštva. Ce ucenec dobi slabo oceno, se mu krati svoboda in starši že klicejo odvetnika. Ce se komu ocita psovanje ali grdo govorjenje, se mu krati svoboda govora. Ce ne moremo kamorkoli in kadarkoli bi se nam zahotelo, nam kratijo svobodo gibanja. Ves cas se sklicujemo na to, da imamo pravico in hocemo biti svobodni, hkrati pa se na vsakem koraku podrejamo sistemu, samo da bi ohranili svoje lagodje in udobje. Navadno delamo samo, kar je pomembno, koristno in razumno. Vse, kar vidimo, gledamo z razumom. Toda intuicija, odkritja in nova znanja presegajo razum. Resnica presega razum. Razum je kot železniški tir, pritrjen v zemljo. Letalo nima tirnic in lahko poleti kamorkoli. Balon lahko lebdi kjerkoli. Nekateri opustijo razum, da bi se uprli družbi. Želijo kršiti družbene zakone, da bi uveljavili svoj ego. To delajo iz jeze, sovraštva, upora, da bi pritegnili pozornost. Vendar to ni preseganje razuma, to je preprosto nerazumno ali neumno. Omejenost razuma presežemo, ko delamo neobremenjeno, ko je delo zadovoljstvo, je tudi življenje lažje. Ko delamo vse samo po pameti, je življenje breme. Resnica je vec kot logika in razum. Navadno mislimo, da je informiranje izobraževanje. Toda to je le en vidik. Koncept je temelj vsakega raziskovanja. Najprej moramo razumeti, ce hocemo nekaj ustvariti. Celosten vidik izobraževanja je ustvarjanje pravega odnosa. Pravi odnos ob pravem casu in na pravem mestu doloca naša dejanja in obnašanje. Domišljija je bistvena za ustvarjalnost, za umetnost. Toda, ce obticimo v domišljiji, lahko izgubimo stik s stvarnostjo. Svoboda nam je prirojena. Samo v svobodi se razcvetijo cloveške vrednote: radost, veselje, dobrota, plemenitost … Brez svobode domišljija zamre, odnos je nepopustljiv, koncept postane breme in informacija nima vrednosti. Vendar brez discipline ni svobode. Svoboda in disciplina si sicer nasprotujeta, vendar se dopolnjujeta. Namen obrambe je zašcititi svobodo. Vendar, ali je v obrambi svoboda? Ali so vojaki svobodni? Ne, popolnoma so omejeni. Niti desne noge ne smejo premakniti, ce jim ukažejo premakniti levo. Njihovi koraki so predpisani in ne smejo hoditi v naravnem ritmu. V obrambi ni nikakršne svobode. Tisti, ki nimajo nikakršne svobode, varujejo svobodo države! Enako je pri policiji, ki varuje svobodo posameznika. Toda, ali so policisti svobodni? Disciplina varuje svobodo. Disciplina in svoboda hodita z roko v roki. Dolocene omejitve nam omogocajo svobodo. Svoboda brez discipline je kot država brez obrambe. Ograja naj bo ograja. Ograje ne moremo postaviti kjerkoli na posestvu. Kako bomo gradili hišo, ce so vsepovsod ograje? Biti popolnoma svoboden je nemogoce. Potrebujemo zavedanje v umu, ljubezen v srcu in pravicnost v dejanjih. Ljubezen in strah nas postavita na pravo pot. Mnoga verstva uporabljajo strah z namenom, da bi cloveka vodili po poti morale, dobrote in ljubezni. Pri doloceni starosti se v otroku samodejno sproži strah. Majhen otrok ne pozna strahu, vse BESEDA UREDNICE mu je domace, vsemu se cudi. Ne obcuti strahu. Toda, ko otrok zraste, postane bolj previden. Odrašcanje prinese šcepec strahu. Ko otroku pustimo svobodo, hodi previdneje. Strah pred izgubo svobode prebudi obrambo. Namen obrambe je izniciti strah. Svobodni ljudje obžalujejo, da niso disciplinirani. Ves cas obljubljajo, da se bodo disciplinirali. Disciplinirani ljudje, pa želijo opustiti disciplino, ker disciplina ni sama sebi namen, je samo pot do cilja. Tisti, ki nimajo discipline, so zelo nesrecni. Svoboda brez discipline je samo trpljenje. Disciplina brez svobode duši. Red je dolgocasen in nered je stresen. Disciplina mora biti svobodna in svoboda mora biti disciplinirana. Tisti, ki se veliko družijo z ljudmi, išcejo uteho v samoti. Tisti, ki so v samoti, se pocutijo osamljene in si želijo družbe. Tisti, ki so na toplem, si želijo nekaj hladnega. To je dilema življenja. Vsak išce popolno ravnovesje. Ljudje locujejo življenje od znanja. In vendar, ne pozabimo, da je znanje življenje in da je življenje znanje. Napak so nas ucili, da je znanje v knjigah. Ni res. V knjigah je samo kup podatkov. Pravo znanje je predvsem vedenje o sebi. Kdo sem? To pa lahko samo obcutimo, kajti naše misli so prevec omejene, da bi lahko dojele razsežnost in neskoncnost tega, kdo sem. Misel ne pozna obcutka. Z razmišljanjem ustvarimo razpoloženje in smo prepricani, da je to obcutek. Ujeti smo v mrežo svojih predpostavk, sklepanj, stališc in prepricanj, vse na osnovi tega, kar že vemo. In kako naj na tak nacin spoznamo nekaj novega? Prebiranje knjig je kot prebiranje recepta za torto. To so podatki, kako narediti torto. Vendar šele, ko torto okusimo, ti podatki postanejo naše znanje. Tako je tudi z vsebinami v knjigah. Vedno znova lahko prebiramo, kako živeti v sedanjosti, a šele takrat, ko to tudi živimo, postane informacija modrost. Znanje je ohraniti stabilnost tudi v najbolj kriticnih situacijah. To ni beg v samoto in ni tolaženje. Samo ranjen clovek se umika družbi, ker ga je strah, da ne bo ponovno prizadet. Ljudje se radi lepimo na optimizem, lepe besede in ljubeznive prijaznosti. Vendar optimizem ni sreca. Sreca je radost. Radost pa je narava naše duše, je naša prava narava. Razmišljanje nas omejuje, saj temelji na pomanjkljivih podatkih. Razmišljanje ustvarja kritiko in kriterije, postavlja meje in pravila. Vse nas obsedajo slabe misli, ki se jim le stežka upremo in še težje ustvarimo pozitivne misli, ki nas vodijo v plemenitost. Vendar z veliko discipline in z vajo, se jih naucimo ukrotiti in udomaciti. Vse je odvisno od naše vztrajnosti in želje, da želimo spoznati sebe in svoje zmožnosti. Bolj ko ozavešcamo, da so naše misli samo sredstvo, s katerim upravljamo mi sami, manj nas obsedajo in vse bolj jih vodimo in jim dajemo navodila, kaj morajo delati. Z logiko ne moremo nicesar rešiti, ker ne vemo, od kje prihaja logistika. Ne vemo, od kje prihaja ideja, inspiracija, informacija. Obstajajo negativne sile. Zato moramo misli reprogramirati, svojo pozornost moramo usmeriti v ustvarjanje, ne v divjanje. Spremembe dosežemo z dopolnjevanjem, ne z upiranjem. Jeza je unicevalna. Z jezo odpremo vrata peklu v nas in okoli nas. Namesto da bi obžalovali in bili za vse hvaležni, tako dobro kot slabo, raje divjamo. Dobrota je, kadar delujemo za dobrobit vseh in pri tem ne sme nihce trpeti. Jadranka Tavcar Oblak, vaša urednica AKTUALNO Vsak dan je dan za nov zacetek >> BESEDILO IN FOTOGRAFIJA: asist. dr. Andrej Škoberne, dr. med. V Slovenskem nefrološkem društvu je letos prevzel dolžnosti predsednika asist . dr . Andrej Škoberne, dr . med ., ki se je tudi prijazno odzval na naše vabilo, da nam približa delovanje Slovenskega nefrološkega društva in možnosti sodelovanja z Zvezo društev ledvicnih bolnikov Slovenije . Andrej Škoberne pravi, da je geografsko gledano sicer rojen Ljubljancan, vendar je po duši ljubitelj vseh regij in koncev Slovenije, saj se ne bi mogel odlociti, kateri del naše dežele je lepši. Njegova osnovna zaposlitev je na bolniškem oddelku Klinicnega oddelka za nefrologijo Univerzitetnega klinicnega centra v Ljubljani, bolj poglobljeno pa se ukvarja z ledvicnimi kamni in vprašanji, ki se dotikajo kronicne ledvicne bolezni, zadnja leta pa tudi s prehrano pri ledvicnih boleznih. Svoj prosti cas najraje preživlja z družino in ce ga še kaj ostane, na sprehodih v naravi. Pomen Slovenskega nefrološkega društva za slovenski prostor Slovensko nefrološko društvo združuje vse nefrologinje in nefrologe v Sloveniji. Društvo sledi vec razlicnim ciljem, med katerimi velja poudariti skrb za stalno strokovno izpopolnjevanje svojih clanic in clanov ter sodelovanje pri razvoju in napredku naše stroke po celotni Sloveniji. Društvo združuje zdravnice in zdravnike iz celotne Slovenije, kar je tudi najvecja prednost in dragocenost društva, saj tako lažje spodbujamo in sodelujemo pri projektih, ki so pomembni za celotno Slovenijo. Tako so clani in predhodna vodstva društva v preteklosti zaceli s projekti, ki so bili in so še vedno pomembni za našo stroko, na primer register nadomestnega zdravljenja ledvicne odpovedi, projekt asistirane peritonealne dialize, podiplomska šola nefrologije in redna srecanja društva, kjer na predavanjih spoznavamo novosti v stroki in razpravljamo o aktualnih problemih. Delovanje Slovenskega nefrološkega društva za strokovno clanstvo Društvo deluje na razlicnih podrocjih in na razlicne nacine. Vsako leto organiziramo vec dogodkov z aktualnimi predavanji za stalno strokovno izpopolnjevanje clanic in clanov. Nekateri dogodki so redni in se dotikajo vec podrocij nefrologije, nekateri pa tematski in so bolj poglobljeno namenjeni eni doloceni temi. Društvo izdaja tudi strokovno literaturo. Pripravili smo že vec izdaj slovenskega ucbenika nefrologije, izdajamo zbornike s kongresov ter druge prispevke, namenjene izobraževanju zdravnikov kot tudi bolnikov in zainteresirane laicne javnosti. Zadnja leta se društvo ukvarja tudi s posameznimi projekti, ki so namenjeni za pospešitev razvoja dolocenih podrocij naše stroke in jih usmerjajo razlicne delovne skupine (na primer delovna skupina za prehrano pri ledvicnih boleznih, delovna skupina za ledvicne kamne, delovna skupina za kronicno ledvicno bolezen itd.) Kakšen je pomen Slovenskega nefrološkega društva za ledvicne bolnike? Eden glavnih pomenov društva z vidika ledvicnih bolnikov je aktivno sodelovanje društva pri zagotavljanju kakovostnega delovanja naše stroke v korist vseh naših bolnikov. Eden temeljnih ciljev zdravnic in zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev v naši stroki je ta, da vsem našim bolnicam in bolnikom nudimo najboljšo možno zdravstveno obravnavo, ki v nicemer ne zaostaja za zdravstveno obravnavo v katerikoli drugi državi na svetu. Preprosto povedano, želimo biti med najboljšimi, saj želimo, da naše bolnice in bolniki dobijo najboljše. Seveda pri doseganju tega cilja ne sodeluje zgolj Slovensko nefrološko društvo, kljucnega pomena je prizadevanje vseh vodstev nefroloških oddelkov in vseh naših clanic in clanov v obeh klinicnih centrih in bolnišnicah po celotni Sloveniji. Pri tem bi želel poudariti, da je za ohranjanje tega cilja izredno pomembna tudi narava našega zdravstvenega sistema, ki po eni strani omogoca primerno zdravstveno zavarovanje za prakticno vse naše državljanke in državljane, po drugi strani pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije skrbi, da lahko zdravnice in zdravniki v Sloveniji predpisujemo vsa zdravila in druge vrste terapij, ki so na voljo drugod v Evropski uniji, vkljucno z najdražjimi terapijami. Preprosto povedano, v Sloveniji imamo zdravnice in zdravniki proste roke, da zdravimo vse bolnike s tocno tistimi terapevtskimi pristopi, za katere menimo, da bodo najbolj pomagali. Žal, pa se srecujemo z vedno vecjo težavo, to so dolge cakalne dobe, saj je vcasih prepozno zdravljenje lahko enako slabo kot odsotnost možnosti zdravljenja. Na sreco imamo na podrocju nefrologije malo manj tovrstnih težav v primerjavi z drugimi zdravstvenimi strokami. Drugi pomemben pomen društva za bolnike je posredovanje aktualnih in kakovostnih informacij, ki jih bolniki potrebujejo in jih zanimajo. Tako je skozi leta društvo sodelovalo pri izdelavi velike kolicine pisnega gradiva z informacijami o naravi ledvicnih bolezni in razlicnih nacinih zdravljenja. Pred leti je bila na primer objavljena serija pisnih prispevkov s skupnim naslovom »Za dobro ledvic«, ki vkljucuje kar 25 razlicnih zloženk. Vse prispevke, namenjene bolnikom, lahko najdete na spletni strani Slovenskega nefrološkega društva (www. nephro-slovenia.si), na spletni strani Svetovnega dneva ledvic (www.svetovnidanledvic.org) in na spletni strani, namenjeni informacijam o kronicni ledvicni bolezni (www.klb.si). S katerimi organizacijami ali društvi se Slovensko nefrološko društvo povezuje? Društvo se povezuje z drugimi mednarodnimi nefrološkimi organizacijami. Najbolj aktivno sodelujemo z glavno evropsko nefrološko organizacijo (Evropsko združenje za ledvice - Evropsko združenje za dializo in presaditev) ter z Mednarodnim združenjem za nefrologijo. V preteklosti smo pri organizaciji dogodkov sodelovali tudi z Evropskim združenjem za peritonealno dializo (EuroPD) in nekaterimi nacionalnimi nefrološkimi društvi iz sosešcine, v Sloveniji pa veliko sodelujemo z Združenjem urologov Slovenije in drugimi združenji s podrocja internisticnih strok. Kako so epidemiološke razmere vplivale na delo društva? Aktualna epidemija z boleznijo covid -19 ni pomembneje vplivala na delovanje društva. Prestaviti smo morali nekaj dogodkov, ki so že bili vnaprej planirani, vendar smo jih kasneje organizirali v virtualni obliki. Organizirali smo tudi nekaj dodatnih dejavnosti. V zacetku epidemije smo na primer postavili internetni forum, namenjen clanicam in clanom društva, v katerem smo izmenjevali izkušnje obvladovanja in preprecevanja širjenja covida-19 na nefroloških oddelkih in dializnih centrih, sodelovali pa smo tudi pri izdelavi smernic za obravnavo teh bolnikov na naših oddelkih in dializah. Predvsem obvladovanje covida-19 v dializnih centrih je bil velik logisticni zalogaj, tako za zdravnice in zdravnike kot tudi za medicinske sestre in zdravstvene tehnike. Moram reci, da so se kolegice in kolegi v dializnih centrih zelo dobro soocili s tem izzivom in v veliki meri in uspešno preprecili širjenje epidemije v dializnih centrih. Veliko napora je bilo vloženo tudi v vzdrževanje transplantacijskega programa, ki je prakticno nemoteno potekal ves cas epidemije. Upam si trditi, da smo v tem pogledu bili ena najbolj uspešnih držav v Evropi, kar je zasluga Centra za transplantacijo ledvic in bolniškega oddelka Klinicnega oddelka za nefrologijo Univerzitetnega klinicnega centra v Ljubljani, kolegov urologov in vseh drugih vpletenih v transplantacijsko dejavnost. Kakšna je vaša vizija za sodelovanje Slovenskega nefrološkega društva z društvi ledvicnih bolnikov oziroma Zvezo društev ledvicnih bolnikov Slovenije? Kot novi predsednik društva si predvsem želim še tesnejšega sodelovanja med Slovenskim nefrološkim društvom (SND) in Zvezo društev ledvicnih bolnikov Slovenije (ZDLB). Že do sedaj smo sodelovali pri skupinskih projektih, najbolj intenzivno in tudi zelo uspešno pri izvedbi vsakoletnega Svetovnega dneva ledvic. Preprican pa sem, da lahko sodelujemo še bolj ucinkovito. Želim si, da bi predstavniki SND sodelovali pri vsaj enem rednem srecanju ZDLB letno in obratno, da bi clani ZDLB vsaj enkrat letno sodelovali pri rednih srecanjih SND. Preprican sem, da se zdravnice in zdravniki ne zavedamo vseh težav, s katerimi se srecujejo bolnice in bolniki z ledvicnimi boleznimi. Vsaj pri nekaterih težavah bi zelo verjetno lahko pomagali pri iskanju rešitev. Velja tudi obratno. Ce dam primer, vsekakor se zavedamo, da v trenutnem sistemu nismo sposobni AKTUALNO zagotoviti primerne psihološke podpore za bolnike, ki se soocajo z zacetkom dializnega zdravljenja ali pa so »novinci« po presaditvi ledvice. Pri tem bi nam morda lahko pomagali clani ZDLB, predvsem tisti, ki imajo dolgoletne izkušnje z dializnim zdravljenjem ali s transplantacijo ledvice, saj bi lahko bili v pomoc pri marsikaterih zelo življenjskih dilemah novih bolnikov. Preprican sem, da lahko najdemo nove skupne projekte za dobro bolnikov z ledvicnimi boleznimi. >> Asistent dr. Andrej Škoberne, dr. med. je novi predsednik Slovenskega nefrološkega društva. Morda še kakšen nasvet ledvicnim bolnikom za vroce poletne dni? Med vrocimi poletnimi dnevi se lahko kaj hitro zgodi, da postanemo dehidrirani, kar naceloma škoduje ledvicnemu delovanju. Pri ljudeh, ki imajo ohranjeno normalno delovanje možganov, je žeja zelo dober usmerjevalec, ki nam pove, kdaj in koliko moramo spiti. Problem nastane, ko kakšno dodatno obolenje zmanjša vnos tekocin ali pa se poveca izguba le teh, na primer ob driski, bruhanju ali ob povišani telesni temperaturi. V takšnih situacijah ledvicni bolniki ne bi smeli prav dolgo odlašati z obiskom osebnega zdravnika, saj je potrebno preveriti, ali je ledvicno delovanje še stabilno, ali je morda prišlo do motenj v elektrolitih. Po drugi strani pa se lahko pojavi problem pri osebah, ki imajo poleg ledvicne bolezni še težave s srcem, predvsem v smislu srcnega popušcanja. Pri srcnem popušcanju lahko povecan vnos tekocin privede do poslabšanja težav s težko sapo in poslabšanje otekanja. Za spremljanje stanja hidriranosti telesa si lahko pomagamo tudi s tehtanjem. Precejšnja izguba ali porast telesne teže, na primer v nekaj dneh ali znotraj enega do dveh tednov, skorajda vedno pomeni precejšnje zmanjšanje ali povecanje telesne vode. AKTUALNO Nove poenostavitve ZZZS pri uveljavljanju zdravstvenih storitev Uvedba trajnih napotnic od 1. avgusta 2021 dalje >> BESEDILO: Mag. Ana Vodicar, direktorica Podrocja za uveljavljanje pravic in za medicinske pripomocke, ZZZS, ISIS, julij 2021 Že dobro leto dni imajo izvajalci na sekundarni in terciarni ravni zagotovljeno tehnicno možnost podaljšanja veljavnosti napotnice za obdobje skupne veljavnosti do treh let, ce ocenijo, da bo zdravljenje pacienta trajalo dalj casa . Možnost podaljšanja napotnice, ki se v praksi zagotovo še ni uveljavila v zadostni meri, prinaša številne prednosti tako za izvajalce kot tudi za paciente . Tako se lahko na podlagi samo ene napotnice in brez nepotrebnih obiskov izbranih osebnih zdravnikov ter izdajanja novih napotnih listin opravijo oziroma dokoncajo vse zdravstvene storitve, kot so na primer diagnostika, kontrolni pregled in tudi potrebni posegi . Z novo dopolnitvijo Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja1 pa se doloca možnost izdaje takoimenovane »trajne« napotnice, ki velja ves cas, ko je potreben trajen nadzor zdravljenja zavarovane osebe zaradi dolocene kronicne bolezni. Tako se bo lahko od 1. avgusta 2021 dalje izdalo napotnico za neomejeno casovno obdobje, ce dolocena kronicna bolezen na podlagi strokovnih kriterijev zahteva trajen nadzor na specialisticni ravni. V teh primerih napotni zdravnik prevzame bolnika v stalno zdravstveno oskrbo, posebej pomembno pa je, da se bolnikovega osebnega zdravnika redno obvešca o pacientovem zdravstvenem stanju in zdravstveni obravnavi. Na tej tocki se ponovno izkazuje potreba, da vsi napotni zdravniki dosledno in ažurno vnašajo specialisticne izvide oziroma zdravstveno dokumentacijo v Centralni register podatkov o pacientu (CRPP). Samo na ta nacin imajo vsi zdravniki, ki na razlicnih ravneh in specialnostih (so)delujejo pri zdravstveni oskrbi pacienta, na razpolago celovite informacije, ki omogocajo varno in kakovostno obravnavo. Z vidika pacienta je pomembno, da bo lahko kljub izdani trajni napotnici zamenjal napotnega zdravnika, kot to sicer velja v drugih primerih. Po drugi strani bo napotni zdravnik, ki je prejel trajno napotnico, to oznacil za izkorišceno, ce bo ugotovil, da nadaljnje zdravstvene storitve, za katere je bila izdana »trajna« napotnica, niso vec potrebne in da je zdravljenje, ki je potekalo na podlagi te napotnice, zakljuceno. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je s sklepom opredelil kronicne bolezni in strokovne kriterije, po katerih bo mogoce izdati trajno napotnico. Nabor bolezenskih 1 Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 61/21 z dne 16. 4. 2021. stanj je ZZZS oblikoval na podlagi predlogov razlicnih razširjenih strokovnih kolegijev (RSK), pri cemer je odlocilno vlogo odigral RSK za družinsko medicino, ki je koncni seznam tudi obravnaval in potrdil. Seznam objavljamo v prilogi tega prispevka. S pooblastilom generalnemu direktorju ZZZS za izdajo akta, v katerem se dolocijo kronicne bolezni, kjer je smiselno izdati trajno napotnico, smo želeli zagotoviti redno (ne prevec zamudno) prilagajanje možnosti izdaje trajne napotnice, ki bo lahko prilagojeno razvoju in stališcem medicinske stroke glede potrebe po trajnem nadzoru zavarovanih oseb s strani napotnega zdravnika na specialisticni ravni. Tako je ZZZS pripravljen seznam revidirati in dopolnjevati, ko se bo za to pokazala strokovno podprta potreba na terenu. Trenutno je na NIJZ v okviru eZdravja v pripravi tehnicna podpora tej novi rešitvi, ki bo stopila v veljavo s 1. avgustom letos. In kako dalje? V številnih strokovnih in tudi medijskih razpravah je ZZZS še vedno izpostavljen kot eden vecjih generatorjev (nepotrebnih) administrativnih bremen v zdravstvenem sistemu. Priložnosti za izboljšavo je še veliko, zagotovo pa je ZZZS tisti deležnik v sistemu, ki se edini nacrtno že dve leti ukvarja z odpravo odvecnih bremen, predvsem pa pri uvajanju novosti pazimo, da ne ustvarjamo novih. Aktivnosti ZZZS se nadaljujejo. Tako bomo že letos (s 1. novembrom 2021) uvedli pomemben korak naprej pri poenostavljanju predpisovanja medicinskih pripomockov. Pri z vidika pacientov številcno najobsežnejši skupini medicinskih pripomockov, to je inkontinenci, bo po novem izbrani osebni zdravnik le opredelil težo zdravstvenega stanja, pacient pa si bo nato sam pri dobavitelju (v lekarni ali specializirani prodajalni) v okviru omejitev izbral posamezne pripomocke. Taka ureditev bo pacientu olajšala nabor pripomockov za njegovo optimalno oskrbo, izbrane osebne zdravnike pa bo razbremenila predpisovanja posameznih pripomockov, njihovih kombinacij in zamenjav. Prav tako bo omogoceno uveljavljanje pravice do dolocenih medicinskih pripomockov neposredno pri dobavitelju brez nove narocilnice oziroma ponovnega predpisa narocilnice s strani zdravnika (za ponovno izdajo ušesnega vložka in potrošnega materiala za izkašljevalnik); na ta nacin se bo zmanjšalo število obiskov zdravnikov specialistov ORL in specialistov nevrologov ter internistov. S poenostavitvami na podrocju medicinskih pripomockov bomo nadaljevali, nacrtujemo pa pomembne predloge za drugacno ureditev uveljavljanja potnih stroškov AKTUALNO in spremstva. Gre za pobude iz zdravniških vrst, pri Slovenije. Predvsem pa naj zakljucim s prošnjo in pozivom: cemer se na tem mestu posebej zahvaljujem za predloge, preden naslednjic (ponovno) grajate nacin uveljavljanja opozorila in (vcasih tudi »napete«) razprave predvsem pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, podajte Razširjenemu strokovnemu kolegiju za družinsko medicino, nam predlog za izboljšavo. Le tako bomo skupaj ustvarjali Koordinativnemu telesu za družinsko medicino in clanom zdravstveni sistem, ki bo prijazen za paciente, zdravstvenemu Odbora za osnovno zdravstvu pri Zdravniški zbornici osebju pa bo pušcal cas za medicinske obravnave. Seznam kronicnih bolezni in strokovnih kriterijev za izdajo trajne napotnice ANTIKOAGULACIJSKO ZDRAVLJENJE Tocka MKB Kronicna bolezen Strokovni kriteriji* I48 Preddvorna fibrilacija in undulacija Farmakološko zdravljenje s peroralnimi antikoagulanti ali novi oralni antikoagulanti (v nadaljnjem besedilu: NOAK): kronicna atrijska fibrilacija paroksizmalna atrijska fibrilacija Z95.2 Prisotnost umetne srcne zaklopke Mehanska srcna zaklopka, farmakološko zdravljenje s peroralnimi antikoagulanti ali NOAK DERMATOLOGIJA Tocka MKB Kronicna bolezen Strokovni kriteriji* C43 Maligni melanom kože Maligni melanom kože, aktivna bolezen Stanje po malignem melanomu kože, na spremljanju pod nadzorom dermatologa L40 Psoriaza (luskavica) Imunomodulatorno zdravljenje Zdravljenje s sistemskimi glukokortikoidi L20 Atopijski dermatitis Imunomodulatorno zdravljenje Zdravljenje s sistemskimi glukokortikoidi DIABETOLOGIJA Tocka MKB Kronicna bolezen Strokovni kriteriji* 1. E10 Sladkorna bolezen tipa 1 Zdravljenje z insulinom 2. E11 Sladkorna bolezen tipa 2 Farmakološko zdravljenje z 2. stopenjskim zdravljenjem ali insulinom GASTROENTEROLOGIJA Tocka MKB Kronicna bolezen Strokovni kriteriji* 1. K50–K51 Kronicna vnetna crevesna bolezen Imunomodulatorno zdravljenje Zdravljenje s sistemskimi glukokortikoidi HEMATOLOGIJA Tocka MKB Kronicna bolezen Strokovni kriteriji* 1. C91, C92 Limfaticna levkemija Mieloicna levkemija Specificno farmakološko zdravljenje Vodenje pod nadzorom hematologa 2. D45 Policitemija rubra vera Specificno farmakološko zdravljenje Vodenje pod nadzorom hematologa 3. D75.2 Esencialna trombocitoza Specificno farmakološko zdravljenje Vodenje pod nadzorom hematologa 4. D55–D59 Hemoliticne anemije (hemoglobinopatije) Specificno farmakološko zdravljenje Vodenje pod nadzorom hematologa INFEKTOLOGIJA Tocka MKB Kronicna bolezen Strokovni kriteriji* 1. B20–B24 HIV Specificno farmakološko zdravljenje Vodenje pod nadzorom infektologa ali gastroenterologa 2. B18 Kronicni virusni hepatitis (B, C) Specificno farmakološko zdravljenje Vodenje pod nadzorom infektologa ali gastroenterologa KARDIOLOGIJA Tocka MKB Kronicna bolezen Strokovni kriteriji* 1. Z95 Prisotnost srcnega spodbujevalnika Aritmološko sledenje 2. I50.0 Srcno popušcanje Farmakološko zdravljenje s kombiniranim zdravilom valsartan/sakubitril 3. I42.0 Dilatativna kardiomiopatija Ambulantno farmakološko zdravljenje dilatativne kardiomiopatije ali vodenje pod nadzorom kardiologa AKTUALNO NEFROLOGIJA Tocka MKB Kronicna bolezen Strokovni kriteriji* N18.3– N18.5 Kronicna ledvicna bolezen (KLB), stopnja 3–5 Kronicna ledvicna odpoved 3.–5. stopnje brez dializnega zdravljenja Koncna ledvicna odpoved z dializnim zdravljenjem Z99.2 Odvisnost od ledvicne dialize Dializno zdravljenje NEVROLOGIJA Tocka MKB Kronicna bolezen Strokovni kriteriji* G35–G37 Demielinizacijske bolezni centralnega živcevja Specificno farmakološko zdravljenje multiple skleroze, ki zahteva vodenje pod nadzorom nevrologa G40 Epilepsija Fokalna epilepsija na preventivnem farmakološkem zdravljenju, ki zahteva vodenje pod nadzorom nevrologa Generalizirana epilepsija na preventivnem farmakološkem zdravljenju, ki zahteva vodenje pod nadzorom nevrologa G70–G73 Bolezni živcno-mišicnega stika in mišicja Specificno farmakološko zdravljenje miastenije gravis, ki zahteva vodenje pod nadzorom nevrologa Specificno farmakološko zdravljenje mišicne distrofije, ki zahteva vodenje pod nadzorom nevrologa I69 Posledice cerebrovaskularne bolezni Specificno zdravljenje Vodenje pod nadzorom nevrologa OFTALMOLOGIJA Tocka MKB Kronicna bolezen Strokovni kriteriji* H30–H36 Okvare žilnice in mrežnice Specificno zdravljenje Vodenje pod nadzorom oftalmologa H40 Glavkom Specificno zdravljenje Vodenje pod nadzorom oftalmologa H35.3 Degeneracija makule in zadajšnjega pola Specificno zdravljenje Vodenje pod nadzorom oftalmologa ONKOLOGIJA Tocka MKB Kronicna bolezen Strokovni kriteriji* Lokalizirano ali razširjeno rakavo obolenje Diagnosticirano rakavo obolenje na radio- in/ali kemoterapevtskem zdravljenju ali letnem sledenju po prebolelem rakavem obolenju PSIHIATRIJA Tocka MKB Kronicna bolezen Strokovni kriteriji* 1. F20–F29 Shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje Vodenje pod nadzorom psihiatra 2. F32.2, F33.3 Ponavljajoca se depresivna motnja, trenutna epizoda je huda, brez psihoticnih simptomov Ponavljajoca se depresivna motnja, trenutna epizoda je huda, s psihoticnimi simptomi Vodenje pod nadzorom psihiatra PULMOLOGIJA Tocka MKB Kronicna bolezen Strokovni kriteriji* J44.9 KOPB KOPB stopnje B, C, D E84 Cisticna fibroza Vodenje pod nadzorom pulmologa J81.1 Intersticijska pljucna fibroza Vodenje pod nadzorom pulmologa REVMATOLOGIJA Tocka MKB Kronicna bolezen Strokovni kriteriji* M05, M06 Seropozitivni revmatoidni artritis Seronegativni revmatoidni artritis Imunomodulatorno zdravljenje Zdravljenje s sistemskimi glukokortikoidi M45 Ankilozirajoci spondilitis Imunomodulatorno zdravljenje Zdravljenje s sistemskimi glukokortikoidi M30–M36 Sistemske vezivnotkivne bolezni Imunomodulatorno zdravljenje Zdravljenje s sistemskimi glukokortikoidi Koncno docakali! Državni zbor je na 24 . seji 13 . julija 2021 sprejel novelo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki jo je v zakonodajni postopek vložil Državni svet . Zakonodajno iniciativo je v Državnem zboru na seji maticnega delovnega telesa in na seji Državnega zbora predstavil državni svetnik Danijel Kastelic, predstavnik negospodarskih dejavnosti za podrocje socialnega varstva . Predlog zakona je bil pripravljen z namenom odpraviti diskriminacijo pri upravicenosti do prejemanja invalidnine. Slednja je pravica do denarnega prejemka, do katerega je posameznik upravicen v primeru nastanka telesne okvare. V skladu z dolocbami ZPIZ-1 je invalidnino lahko pridobil vsak zavarovanec, ki mu je nastala telesna okvara kot posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni oziroma bolezni ali poškodbe izven dela, ne glede na to, ali je užival kakšno drugo pravico po ZPIZ-1. ZPIZ-2 pa invalidnine ne ureja neposredno. Doloceno je le, da se dolocbe ZPIZ-1, v katerih je urejena invalidnina, še naprej uporabljajo, vendar le, ce je telesna okvara posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. V okviru priprave predloga ZPIZ-2  2012 je bilo namrec dogovorjeno, da se invalidnina izloci iz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja in se jo uredi loceno v podrocnem zakonu. Pri tem se je v postopku sprejemanja ZPIZ-2 vsem dotedanjim prejemnikom invalidnine, ki so to pravico pridobili po ZPIZ­1, z dolocbami tretjega odstavka 403. clena ZPIZ-2 zagotovilo njeno nadaljnje prejemanje, možnost pridobitve pravice do invalidnine pa zgolj tistim, katerih telesna okvara je nastala zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Zavarovanci, katerih telesna okvara je nastala po 1. januarju 2013 kot posledica bolezni ali poškodbe izven dela, tako do danes niso mogli pridobiti pravice do invalidnine, saj ustrezne podrocne zakonodaje še ni, ceprav naj bi jo sprejeli v roku dveh let po uveljavitvi ZPIZ-2. Cilj novele zakona je odpraviti neenakost med zavarovanci, ki so upraviceni do invalidnine zaradi telesne okvare, ki je nastala zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, in zavarovanci, ki do invalidnine od 1. januarja 2013 niso upraviceni, ker je njihova telesna okvara nastala kot posledica bolezni ali poškodbe izven dela. Slednjim se z novelo zakona želi ponovno omogociti dostop do pravice do invalidnine, ki je po uveljavitvi ZPIZ-2 niso mogli vec pridobiti. Še pomembnejši cilj novele zakona pa je odpraviti neenakost med zavarovanci, ki imajo telesno okvaro, ki je nastala kot posledica bolezni ali poškodbe izven dela pred 1. januarjem 2013, in tistimi, ki jim je iz enakih razlogov nastala telesna okvara po tem datumu. Pri teh osebah namrec ni nobene osebne razlike, zato je s tega vidika neenakopravnost še toliko vecja. AKTUALNO Skladno z navedenim ciljem novela zakona uvaja spremembo prehodnih dolocb ZPIZ-2, s katerimi se je pravica do pridobitve nadomestila za telesne okvare omejila, na nacin, da bodo do nadomestila za telesno okvaro ponovno upraviceni tudi tisti, katerih telesna okvara je nastala kot posledica bolezni ali poškodbe izven dela. Novela zakona bo tako zacasno zapolnila nastalo pravno praznino in do sprejema ustreznega podrocnega zakona odpravila diskriminacijo med zavarovanci, ki se med seboj razlikujejo zgolj po casu in vzroku nastanka telesne okvare, njihove potrebe pa so primerljive. Gre za osebe, pri katerih je prihodek, kot je invalidnina, kljucnega pomena za zagotavljanje njihove vkljucenosti v družbeno življenje. Predlog zakona je v obravnavi na pristojnem Odboru Državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide dobil soglasno podporo, pri cemer je navedeni odbor sprejel tudi amandma, s katerim je naslovil nekatere pomisleke Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Na 24. seji Državnega zbora je nato vecina poslanskih skupin izrazila podporo predlogu zakona, pri koncnem glasovanju pa je bila novela zakona sprejeta s 86 glasovi za in tremi glasovi proti. Opomba: * izpolnjen mora biti vsaj eden od strokovnih kriterijev 2 3. clen Ta zakon zacne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu epublike Slovenije. Skupšcina Zveze društev ledvicnih bolnikov Slovenije >> BESEDILO:Milan Osterc >> FOTOGRAFIJE: Andrej Mihelic AKTUALNO 11 Milan Osterc ostaja predsednik ZDLBS Na letošnji 42 . skupšcini Zveze društev ledvicnih bolnikov Slovenije so med drugim volili tudi nove clane v organe Zveze, mesto novega predsednika pa je prevzel dosedanji predsednik Milan Osterc, ki je zbrane udeležence nagovoril z naslednjimi besedami: »Danes imamo na državni ravni pet programov, ki so vsi naravnani v korist celotnega clanstva Zveze, torej lokalnim društvom in njihovim clanom. Na lokalni ravni imamo šest programov in tako je celotno delovanje v korist ledvicnih bolnikov Slovenije. V naslednjem štiriletnem obdobju do leta 2025 bomo clani Izvršnega odbora, Nadzornega odbora, Disciplinske komisije in vse predsednice, predsedniki lokalnih društev delovali predvsem za: • Izboljšanje kakovosti zdravljenja - izobraževanje in priprava bolnika za aktivno vlogo pri zdravljenju in s tem izboljšanje kakovosti življenja ter psihosocialne in delovne rehabilitacije. Ohranjanje zdravja. • Sodelovanje pri izvedbi programov lokalnih organizacij, ki so clanice Zveze društev ledvicnih bolnikov Slovenije (pomoc, svetovanje, sodelovanje, povezovanje, izmenjava dobrih praks - bolj aktivni pomagajo manj aktivnim). • Dejavnosti za vkljucevanje kronicnih bolnikov v normalno življenje, ohranjanje psihofizicne sposobnosti KLB (rekreacija - šport). • Izobraževanje mladih bolnikov s kronicno ledvicno odpovedjo. • Promocija darovanja organov, Svetovni dan ledvic in Evropski dan transplantacij. • Izdajanje Ledvice, glasila Zveze društev ledvicnih bolnikov Slovenije. • Enakopravno vkljucevanje kronicnih ledvicnih bolnikov v mednarodna združenja in projekte. Povezovanje, izmenjava dobrih praks, izkušenj sorodnih organizacij in bolnikov na državni ravni, v okviru Evropske unije, na podrocju bivših republik, lahko tudi na svetovni ravni. • Drugi programi, ki izhajajo iz temeljnega akta in sprejetih sklepov skupšcine in izvršnega odbora Zveze društev ledvicnih bolnikov Slovenije, ki so predvsem za dobro kronicno bolnim, za ohranjanje razlicnih pravic, socialnega in delovnega okolja in podobno. • Statusna sprememba Zveze in vseh lokalnih društev v mandatu 2021 do 2025. Epidemiološka situacija nam je koncno dovoljevala, da smo lahko sklicali 42. skupšcino Zveze društev ledvicnih bolnikov Slovenije, ki jo sestavlja 12 lokalnih društev iz vse Slovenije. Delegati devetih lokalnih društev smo se srecali 4. julija 2021 v hotelu City v Ljubljani. Uvodne besede sem kot dosedanji predsednik Zveze namenil vsem delegatom in gostom. Med nami sem pozdravil tudi prejšnjega predsednika Invalidskega športnega društva DiTra Braneta Tometa in novega predsednika Janeza Merelo. >> Novoizvoljeni clani Izvršnega odbora, Nadzornega odbora in Disciplinske komisije sedijo od leve blagajnicarka Tjaša Drnovšcek, predsednik Milan Osterc, podpredsednica Larisa Hajdinjak, stojijo od leve proti desni Franc Kolaric, Anton Mrvar, Nežika Hotko, Robert Teržan, Gal Hostnik, Matjaž Pinter, Dušan Jug in Nebojša Vasic. Z imenovanjem Nebojša Vasica za predsednika delovnega predsedstva smo zaceli skupšcino nekaj po deseti uri. Pred nami je bilo deset tock dnevnega reda in volitve novega vodstva Zveze ter clanov vseh organov. Cakalo nas je kar nekaj dela. Po skoraj triurnem sestankovanju smo uspešno zakljucili skupšcino, za mandatno obdobje od 2021 do 2025 pa smo izvolili naslednje kandidate: • predsednik Milan Osterc iz DLB Pomurje, • podpredsednica mag. Larisa Hajdinjak iz DLB Ljubljana, • generalna sekretarka Stojana Vrhovec iz DLB Ljubljana, • blagajnicarka Tjaša Drnovšcek iz DLB Severna Primorska, • pet clanov Izvršilnega odbora: Anton Mrvar iz DLB Ljubljana, Vera Merc iz DLB Slovenj Gradec, Gal Hostnik iz DLB Nefron Celje, Milutin Sekulic iz DLB Ljubljana in Robert Teržan iz DLB Celje. Za clane Nadzornega odbora so bili izvoljeni: Matjaž Pinter iz DLB Nefron Celje, Franc Kolaric iz DLB Ptuj in Dušan Jug iz DLB Posocje Kobarid. Za clane Disciplinske komisije pa Nežika Hotko iz DLB Krško, Andrej Mihelic iz DLB Lilija Maribor in Nebojša Vasic iz DLB Ljubljana. >> Letošnja 42. skupšcina Zveze društev ledvicnih bolnikov Slovenije je potekala v hotelu City v Ljubljani. >> Novi predsednik Zveze društev ledvicnih bolnikov Slovenije Milan Osterc v sredini s podpredsednico Lariso Hajdinjak na desni in racunovodkinjo Tjašo Drnovšcek na levi. Zveza društev ledvicnih bolnikov Slovenije deluje že 32 let. Vsa ta leta je Zveza združevala vsa lokalna društva v Sloveniji, jih medsebojno povezovala in usklajevala programe na državni in lokalni ravni. Skozi zgodovino smo imeli tudi po 14 lokalnih društev, danes jih zveza vkljucuje še 12. Nekatera društva so se zaprla, nekatera pa na novo odprla. Pokritost ozemlja celotne Slovenije je s tem zagotovljena, vendar pa ima še vedno najvec clanov DLB Ljubljana. Zveza društev ledvicnih bolnikov Slovenije je v svojih 32­ih letih delovanja postorila mnogo dobrega za svoje clane in uspešno sodelovala z lokalnimi društvi. Za ta uspeh pa se moramo zahvaliti tudi vsem tistim, ki so pred 32-imi leti prepoznali potrebo, da se zveza ustanovi. Res je, da so clani oziroma Izvršni odbor DLB Ljubljana že po letu 1980 skrbeli za dializne in transplantirane ter ledvicne bolnike v Sloveniji tudi na nacionalni ravni, z ustanavljanjem novih društev pa so prepoznali pravno možnost, da se ustanovi skupna zveza vseh lokalnih društev.« Zapisnik ustanovne skupšcine ZDLBS Ustanovna skupšcina Zveze društev ledvicnih bolnikov Slovenije je bila 19. 2. 1989 v predavalnici Univerzitetnega klinicnega centra Ljubljana in se je zacela ob 11.30. Otvoril jo je predsednik Društva ledvicnih bolnikov Ljubljana tovariš Ivan Logar. Izvoljeno je bilo delovno predsedstvo v naslednji sestavi: Pavel Podlipnik - predsednik, Andrej Kavcic - clan, Ivan Logar - clan, Mirjana Calic - zapisnikar, Janez Skrabar - overovatelj zapisnika, Rezka Kavcic - overovatelj zapisnika, Vera Zupancic - verifikacijska komisija. Prisotni so bili naslednji pooblašceni delegati: DLB Ljubljana: P. Podlipnik, M. Calic, F. Ferfolja, M. Stendler ; Južna Primorska: V. Vatovec, I. Batista, S. Brljavec, L. Dilica; Slovenj Gradec: F. Peklar, M. Buhvald, I. Borcic, I. Orlicnik, Celje: A. Salobir, J. Farcnik, M. Pinter, T. Voga. Poleg delegatov se je skupšcine udeležilo 60 clanov društev dializnih bolnikov. Skupšcina je sprejela dnevni red: 1. Oblikovanje sklepa o nacinu volitev organov ZDLB Slovenije 2. Porocilo o dosedanjih pripravah in obrazložitev predloga statuta in programskih zasnov dela ZDLB Slovenije 3. Razprava o predlogu statuta in programskih zasnov dela 4. Glasovanje o sklepih: a) sklep o ustanovitvi ZDLB Slovenije b) sklep o sprejetju statuta in programskih zasnov dela ZDLB Slovenije 5. Volitve organov ZDLB Slovenije 6. Program dela ZDLB Slovenije za leto 1989 in predlog o delitvi clanarine 7. Razno Ad 1) Skupšcina je z glasovanjem soglasno sprejela sklep, da se o predlaganih kandidatih za organe zveze glasuje javno z dviganjem rok. Ad 2) Predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev ZDLB Slovenije tovariš Ivan Logar je prebral porocilo o dosedanjih pripravah za ustanovitev zveze, obrazložil statut in programske zasnove ZDLB Slovenije (porocilo, programske zasnove in cistopis statuta so priloženi temu zapisniku). Ad 3) V razpravi o predlogu statuta in programskih zasnovah dela ZDLB Slovenije je tovariš Podlipnik najprej obrazložil dopolnitve statuta, ki jih je predlagal Upravni organ, in sicer: - odlocitev o mandatu funkcionarjev ZDLB za 2 ali 4 leta; - dopolnitev statuta na osnovi dolocb 9. clena zakona o obvešcanju; - dopolnitev statuta s poglavjem o Disciplinski komisiji Zveze in o dolocbah o izvolitvi sekretarja zveze. Prof. dr. Jože Drinovec je poudaril pomen ustanovitve zveze in njene prioritetne naloge, ki jih društvo, na primer DLB Ljubljana, kljub teritorialnemu vseslovenskemu obsegu ni moglo rešiti. Prisotni delegati so se strinjali s predlogom tovariša Snajderja iz Ptuja, ki je predlagal, da morajo posamezni dializni centri, ki so sedaj združeni v DLB Ljubljana, težiti k temu, da ustanovijo svoja društva, ki bodo reševala svoje interese v zvezi. Ad 4) Nato so prisotni pooblašceni delegati društev Ljubljane, Celja, Slovenj Gradca, Južne Primorske loceno glasovali in soglasno sprejeli: 1. Sklep, da se ustanovi Zveza društev ledvicnih bolnikov Slovenije (ZDLB). 2. Sklep, da se sprejme statut z navedenimi dopolnitvami, ki jih je obrazložil tovariš Podlipnik. Soglasno so bile sprejete tudi programske zasnove dela ZDLB Slovenije. 3. Delegati so sprejeli sklep, s katerim so pooblastili Izvršilni odbor ZDLB Slovenije, da v predpisanem roku predloži vso potrebno dokumentacijo pristojnemu upravnemu organu za registracijo zveze. 4. Delegati so po krajši razpravi sprejeli sklep, da zaradi kontinuitete dela mandat izvoljenih predstavnikov in clanov traja 4 leta, kar se opredeli v statutu. Ad 5) Volitve organov ZDLB Slovenije. Delegati skupšcine so najprej predlagali kandidate za clane organov ZDLB Slovenije. Predlagani so bili: za predsednika - Pavel Podlipnik, za podpredsednika - Vleo Vatovec, za sekretarja - Mirjana Galic, za clane izvršnega odbora: Irena Batista - Izola, Feliks Peklar - Slovenj Gradec, Matjaž Pinter - Celje, Franc Ferfolja - Ljubljana, Jožica Farcnik - Celje, za clane samoupravne kontrole: Loredana Dilica - Izola, Ida Orlicnik - Slovenj Gradec, Franc Završnik - Celje; za namestnike: Ida Borcic - Slovenj Gradec, Albert Salobir - Celje, za clane disciplinske komisije: Marija Stendler - Ljubljana, Mojca Buhvald - Slovenj Gradec, Angela Vadnal - Ljubljana, Tugomir Voga - Celje, Ivan Cebokli - Izola. Skupšcina je soglasno izvolila predlagane kandidate za clane navedenih organov ZDLB Slovenije. Ad 6) Predsednik iniciativnega odbora tovariš Ivan Logar je podal predlog programa dela ZDLB Slovenije za leto 1989. Poleg programa (v prilogi), ki ga je obrazložil tovariš Logar, je skupšcina sprejela še naslednje programske naloge: - dolocitev standardov za preventivo (cepljenje proti hepatitisu B), zdravljenje in rehabilitacijo ledvicnih bolnikov: - reševanje vprašanj za oprostitev participacije za dializne bolnike, transplantirane bolnike in darovalce organov. Skupšcina je bila zakljucena ob 13.20. Zapisnikar: Mirjana Calic AKTUALNO 13 Elektronski arhiv Dializnega glasnika in glasila Ledvica od 1982 do danes >> BESEDILO IN FOTOGRAFIJA: Milan Osterc Že nekaj casa smo v Izvršnem odboru Zveze društev ledvicnih bolnikov Slovenije razmišljali, da je potrebno narediti arhiv vseh do sedaj tiskanih glasil, ki jih je izdajala Zveza. Kot predsednik Zveze društev ledvicnih bolnikov Slovenije, ki je bila ustanovljena 1989 leta, sem zacel zbirati podatke pri tiskarjih in pridobivati glasila v tiskani obliki. Glede na to, da je preteklo veliko casa od prve izdaje glasila, nisem našel vseh tiskarjev. Zato sem se obrnil na Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani (v nadaljevanju NUK), kamor je treba pošiljati po 16 izvodov vsake številke glasila za arhiv knjižnic po vsej Sloveniji. Sodobna tehnologija in digitalizacija sta nam omogocili, da vse tiskane izvode preslikamo in ustvarimo elektronski arhiv. Mikrografija d. o. o. iz Novega mesta nam je med izvajalci tovrstnih storitev poslala najugodnejšo ponudbo. Vse tiskane izvode od leta 1982 do 2008 nam je posodila NUK in preslikanih je bilo 1 766 strani. Elektronski arhiv od leta 2008 do 2017 smo dobili od tiskarja BOEX DTP d. o. o. iz Škofljice, od leta 2017 dalje pa iz Tiskarne in knjigoveznice Radovljica d. o. o., kjer nam tiskajo Ledvico. Prvi Dializni glasnik je leta 1982 zacelo izdajati Društvo dializnih bolnikov Ljubljana. V prvi številki je bila objavljena popotnica z naslovom Prvi številki na pot in ta clanek si lahko preberete v tej številki. Leta 1982 je bil ob nastanku glasila ustanovljen >> Clanek Prvi številki na pot v prvi številki Dializnega glasnika, ki je izšel leta 1982. tudi Uredniški odbor, ki so ga sestavljali: Peter Besal, dr. Jože Drinovec, Stanko Jarc, Jože Škrilj, glavni in Arhiv bomo dopolnjevali z vsako novo številko Ledvice. odgovorni urednik Stanko Jarc. Fotografije je prispeval Ivan Glasilo v elektronski obliki se pošlje preko maila na spletnem Krmelj, glasilo je natipkala Daša Bogicevic in Jože Ajdovec ga portalu Založniki v NUK in se tako doda elektronskemu je natisnil v 300 izvodih. Prvo glasilo Dializni glasnik je bilo arhivu glasila Ledvica. tiskano in izdano oktobra 1982 leta. Volilna skupšcina Slovenskega društva PREMAGAJMO COVID-19 15 Presaditev ledvice in covid-19 >> BESEDILO: prof. dr. Miha Arnol, dr. med. Klinicni oddelek za nefrologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinicni center Ljubljana Katedra za interno medicino, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani Transplant v Strunjanu >> BESEDILO IN FOTOGRAFIJE: Milan Osterc Letos je volilno leto tudi za marsikatero drugo nam podobno društvo . Tako smo imeli volilno skupšcino v Zvezi društev ledvicnih bolnikov pa v Invalidskem športnem društvu DiTra in v soboto, 17 . julija 2021 tudi v Slovenskem društvu Transplant . Skupšcine sem se udeležil kot predsednik Zveze in kot clan društva. Dnevni red je bil obravnavanje porocil, predstavitev novih nacrtov dela, novi predlogi in pripombe sodelujocih. Za predsednika delovnega predsedstva smo izvolili Braneta Tometa, za zapisnikarico pa Jasmino Drolc Žido. V prvem delu skupšcine smo obravnavali porocila, sprejeli pripombe in predloge, kaj bi bilo treba jasneje opredeliti. Za novega predsednika sta kandidirala dosedanji predsednik Sandi Skornšek in clan društva Selver Delic, ki pa je pred volitvami odstopi iz osebnih razlogov. Tako smo izvolili starega predsednika Sandija Skornška za novega predsednika Slovenskega društva Transplant in štiriclanski Izvršni odbor, v katerem je bil za podpredsednika potrjen dosedanji predsednik Andrej Žido, za tajnico pa je bila izvoljena Nastja Rižnar. Imenovani so bili tudi trije kandidati za Nadzorni odbor in Disciplinsko komisijo. Vsi so bili soglasno potrjeni. Skupšcina smo nadaljevali z obravnavanjem programa dela za drugo polovico leta in sprejetjem financnega plana. Na koncu smo zabeležili predloge, ki bodo zapisani v zapisnik skupšcine, ki ima kot priloge tudi vsa porocila in plane. Popoldanski cas po kosilu je minil ob vetrovnem vremenu na plaži hotela Salinera v strunjanskem zalivu. Delovni predsednik Brane Tome, levo od njega zapisnicarka Jasmina Drolc Žido, desno od njega Sandi Skornšek in podpredsednik Slovenskega društva Transplant Andrej Žido. >> FOTOGRAFIJA: Pixabay Pandemija novega koronavirusa SARS­CoV-2 (angl . severe acute respiratory syndrome coronavirus-2) in z njim povezane bolezni covid-19 (angl . coronavirus disease 2019) je mocno obremenila zdravstveni sistem ter postavila nove izzive pri izvajanju zdravstvene oskrbe, zato lahko pricakujemo negativen vpliv na darovanje in presaditve organov . Bolniki s presajenimi organi imajo pridružene kronicne bolezni in dejavnike tveganja, ki so povezani s težjim potekom covida-19 (vecja starost, arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen, srcno-žilne bolezni, kronicna ledvicna bolezen) . Poleg tega so zaradi imunosupresivnega zdravljenja bolj dovzetni za okužbo s SARS-CoV-2 in težji potek covida-19 . Zato ne preseneca podatek, da se je po razglasitvi pandemije covida-19 v številnih državah zmanjšalo število presaditev organov, na primer za 51 odstotkov v Združenih državah Amerike in za 90 odstotkov v Franciji, predvsem na racun zmanjšanja števila presaditev ledvic . Klinicni potek covida-19 pri bolnikih s presajenim organom Najvec klinicnih podatkov o covidu-19 pri bolnikih s presajenim organom izvira iz vec centricnih opazovalnih kohortnih raziskav v Združenih državah Amerike: register univerze v Washingtonu (vkljucuje vse bolnike s presajenimi organi) in Evropi: register ERACODA (European renal association COVID-19 database vkljucuje bolnike na dializi in po presaditvi ledvice), v katerem sodeluje tudi Klinicni oddelek za nefrologijo Univerzitetnega klinicnega centra Ljubljana. Po podatkih omenjenih registrov je bila povprecna starost bolnikov 60 let, 60 odstotkov je bilo moških, vecina (85 odstotkov) se je okužila v domacem okolju. Najpogostejši simptomi in znaki bolezni so kašelj (67 do 73 odstotkov), zvišana temperatura (55 do 75 odstotkov), težko dihanje (46 do 58 odstotkov), slabost, bruhanje ali driska (31 do 48 odstotkov), prehladni znaki (15 do 29 odstotkov) ter bolecine v mišicah in sklepih (28 odstotkov). Za razliko od splošne populacije je bila vecina bolnikov s presajenim organom sprejetih v bolnišnice (78 odstotkov v Združenih državah Amerike, 89 odstotkov v Evropi). V intenzivni enoti je bilo zdravljenih 39 odstotkov (ZDA) oziroma 21 odstotkov bolnikov (ERACODA); mehansko predihavanje je potrebovalo 27 odstotkov (ZDA) oziroma 19 odstotkov bolnikov (ERACODA). V prvem valu pandemije je bila umrljivost hospitaliziranih bolnikov s presajenim organom 28 dni po postavitvi diagnoze 21-odstotna, 28-dnevna umrljivost kriticno bolnih v intenzivnih enotah je bila 45-odstotna (enaka v ZDA in Evropi). Ce rezultati registra ERACODA kažejo, da je bila umrljivost hospitaliziranih bolnikov s presajeno ledvico vecja kot v splošni populaciji, je bila v intenzivnih enotah v Združenih državah Amerike umrljivost kriticno bolnih s presajenim organom podobna kot v splošni populaciji. Najpomembnejši neodvisni dejavnik tveganja za smrt je vecja starost bolnika (nad 65 let). Dejavniki tveganja, povezani s transplantacijo (vrsta presajenega organa, vrsta in stopnja imunosupresije, cas po presaditvi), niso bili povezani z vecjo umrljivostjo. Zdravljenje covida-19 pri bolnikih s presajenim organom Zdravljenje covida-19 pri bolnikih s presajenim organom temelji na enakih nacelih kot v splošni populaciji. Nekatera protivirusna zdravila, ki so se uporabljala na zacetku pandemije, kot so hidroksiklorokin in lopinavir/ritonavir, so se izkazala za neucinkovita in se za zdravljenje covida-19 ne priporocajo. Najbolj obetavno zdravilo je remdesivir, vendar za zdaj ni klinicnih raziskav o njegovi ucinkovitosti pri bolnikih s presajenim organom. Glede na resnost bolezni razmislimo o zmanjšanju odmerkov imunosupresivnih zdravil, vendar se popolna ukinitev imunosupresije ne priporoca. Imunosupresije ne zmanjšujemo pri asimptomatski in blagi bolezni, pri zmernem in težkem poteku covida-19 pa postopno zmanjšamo odmerke ali ukinemo antimetabolit (mikofenolat, azatioprin) in nato zaviralec kalcinevrina (takrolimus, ciklosporin). Glukokortikoidov ne ukinjamo. V zadnjem casu se je izkazalo, da deksametazon zmanjšuje smrtnost pri hospitaliziranih bolnikih s covidom-19. Ceprav ni jasno, kako koristna je ta strategija pri bolnikih s presajenim organom, ga pogosto predpišemo pri zmernem ali težjem poteku bolezni, predvsem pri bolnikih s covid-19 pljucnico in respiracijsko insuficienco. Epidemija covida-19 in transplantacija ledvic v Sloveniji Po razglasitvi epidemije covida-19 v Sloveniji, 12. marca 2020 se je naša transplantacijska dejavnost prehodno ustavila. S strogimi preventivnimi ukrepi je bil prvi val hitro pod nadzorom, zato smo po treh tednih epidemije transplantacijsko dejavnost postopoma sprostili. Ta odlocitev je temeljila tudi na povecanju števila ponudb organov iz drugih držav Eurotransplanta, kjer se je število transplantacij zmanjšalo. Da bi zagotovili varno presaditev, smo pri vseh prejemnikih in darovalcih strogo preverjali epidemiološko anamnezo, morebitno prisotnost simptomov in znakov covida-19 in jih univerzalno testirali na SARS-CoV-2. Poleg tega smo ustavili presaditve ledvic živih darovalcev in nenujne presaditve pri starejših od 65 let (seniorski program Eurotransplanta), saj pri teh bolnikih obstaja vecje tveganje za težji potek covida-19. Zaradi možnosti okužbe s SARS-CoV-2 v bolnišnici in po odpustu v domace okolje, vsi prejemniki neposredno pred presaditvijo podajo pisno soglasje po predhodni poucitvi. Med izbruhom prvega vala covida-19 se je v Sloveniji povprecno mesecno število presaditev ledvic umrlih darovalcev povecalo v primerjavi z letom 2019 in tudi v primerjavi z obdobjem pred epidemijo covida-19 (1. januar do 11. marec 2020). Vecino ledvic (73 odstotkov) smo prejeli iz drugih držav Eurotransplanta. S prehodno ukinitvijo seniorskega programa smo presaditev omogocili mlajšim prejemnikom, ki so bili dalj casa zdravljeni z dializo in daljši cas preživeli na cakalnem seznamu. V primerjavi z letom 2019 so bili umrli darovalci mlajši, manjši je bil delež neidealnih darovalcev s pridruženimi kronicnimi boleznimi. Kljub daljšemu casu hladne ishemije (povezanega z ustavitvijo potniškega zracnega prometa) smo z uporabo strojne hipotermicne perfuzije zmanjšali delež zakasnelega delovanja presajenih ledvic in skrajšali bolnišnicno zdravljenje neposredno po presaditvi. V dobrem letu od razglasitve epidemije (12. marec 2020 do 31. marec 2021) smo v Sloveniji koronavirusno bolezen potrdili pri 107 bolnikih s presajeno ledvico, dobra polovica (približno 55 odstotkov) je bila sprejeta v bolnišnico. Pet okuženih (4,7 odstotkov) s covidom-19 je v bolnišnici umrlo. Dva prejemnika sta se okužila s SARS-CoV-2 v neposrednem obdobju po presaditvi. Cepljenje proti SARS-CoV-2 Za preprecevanje okužbe in težjega poteka covida-19 vsem našim bolnikom priporocamo cepljenje proti SARS­CoV-2. Sklepamo, da za naše bolnike predstavlja covid-19 vecje tveganje kakor cepljenje, ki se je do sedaj pri splošni populaciji izkazalo za varno. Na osnovi sestanka Posvetovalne skupine za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ) z dne 9. 2. 2021 imajo bolniki z napredovalo kronicno ledvicno boleznijo, bolniki na dializi in bolniki s presajeno ledvico prednost pri cepljenju in so na osnovi posodobljene strategije na vrsti skupaj z osebami starimi 70 let in vec (ne glede na starost). Cepljenje priporocamo vsem stabilnim transplantiranim bolnikom, ki so vsaj tri mesece po presaditvi. Cepljenje s katerim koli cepivom je dobro in boljše kot opustitev cepljenja. Cepiva na osnovi informacijske RNA (mRNA - Pfizer BioNTech, Moderna) so v primerjavi z vektorskimi cepivi (AstraZeneca, Johnson&Johnson) po predvidevanju nekaterih raziskav primernejše za starejše od 65 let. Pri mlajših od 65 let je po dosedanjih podatkih primerno katerokoli cepivo. Zaradi zmanjšanja možnosti prenosa okužbe je smiselno tudi cepljenje ožjih družinskih clanov oziroma tesnih stikov bolnikov. Podatkov glede cepljenja bolnikov, ki so že preboleli covid-19, trenutno še ni. Verjetno je cepljenje vsaj tri mesece po preboleli okužbi varno in lahko nudi dodatno zašcito. Imunosupresivnih zdravil pred cepljenjem ni potrebno ukinjati, prav tako ni potrebno spreminjati njihovih odmerkov. Ucinkovitost razlicnih cepiv in trajanje imunosti po cepljenju do zdaj ni znano. Bolniki morajo zato kljub cepljenju še vedno upoštevati temeljne ukrepe in slediti vsem smernicam za preprecevanje okužbe. Priporocila za cepljenje bomo posodabljali v skladu z novimi raziskovalnimi rezultati o ucinkovitosti in varnosti cepljenja pri bolnikih po presaditvi ledvice ter v skladu z nacionalno strategijo za cepljenje in razpoložljivostjo cepiv. Zakljucek S širjenjem pandemije covida-19 moramo izvajalci zdravstvenih storitev sprejemati težke odlocitve, kako najbolje izrabiti omejene zdravstvene kapacitete. V Sloveniji, kjer se neprestano borimo s pomanjkanjem zdravstvenega osebja, so bili prvi vladni ukrepi in ukrepi v bolnišnicah osredotoceni na zagotavljanje zmogljivosti za zdravljenje bolnikov s covidom-19. Takšne odlocitve lahko negativno vplivajo na zdravljenje bolnikov s presajenim organom in bolnike, ki cakajo na presaditev. Umrljivost bolnikov na cakalnem seznamu je pogosto vecja od umrljivosti ob morebitni okužbi s SARS­CoV-2 ali umrljivosti drugih bolnikov s covidom-19. Medtem ko lahko presaditve organov živih darovalcev prestavimo, se neizkorišcena priložnost za odvzem in presaditev organov umrlih darovalcev ne povrne. Ker so bolnišnicne kapacitete v casu epidemije omejene, praviloma sprejemamo ponudbe organov mlajših darovalcev, ki so kakovostni in v nasprotju z današnjim trendom presajanja organov starejših darovalcev s pridruženimi kronicnimi boleznimi. Na ta nacin se izognemo zapletom v zgodnjem obdobju po presaditvi in skrajšamo cas zdravljenja v bolnišnici. V casu pandemije covida-19 se ob vsaki ponudbi organa za presaditev odlocamo od primera do primera in s celotno transplantacijsko ekipo pretehtamo koristi in morebitna tveganja presaditve. Za preprecevanje okužbe in težjega poteka covida-19 vsem našim bolnikom na cakalnem seznamu in po presaditvi priporocamo cepljenje proti SARS-CoV-2. PREMAGAJMO COVID-19 17 Covid-19 in teorije zarote Kaj so teorije zarote? Zakaj se širijo? >> BESEDILO: dr. Zdenka Cebašek - Travnik, dr. med., vir ISIS, junij 2021 >> FOTOGRAFIJA: Pixabay Najprej s pomocjo SSKJ/Frana pojasnimo besedo zarota: zaróta -e ž (..) tajen dogovor, nacrt navadno vec ljudi za odstranitev nosilca, nosilcev navadno državne oblasti: režim je zaroto pravocasno odkril; pripravljati zaroto; ekspr . vplesti koga v zaroto; sodelovati v zaroti proti kralju // ekspr . tajen dogovor, nacrt za nasprotovanje komu, zvijacno, zahrbtno dejanje proti komu: sosedi so kovali zaroto proti njemu / zarota otrok proti staršem Potem pa s pomocjo slovenske Wikipedije še pojasnilo o tem, kaj je teorija zarote: »Konspiracionizem [1] ali teorija zarote je vrsta teorije, ki se mocno ali popolnoma razlikuje od uradno priznane teorije . Ta vrsta teorije podaja alternativno razlago stvari ali dogodkov, uradno razlago pa obravnava kot manipulacijo in prikrivanje skrivnega delovanja ene ali vec skrivnih oseb ali združb .[2] Pojem »teorija zarote« se vcasih uporablja za poskus diskreditacije alternativnih razlag kot absurdnih oziroma neresnicnih. Zato zagovornike alternativnih teorij okolica vecinoma obravnavana negativno. Najbolj so na udaru tisti, ki za svoje trditve nimajo dovolj dobrih dokazov. Kljub temu nekatere take teorije z dovolj dokazi delujejo bolj logicno od uradnih razlag. Zagovorniki so tudi mnenja, da jih odgovorni z negativnim odnosom do teh teorij poskušajo diskreditirati in na tak nacin poskušajo prikriti resnico. Med zagovorniki in raziskovalci alternativnih teorij se kljub negativnemu odnosu okolice najdejo tudi znanstveniki, ceprav imajo nekateri zaradi tega raziskovanja tudi težave. Nekatere teorije, ki so bile nekoc oznacene za teorije zarote, so se kasneje izkazale kot resnicne. V spletni ponudbi najdemo knjigo z naslovom Conspiracy Theories & Secret Societies for Dummies (kar bi lahko prevedli kot Teorije zarote za telebane, po znani zbirki »za telebane«). Avtor je Christopher Hodapp, v predstavitvi knjige pa preberemo: »Vstop v svet teorij zarote in tajnih družb je kot vstop v oddaljeno vzporedno vesolje, kjer so se fizikalni zakoni popolnoma spremenili: crna pomeni belo, navzgor navzdol in ce želite razumeti, kaj se v resnici dogaja, potrebujete dobro referencno knjigo. Tu nastopijo teorije zarote in tajne družbe za lutke. Ne glede na to, ali ste skeptik ali resnicni vernik, vas ta fascinantni vodnik, opremljen z najnovejšimi informacijami, popelje skozi nekatere najbolj zloglasne teorije zarot.« Ker je knjiga izšla leta 2013, v njej ne bomo našli najnovejših informacij s tega podrocja, zato velja poiskati bolj sodobne vire, ki bodo predstavljeni v nadaljevanju. Zelo zanimivo magistrsko delo z naslovom Implicitna prepricanja o svetu v povezavi z nekaterimi psihološkimi dejavniki in kriticnim mišljenjem je nastalo leta 2017 na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru (https://dk.um. si/Dokument.php?id=109228). Avtorica Patricija Petric najprej podaja obsežen teoreticni del, ki ga dopolni z lastno raziskavo o stopnjah prepricanj v teorije zarote med prebivalci Slovenije. Gre za internetno anketo, v kateri je sodelovalo 250 udeležencev (80 odstotkov žensk) s povprecno starostjo 25 let. Ena od ugotovitev raziskave pravi, da se »stopnja religioznih prepricanj pozitivno povezuje s stopnjo prepricanj v teorije zarote, prav tako v zaupanje v alternativne zdravilce, medtem ko se zaupanje v zdravnike s prepricanji povezuje negativno«. Znano je, da se je še pred zacetkom epidemije covida-19 nekaj teorij zarote znašlo tudi na podrocju medicine, v casu epidemije pa so se razplamtele do te mere, da so zacele vplivati na prepricanja in posledicno na vedenje prebivalstva. To je bilo prepoznano tudi s strani EU in Evropska komisija je na uradnem spletišcu EU objavila Opredelitev teorij zarote (https://ec.europa.eu/info/identifying-conspiracy-theories_ sl). Besedilo je nastalo na podlagi del treh avtorjev in njihovih prirocnikov: Michael Butter: COMPACT Guide to Conspiracy Theories, John Cook in Stephan Lewandowsky: The Debunking Handbook in The Conspiracy Theory Handbook, vsi so prosto dostopni na spletu. Opredelitev teorij zarote najprej odgovori na vprašanje, kaj so teorije zarote in zakaj se širijo. Gre za prepricanje, da vplivne sile v zakulisju na skrivaj slabonamerno manipulirajo z nekaterimi dogodki in razmerami. Pogosto se pojavljajo kot logicna razlaga takšnih dogodkov in razmer, ki jih je težko razumeti, in zagotavljajo lažen obcutek nadzora in obvladovanja. Pogosto se zacnejo kot sum in se sprašujejo, komu bi to lahko koristilo, in tako identificirajo pobudnike zarote ter »dokaze« prilagodijo tako, da ustrezajo teoriji. Takšna teorija se hitro širi in jo je težko ovreci, saj osebo, ki ji skuša nasprotovati, štejejo za del zarote, kar bomo jasno videli na kasneje opisanem primeru nemškega zdravnika. Vecina tistih, ki jih širijo, verjame, da so resnicne. Drugi pa jih širijo iz politicnih ali financnih razlogov ter za to uporabljajo razlicne komunikacijske kanale, še posebej med prijatelji in sorodniki. Kadar posumimo, da gre za teorijo zarote, si moramo zastaviti vec vprašanj, ki jih zelo nazorno ponuja zgoraj omenjeno besedilo, ki je dostopno tudi v slovenšcini. Žal pa (še) niso prevedene nazorne infografike, ki bi bile v veliko pomoc tudi zdravnikom, da bi nas obvarovale pred preobiljem informacij. Vse bolj jasno je namrec zavedanje, da teorije zarote pomenijo nevarnost tudi za zdravstvene informacije ter posledicno vecajo ogroženost prebivalstva. Zato je prav, da s pomocjo vprašanj iz besedila Opredelitve teorije zarote preskusimo tudi lastna prepricanja, saj nihce ni brez predsodkov ali bojazni, zaradi katerih lahko verjame v katero od teorij zarote. Zakaj verjamem v svoja prepricanja, je prvo od teh vprašanj, vendar pa je v nadaljevanju preveckrat uporabljena beseda zakaj, ki pogosto sproži odpor do takšnega samoizpraševanja. Bolje bi bilo uporabiti bolj sistemsko oblikovana vprašanja, s pomocjo katerih se lahko razvije dialog. Na primer: od kod oziroma od koga sem pridobil te informacije, kako so vplivale na moje razumevanje te situacije (na primer širjenje virusa), s kom bi se želel o tem pogovoriti, komu zaupati in podobno. Kljub tej pomanjkljivosti pa je pricujoce besedilo uporabno za razmislek o vplivu teorije zarot, ki jih v nekaterih primerih podpirajo tudi posamezni zdravniki. Zakaj pisati o teorijah zarote v stanovski reviji ISIS? Prepricana sem, da je treba skrbeti za javni dialog z nasprotniki priporocenih ukrepov za zamejitev epidemije, še posebej z nasprotniki cepljenja. Na ta nacin bi dosegli tudi, da odlocevalci prisluhnejo argumentom nasprotnikov ali vsaj njihovim opozorilom. Ce bi doslej ravnali tako, bi gotovo že jeseni 2020 lahko vec pozornosti namenili zracenju prostorov, kjer se zbirajo ljudje, in jih ne bi obremenjevali s takoimenovano policijsko uro ali nošenjem maske na sprehodu v gozdu. Prav tako bi odlocevalci in njihovi komunikatorji lahko bolj upoštevali, da morajo biti njihove informacije jasne in razumljive ter naj jih podajajo posamezniki, ki v javnosti (že) uživajo zaupanje. V iskanju takšnih posameznikov sem naletela na zanimiv prispevek na spletu https://www.24ur.com/novice/korona/ nemski-zdravnik-razjasnil-teorije-zarote-na-svetu-je-prevec­neumnosti.html. Celoten intervju z družinskim zdravnikom Christianom Krönerjem lahko preberemo v novicah Aerzteblatt https://www.aerzteblatt.de/nachrichten/119864. Besedilo je v nemšcini, vendar ga s pomocjo prevajalnika lahko dokaj dobro prevedemo. Zdravnik je opozoril, da je zaradi odgovarjanja na številna vprašanja pacientov porabil ogromno casa. Da mu ne bi bilo treba vedno znova odgovarjati na ista vprašanja, je zanje oblikoval obvestilo. Teorije zarote o Billu Gatesu ali vsadkih cipov je odlocno zavrnil in podal jasno priporocilo za cepljenje. Fotografija obvestila se je na internet pripeljala z obvozi in tam sprožila velik val razprav: na eni strani (nejavno) priznanje kolegov, tudi tistih iz bolnišnic, ter hvaležnost številnih pacientov, po drugi strani pa srdit napad proticepiteljev v javnosti. »To je segalo od negativnih Googlovih ocen moje prakse s strani ljudi, ki še nikoli niso bili z nami, do javnih žalitev na Facebooku, kjer so me oznacili kot morilca, izdajalca, pokvarjenega zagovornika farmacevtskih izdelkov, kot grdega debeluha in sramoto za poklic.« Grozilo mu je, da bo njegova zasebna praksa propadla. Poskušal je sodelovati v razpravah na Facebooku, ki so deloma uspele, deloma pa ne. Takšne izkušnje si ne želi vec, a hkrati nicesar ne obžaluje. To, da ga kolegi niso javno podprli, razume, saj je bilo pricakovati, da bo napaden vsak, ki bi se izpostavil v tej smeri. Treba je imeti dovolj samozavesti in mocno hrbtenico, da vse to preneseš, dodaja. Hkrati pa meni, da bi se zdravniki morali jasno in odlocno postaviti proti takšnim zavajajocim in lažnim novicam in o tem tudi javno razpravljati. Kako se uspešno boriti proti škodljivim teorijam zarote? Pri tem nam bo v veliko pomoc že prej omenjeni prirocnik The Debunking Handbook (Prirocnik o razkritju), v katerem izvemo, da ni pomembno samo to, o cem, temvec tudi, kako ljudje razmišljajo. Dejstvo je, da je mit razumsko bolj privlacen kot (pre)zahtevna razlaga dolocenega pojava. Predvsem pa moramo biti pozorni na to, da lahko nasprotovanje dokazom pri tistih, ki so prepricani v svojo teorijo zarote, pripelje do še vecjega zagovarjanja njihovih stališc. Razkrivanje dolocenega mita privede do vrzeli v razmišljanju, zato mora razkritje to vrzel zapolniti. Avtor daje primer razkritja teorije zarote na podrocju klimatskih sprememb, a so vse postavke uporabne tudi pri vsebinsko drugacnih vprašanjih. Iz vsega zapisanega sledi, da je teorije zarot na podrocju medicine treba jemati zelo resno in ob njihovem pojavu namesto kategoricnega zanikanja zaceti strpno razpravo - še posebej, kadar se med zagovorniki teorije zarote znajdejo tudi medicinsko izobraženi ljudje. Življenje z epidemijo - kdo bo zmagal? >> BESEDILO:Jakob Gubenšek, Center za akutno in komplicirano dializo, UKC Ljubljana >> FOTOGRAFIJA:Pixabay Ceprav smo razvili cepiva in se je zdelo, da je to že dokoncna rešitev iz epidemije oziroma smo se naucili živeti z virusom, pa se je zacel pomembno spreminjati tudi virus . Pricakujemo cetrti val epidemije, oziroma ko boste to brali, bomo verjetno že kar v njem . Nove razlicice virusa so bolj nalezljive, za zdaj pa se zdi, da ne povzrocajo težjega poteka bolezni, kar bi bilo zelo neugodno in nevarno . Tudi cepiva za zdaj branijo tudi pred novimi razlicicami . Tako je precepljenje velike vecine prebivalstva za zdaj edina pot v kolikor toliko normalno življenje in tako imenovano "credno" imunost oziroma odpornost . Le skupaj bomo lahko zmagali . Cepljenje kot "izhodna strategija" Cepljenje je zelo varno, v precejšnji meri prepreci možnost okužbe, zmanjša pa tudi tveganje za hospitalizacijo in hud potek bolezni ter smrtnost. Pomembno je za vse dializne bolnike, saj ste zaradi pogostega stika z zdravstveno službo bolj izpostavljeni okužbi. Še posebej je pomembno za vse starejše bolnike in tiste, ki cakajo na presaditev ledvice, saj je cepljenje pred presaditvijo bistveno bolj ucinkovito kot ob jemanju imunosupresivne terapije. Osebno menim, da je cepljenje za vse, ki ste na listi za presaditev ledvice, obvezno. Podatki o cepljenju pri dializnih bolnikih kažejo na dober odziv na cepljenje z razvojem protiteles pri veliki vecini bolnikov, kar je verjetno delno tudi posledica novih tehnologij. Kdaj bo potrebno "poživitveno" cepljenje še ni jasno, pojavljajo pa se že prva porocila o precej dolgotrajni prisotnosti protiteles, še posebej po mRNA cepivih. STROKOVNO 19 Razen relativno pogoste temperature po cepljenju, ki je znak dobrega odziva imunskega sistema, so ostali zapleti redki. V zelo redkih primerih lahko pride do razvoja trombocitopenije in strdkov, predvsem pri mlajši populaciji. Ta zaplet je pogostejši pri uporabi vektorskih cepiv, možen pa je tudi pri mRNA cepivih. Ceprav je porocanje o tem zapletu zasedlo veliko medijskega prostora in marsikoga tudi odvrnilo od cepljenja, pa je tveganje zanj bistveno manjše od tveganja, ki ga prinaša okužba s covidom-19, še posebej pri odraslih ali starejših. Posledice zaprtja in izolacije Zaprtje države, samoizolacija, zmanjšanje socialnih stikov, šolanje in delo od doma ter drugi ukrepi, ki so bili potrebni za zajezitev epidemije, so povzrocili precej dodatnega stresa v marsikateri družini, poslabšali duševne stiske in tudi razpoloženje sicer zdravih posameznikov. Tudi med dializnimi bolniki opažamo vec depresivnega razmišljanja, napetosti in nezmožnosti prilagajanja. Tukaj je druženje na dializi sicer lahko olajševalna okolišcina, saj zagotavlja stik z znanci, tako bolniki kot sestrami. Niso imeli vsi tega "privilegija", da bi trikrat tedensko hodili v "družbo", pa ceprav pod poostrenimi higienskimi pogoji. Vendar ljudje smo razlicni, nekateri še vedno živijo v panicnem strahu pred okužbo, medtem ko nekateri virusa še vedno ne jemljejo resno. Pomembno je, da smo pozorni na stiske ljudi okrog nas. Tudi obicajen pogovor lahko marsikomu veliko pomeni in ga razbremeni. Zdravstvo se je moralo posvetiti covidnim bolnikom in dostopnost do "normalnih" zdravstvenih storitev se je zato precej poslabšala. Po mojem vedenju smo za dializne bolnike in tiste z napredovalo ledvicno boleznijo v casu epidemije dobro poskrbeli. Zaradi zmanjšane dostopnosti nam je verjetno ušla kakšna zgodnja oblika ledvicne bolezni in možno je, da bo nekaj bolnikov pristalo na dializi tudi na racun nepravocasno prepoznane ledvicne bolezni. Priprave na jesen Jeseni nas zanesljivo caka nov val epidemije. Vsi smo že precej utrujeni od ukrepov, zato se preko poletja spocijmo in si napolnimo baterije s kakšnih majhnim "odklopom", cetudi le na domacem dvorišcu. Kakšna vecja potovanja in tudi dializa v tujini bodo letos težja, ce ne skoraj nemogoca. Kaj lahko naredimo, da bi nam bilo jeseni lažje? Kot receno, je nujno, da se vsakdo cepi, in to še pred jesenjo, k temu spodbudimo tudi domace in sorodnike. Za kronicne bolnike je druženje z necepljenimi vsekakor tveganje, to jim tudi jasno povejte. Potrebno je upoštevanje ukrepov, ki jih sedaj že vsi dobro poznamo. Odgovorno vedenje ni potrebno samo v javnosti, ampak tudi v zasebnem življenju. Družimo se le, ce smo zdravi, ce je le mogoce zunaj. V vsakem primeru se izogibajmo vecjim družbam in množicam. O morebitni bolezni cimprej obvestimo dializni center. V zadnje pol leta je dozorelo spoznanje, da se virus širi tudi "po zraku", v neprezracenih prostorih, še posebej ob suhem zraku (ogrevanje pozimi), kjer aerosol z virusnimi delci ostane tudi vec ur in ga vdahnemo naravnost v pljuca. Zato so najnevarnejši slabo zraceni zaprti skupni prostori (bolnice, trgovine, dvorane, javni prevoz itd.). V trgovino pošljite zdrave svojce. Dializne centre je med izmenami vsekakor potrebno prezraciti. Tudi na dializo vas prevoznik morda lahko pripelje s priprtim oknom, še bolje je, ce se lahko pripeljete sami. Vsem želim kolikor toliko mirno jesen, trdne živce in skrb za lastno zdravje. Ko bomo vecinsko precepljeni, bo virus zelo verjetno postal le še ena od nekoliko bolj nevarnih zimskih viroz. Pogled z Interne klinike UKCL Aerogeno širjenje SARS-CoV-2 >> BESEDILO: prof. dr. Aleš Blinc, dr. med., Klinicni oddelek za žilne bolezni, Interna klinika UKCL, prof. dr. Jadranka Buturovic Ponikvar, dr. med., v. svet., strokovna direktorica UKCL, prof. dr. Zlatko Fras, dr. med., strokovni direktor Interne klinike UKCL, vir ISIS, julij 2021 >> FOTOGRAFIJA: Pixabay V drugem valu okužb z virusom SARS-CoV-2 jeseni in pozimi 2020/21, ki je med starejšim prebivalstvom Slovenije mocno povecal umrljivost in je do skrajnih meja obremenil zdravstveni sistem Slovenije, je za covidom-19 zbolelo tudi nenavadno veliko zdravstvenih delavcev . Na Interni kliniki UKCL je do 23. 12. 2020 covid-19 prebolelo kar 315 od skupno 1347 zaposlenih (23,4 odstotkov), od tega 122 od skupno 292 srednjih medicinskih sester in bolnicarjev (41,8 odstotkov), 99 od skupno 471 diplomiranih medicinskih sester (21,0 odstotkov), 47 od skupno 282 zdravnikov (specialistov in specializantov) (16,7 odstotkov), 31 od skupno 134 administrativnih delavcev (23,1 odstotkov) in 16 od skupno 168 drugih sodelavcev (9,5 odstotkov). Glede na to, da zdravstveni delavci dobro poznamo priporocila o higieni rok, nošenju mask in ohranjanju varnostne razdalje med osebami, se sprašujemo, ali je velikemu številu okužb med zdravstvenimi delavci in sodelavci botrovalo zgolj neupoštevanje varnostnih ukrepov, ali pa je šlo tudi za doloceno sistemsko pomanjkljivost pri varnostnih priporocilih. Za delo medicinskih sester in zdravnikov z bolniki brez znane okužbe s covidom-19, med katerimi je v casu epidemije precej nedavno okuženih in ob sprejemu v bolnišnico še neprepoznanih, so varnostna priporocila do pred kratkim predpisovala zgolj nošenje kirurške maske in varovala za oci - ocal ali vizirja. Kirurška maska in varovalo za oci šcitita le pred kapljicnim prenosom okužbe, ne pa tudi pred aerogenim prenosom. Nacini prenašanja okužbe s SARS-CoV-2 Virus SARS-CoV-2 se med osebami lahko prenaša na tri nacine: • preko dotikanja kontaminiranih površin (fomitov), kamor so padle kužne izdihane/izkašljane kapljice, ki jih na novo okuženi z rokami zanese v svoj nos ali oci; • kapljicno - preko »velikih« (vec kot 5 µm) kužnih kapljic, ki jih v zrak okoli sebe oddaja okuženi in v neposredni bližini okuženega na razdalji do enega in pol oziroma dva metra, preden padejo na tla, zaidejo v dihala ali oci prejemnika; • aerogeno - preko majhnih (manj kot 5 µm) kužnih kapljic, ki dolgo casa lebdijo v zraku in potujejo tudi na bistveno daljše razdalje od dveh metrov, kjer jih vdihne oseba, ki ni v tesnem stiku z okuženim. Prenos preko fomitov se zdi, da je pri SARS-CoV-2 le malo pomemben. Najpomembnejši naj bi bil kapljicni prenos, medtem ko je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) dolgo priznavala možnost aerogenega prenosa le v posebnih okolišcinah, na primer pri neinvazivni podpori ventilacije z velikim pretokom s kisikom obogatenega zraka in je pomen aerogenega prenosa v slabo prezracenih zaprtih prostorih priznala šele ob koncu aprila 2021. Že kmalu po izbruhu pandemije covida-19 so se pojavila porocila o okužbah oseb, ki niso bile v tesnem stiku s prenašalcem. Nazoren je primer okužbe kar 53 od 61 udeležencev dve uri in pol trajajoce vaje cerkvenega pevskega zbora v Skagit Valleyju, pri kateri velika vecina okuženih ni bila v tesnem stiku s prenašalcem. STROKOVNO 21 V prid aerogenemu prenosu v zaprtih prostorih govorijo tudi epidemiološki podatki, ki kažejo na neprimerno vecjo pojavnost covida-19 v razvitih evropskih in severnoameriških državah pozimi kot na primer v afriških in azijskih državah s toplim podnebjem, kjer se življenje v veliko vecji meri odvija na prostem. Kdaj prihaja do aerogenega prenosa? Znanstveniki, ki se ukvarjajo z aerosoli, so opozorili, da med kapljicnim in aerogenim prenosom ni ostre meje. Že od leta 2009 je znano, da clovek pri razlicnih oblikah dihanja, govora in petja izloca kapljice z zvezno razporeditvijo velikosti. Maksimalno število kapljic je vselej velikih manj kot en µm, absolutno število izlocenih kapljic pa je mnogo vecje pri govoru kot pri mirnem dihanju in še neprimerno vecje pri petju ali kašljanju. Kapljice, ki so velike do 5 µm, potujejo desetine metrov, preden padejo na tla ob gibanju zraka, ki je znacilno za zaprte prostore. Ta dejstva sta ugledna raziskovalka aerosolov Lidia Morawska in zdravnik, profesor javnega zdravja in raziskovalec aerogenega prenosa virusov Donald K. Milton objavila julija 2020 v vabljenem komentarju za revijo Clinical Infectious Diseases, kjer sta opozorila na pomen aerogenega prenosa covida-19 v zaprtih prostorih. Njun komentar je podpisalo 239 znanstvenikov s celega sveta. Opozorilo o aerogenem prenosu novega koronavirusa je za laicno javnost povzel New York Times, za strokovno javnost pa vodilna naravoslovna znanstvena revija Nature. Oktobra 2020 je o aerogenem prenosu SARS-CoV-2 pisala tudi druga najuglednejša znanstvena naravoslovna revija Science, ki je šla še nekoliko dlje od predhodnikov. Avtorji pisma v Science so postavili trditev, da je aerogeni prenos glavna pot okužbe z novim koronavirusom in h kužnim aerosolom pomembno prispevajo kapljice vse do velikosti 100 µm, ne le do tradicionalnih 5 µm. Nevarni so torej slabo prezraceni zaprti prostori, v katerih se zadržuje okužena oseba. Za medicinsko strokovno javnost je te ugotovitve povzel komentar v reviji Lancet Respiratory Diseases. Pregled raziskav, ki so neposredno ugotavljale prisotnost RNK virusa SARS-CoV-2 v zraku bolnišnicnih prostorov, je pokazal najvišjo vsebnost v stranišcih, kopalnicah, notranjih prostorih za osebje in na hodnikih/cakalnicah. Velika vloga aerogenega prenosa SARS-CoV-2 se dobro sklada tudi z rezultati skupine prof. Leskovca z univerze Stanford, ki je v reviji Nature objavila clanek o gibanju ljudi in verjetnih mestih okuževanja na vzorcu 98 milijonov ameriških imetnikov mobilnih telefonov. Ugotovili so, da je bila velika manjšina mest okuževanja odgovorna za veliko vecino okužb. Revni Americani so se najpogosteje okužili med zadrževanjem v cerkvah, premožni Americani pa med zadrževanjem v restavracijah, kavarnah ali fitnes centrih. Avtorja z Massachusetts Institute of Technology (MIT) sta izdelala matematicni model, ki napoveduje, v kolikšnem casu statisticno verjetno pride do aerogene okužbe v zaprtem prostoru z okuženo osebo glede na število in aktivnost drugih oseb, prostornino sobe, ventilacijo, filtracijo in vlažnost zraka ter še nekatere spremenljivke. Privzela sta, da znaša kužni odmerek nekaj deset virusnih delcev, kar se ujema z ugotovitvami, da je kužni odmerek pri vdihanju virusov v spodnja dihala vselej pomembno manjši kot pri intranazalnem vnosu. Šokanten je izracun, da v slabo prezraceni sobi doma starejših obcanov, kjer je okuženi bival toliko casa, da se v zraku vzpostavi stacionarno stanje kužnega aerosola, pride do aerogene okužbe nezašcitene druge osebe, ki v prostor vstopi, že po treh minutah. Prezracevanje Na podlagi svojega matematicnega modela so avtorji z MIT izdelali aplikacijo, ki omogoca izracun casa do statisticno verjetne okužbe tudi v nestacionarnih pogojih, ko okužena oseba v prostor šele vstopi. Z uporabo te aplikacije pridemo do podatka, da se bo po prihodu okužene osebe v bolniško sobo s tlorisno površino 30 kvadratnih metrov in višino stropa 3,66 metrov, ob suhem zraku z 20-odstotno relativno vlago in slabo ventilacijo zgolj preko zaprtih, nezatesnjenih oken, ki omogocajo izmenjavo dobre tretjine zraka v eni uri, druga oseba aerogeno okužila po desetih urah, ce obe osebi mirujeta in ne nosita zašcitnih mask, kar je znacilno za bolnike. Kadar sta v enakem prostoru poleg okuženega še dve osebi, se bo prva oseba verjetno okužila že po petih urah. Ce izboljšamo ventilacijo enakega prostora na osem menjav zraka v eni uri, se bo cas do verjetne aerogene okužbe druge osebe v prostoru podaljšal na štiri dni, cas za okužbo prve izmed dveh dodatnih oseb pa na dva dni. Vlaženje zraka Relativna vlažnost zraka je pomemben dejavnik pri prenosu virusne okužbe. Izdihane kužne kapljice se v suhem zraku sušijo, zmanjšujejo svoj premer in dolgo lebdijo v zraku, medtem ko se premer izdihanih kapljic v vlažnem zraku povecuje, tako da prej padejo na tla. Kapaciteta hladnega zraka za vodno paro je bistveno manjša kot kapaciteta toplega zraka. Ko se hladen zimski zrak v notranjih prostorih ogreje na sobno temperaturo, še vedno ostaja suh. Optimalna vlažnost zraka v notranjih prostorih znaša 40 do 60 odstotkov, saj pretirano suh zrak suši sluznico v dihalih in slabi njeno odpornost na patogene viruse in bakterije. Glede na aplikacijo avtorjev z MIT vlaženje zraka z 20 odstotkov na 60 odstotkov podaljša cas do okužbe druge osebe v slabo prezraceni bolniški sobi po prihodu okuženega le z 10 na 13 ur, kar pomeni, da vlaženje zraka ne more nadomestiti dobre ventilacije. Filtriranje zraka s HEPA-filtri Med fizikalnimi nacini obrambe pred virusom SARS-CoV-2 cedalje bolj stopajo v ospredje HEPA-filtri (angl. high efficiency particulate arresters), ki morajo po evropskih standardih ob prvem prehodu zaustaviti 99,95 odstotkov delcev, ki so vecji od 0,3 µm. HEPA-filtri so izjemno pomembni, saj je ventiliranje prostorov brez odstranjevanja kužnih aerosolov lahko nevarno, še posebej, ce zraka ne izpušca na prosto, ampak v druge zaprte prostore. Zanimiv je podatek, da je združenje javnih šol v mestu New York novembra 2020 narocilo kar 30.000 HEPA-filtrov z namenom, da jih prikljucijo na sisteme za ogrevanje, klimatizacijo in ventilacijo ucilnic. Inaktiviranje virusa z ultravijolicno svetlobo Ucinkovit nacin za unicevanje kužnih aerosolov je obsevanje zraka z ultravijolicno svetlobo. Sevalce UV-svetlobe lahko uporabljamo le v prostorih, kjer tisti cas ni ljudi (25, 26). Obetavna so porocila o takoimenovani oddaljeni UVC-svetlobi z valovno dolžino 207–222 nm, ki naj ne bi bila škodljiva cloveškim tkivom, saj vanje prodre le do globine nekaj m, še vedno pa ucinkovito inaktivira viruse. Zakljucne misli Vsi ogromno pricakujemo zlasti od mRNK-cepiv proti SARS-CoV-2, ki so bila razvita v rekordnem casu in so izjemno ucinkovita ter najmanj enako varna kot druga cepiva proti virusom. Zaradi omejenih dobav cepiva žal poteka cepljenje po celotni kontinentalni Evropi dokaj pocasi, tako da credna imunost na racun cepljenja še ni dosežena. Poleg covida-19 obstajajo tudi druge bolezni dihal, ki se prenašajo aerogeno, med njimi influenca. Pred verjetnim jesenskim valom okužb je torej smiselno posvetiti pozornost tudi fizikalnim nacinom preprecevanja prenosa SARS-CoV-2. Še vedno je smiselno upoštevati navodila o higieni rok, nošenju mask v zaprtih prostorih in v gneci tudi na prostem, o medosebni razdalji. Omeniti velja, da ob pogosti rabi alkoholnih razkužil za roke pri otrocih lahko pride do sistemske resorpcije in zastrupitev, torej je za otroke bolje, da si roke umivajo, kot pa razkužujejo. S stališca javnega zdravja je smiselno spodbujati dejavnosti na prostem, kar pa za bolnišnice in domove starejših obcanov ni izvedljivo. Na ravni države se je bolj smiselno osredotociti na preprecevanje takoimenovanih superspreaderskih dogodkov zlasti v zaprtih in slabo prezracenih prostorih, kot pa vsepovprek omejevati gibanje ljudi. Za javne zaprte prostore prihajajo v poštev kot indikatorji kakovosti zraka merilci CO2, ki lahko podajo približek kolicine izdihanih aerosolov v zraku. Priporocljiva vrednost CO2 v zraku je manj kot 750 delcev na milijon, pri cemer se je treba zavedati, da CO2 ne odraža vec kolicine aerosolov v zraku, kadar ljudje glasno govorijo ali pojejo. Kljucno je poskrbeti za dobro ventilacijo in varno filtracijo zraka v zaprtih prostorih, kar je osnovni ukrep za bolnišnice in domove starejših obcanov, prav tako tudi za podjetja in šole. Lidia Morawska in sodelavci so v reviji Science pozvali, da je aerogeno pot okužbe treba prepoznati kot javnozdravstveni problem in ga sistematicno reševati, kot smo se nekoc lotili preprecevanja okužb s kontaminirano vodo in hrano. V zaprtih javnih prostorih bo treba postaviti in udejanjiti nove standarde prezracevanja, filtriranja in dezinfekcije zraka. Za osebe, ki opravljajo tvegane poklice, med katere nedvomno prištevamo zdravstvene in negovalne delavke in delavce, je treba poskrbeti za ustrezno osebno varovalno opremo, ki se - kar se tice zašcite dihal - zacne pri maskah FFP2/N95. Fizikalna zašcita pred virusom ni poceni, a epidemija je mnogo dražja. Zgodba z naslovnice Dobra volja in vztrajnost >> BESEDILO IN FOTOGRAFIJE: Valerija Gelze »Skrivnost življenja moramo najti v življenju samem in ne v naukih o njem (Anthony de Mello).« Brezskrbno živimo od danes do jutri z vecjimi ali manjšimi skrbmi, vcasih veseli, drugic spet jezni, kdaj pa kdaj žalostni, a pogosto tudi srecni in vecinoma zadovoljni. Saj, ce smo pošteni, nam nic ne manjka. Posebno, ce se ozremo po tistih delih sveta, kjer res vlada nasilje, zatiranje in vojna, lakota in revšcina. Vendar, ko cloveka preseneti bolezen, takrat se vsak vsaj za hip ustavi, da se vpraša, kako in zakaj se je to zgodilo. »Nikoli vec ni tako, kot je bilo,« pravi Valerija Gelze, ki je pred tridesetimi leti dobila diagnozo kronicna ledvicna odpoved. »Kmalu po drugem porodu, leta 1987, me je organizem zacel opominjati: povišana telesna teža, obcasne krvavitve iz nosu in na koncu visok krvni pritisk z rahlo virozo. Sledila je dieta brez beljakovin, ki je prinesla seboj slabo krvno sliko in vrednosti kreatinina okoli 400, kar je še na meji dovoljenega.« Soocena z nic kaj obetavno diagnozo je Valerija zacela prebirati knjige in vso dostopno literaturo o ledvicni bolezni in koncni odpovedi ledvic. Pravijo, da v nesreci spoznaš prijatelja. Valerija to potrjuje. Mož in dve hcerki so ji ves cas v oporo, pri tem pa so tudi sami izkusili, kaj pomeni stroga dieta. Tudi starši ji vedno stojijo ob strani in marsikdo od sodelavcev ji je voljan prisluhniti. Vedno je lažje, ce v težavah nisi sam. Kdaj ste zboleli in kako so bolezen sprejeli vaši bližnji? »Zbolela sem pred tridesetimi leti. Ves cas sem se trudila, da bolezen ne bi vplivala na kakovost mojega življenja in na družino, saj je bila najmlajša hci stara šele štiri leta. Zato smo ves cas hodili na dopust in bila sem delovna in aktivna. Morda je bila najbolj opazna posledica diagnoze, da smo jedli malo manj slano. Veliko se govori o kvaliteti življenja po kakršnikoli diagnozi. Dejstvo je, da nikoli vec ni tako, kot je bilo. Veliko pa lahko sam narediš v tej smeri, ce pa te sprejme še okolica, je seveda precej lažje. Pogosto sem imela obcutek, da jih je bilo strah, kot da sem imela nalezljivo bolezen in so se me rajši izognili, kaj šele, da bi me pozdravili, izmenjali kakšno besedo ali se samo prijazno nasmehnili.« Ko je clovek soocen s koncno ledvicno odpovedjo, je verjetno postavljen pred številne izzive, kako naprej? »Proces izobraževanja je potekal sproti. Najprej pri nutricistki za dieto, nato mi je zdravnik razložil vse o poteku zdravljenja. Izobraževanje na kratko in hitro. Takrat mi ni preostalo drugega, kot da se odlocim za transplantacijo, saj bi ODSTIRANJA 23 mi vožnja na hemodializo v Ljubljano, vsak drugi dan vec kot dve uri v obe smeri, zagotovo vzela prevec dragocenega casa. Bila sem še mlada, komaj 38 let. Dodaten spodbuden razlog pa je bil, da smo maja 2000 postali clani Eurotransplanta in tako so se mocno povecale možnosti za transplantacijo. Ledvica mi je služila celih 15 let.« Danes je Valerija zopet na hemodializi. Manj svobode, a vec miru v duši. Res da dializa zahteva svoj cas in prostor, a je telo najmanj izpostavljeno vsem zdravilom, ki se jih praviloma jemlje po transplantaciji. Kakšno je bilo vaše ponovno srecanje z dializo? »Ob prehodu na hemodializo nisem imela nobenega uvajanja ali razlage. Za ultrazvok žil na roki sem cakala skoraj dva meseca. Ker nisem imela fistule, so me dializirali z vratnim katetrom od konca marca 2015 do sredine junija 2015. In prav to pripravo na hemodializo sem mocno pogrešala. Vsak nacin zdravljenja pa ima tako svoje prednosti kot tudi slabosti in seveda temu primerno prilagojeno življenje. Pri peritonealni dializi je trebušni kateter, pri transplantaciji zelo mocna terapija in pri hemodializi fistula ali vratni kateter. Šla sem cez vse tri nacine in na koncu ugotovila, da mi je kot vecini moške populacije najlepše na hemodializi - telo in duša ne trpita. Vse, kar nam je skupnega bolnikom v jugovzhodni Sloveniji, je neizdelana mreža dializnih centrov. Kot da bi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravstvo na nas preprosto pozabili. Vec kot dvajset pacientov se vsak drugi dan vozimo v 60 km oddaljeno Ljubljano. Stojim v prvi vrsti za dializni center v Ribnici.« Po treh letih in pol dializnega zdravljena ste temu verjetno prilagodili tudi nacin življenja? »O vseh težavah in spremembah se najveckrat posvetujem s sestro na dializi. Spremembe nacina življenja so se kar vrstile: najprej dieta - zdaj taka, nato spet drugacna - z veliko mesa in uživanja te­kocine, nato pa obra­tno: veliko strocnic in skoraj nic teko-cine, kajti po nekaj letih tudi ledvicna funkcija ugasne. Sko-raj vsak dan vzamem v roke knjigo z re-cepti in kolicinami K, Ca, Na … vcasih pa uporabim recep­te tudi z interneta. Stanujemo v hiši, tako da dela nikoli ne zmanjka. Sem hkrati mama, gospodinja, do nedavnega sem cuvala dva vnuka … zame ni ovir. Sedaj skrbno cuvam fistu- >> Valerija najraje preživlja svoj cas z vnuki, s katerimi se tudi prav radoživo igra. lo. Veliko kolesarim, plavam … sem špor­tnica po duši in že vec kot pol življenja podpiram domace rokometno društvo.« Cemu se niste ponovno odlocili za transplantacijo? »Imela sem veliko željo po ponovni transplantaciji. Vendar se, žal, ni izšlo, saj sem napotnice za ponovne preglede cakala vec kot tri mesece. V tem casu pa so mi že naredili fistulo, katere do takrat še nisem imela. Kljub oddaljenosti centra pa sem ugotovila, da je pri hemodializi najmanj odrekanja in sploh se mi zdi, da je za telo manj agresivna. Vendar še danes ne vem, kakšen je protokol prehoda na hemodializo po transplantaciji. Po deset urnem cakanju na urgenci sem se znašla na kardio oddelku. Opravila sem vse preiskave za srce, odkrili so mi velik dimeljski hematom in po enem tednu sem odšla domov z vratnim katetrom za hemodializo. Po vec kot mesecu dni hemodialize sem bila narocena v malo operacijsko sobo v Univerzitetnem klinicnem centru v Ljubljani. S protokolom nisem bila seznanjena. Po skoraj triurnem posegu osebje ni zaznalo nove fistule. Vzrok je bil prenizek krvni tlak. Po predhodnih štirih dializah, je bila odrešitev 1,5 litra fiziološke tekocine v nekaj minutah in vse je bilo cez približno pol ure v najlepšem redu. Prav zato sem si obljubila, da bom lepo skrbela za svojo "vez" z življenjem, za fistulo. Tako je še danes.« Kako ste zadovoljni z odlocitvijo za hemodializo v primerjavi s transplantacijo? »Do zdaj mi gre dobro, saj nimam nobenih spremljajocih bolezni. Na dializi vse tece po protokolu: mesecni, trimesecni odvzem krvnih testov …. Hemodializa je zame najboljši nacin zdravljenja. Seveda pa je dolgotrajen prevoz v oddaljeni center za vse bolnike zelo obremenilen. Težko razumemo, da na racun naše bolezni prevoznik zasluži skoraj pol milijona evrov, medtem ko mi trpimo in nas nihce ne sliši, da nam je ob že tako težki bolezni tak prevoz v veliko breme.« Dolgotrajna vožnja v Ljubljano na dializo je verjetno precej naporna? »Pocutje nas bolnikov je zaradi prevozov in s tem vec kot osemurne odsotnosti od doma zelo utrujajoce, vcasih tudi depresivno. V nekaterih prehodnih obdobjih je bila moja tako duševna kot zunanja podoba zelo razlicna. Mocna terapija z Medrolom po transplantaciji je povzrocila tudi spremembe moje zunanjosti. Lunast obraz je spremenil moj videz, posledica jemanja zdravil pa je bila obraba kolkov. Zato je bila moja duševnost na hudi preizkušnji in prehod nazaj na hemodializo sploh ni bil tako enostaven. Pri transplantaciji je bila najvec vredna prav svoboda gibanja, še toliko bolj zaradi oddaljenosti dializnega centra. Sedaj, po treh letih, je moja samopodoba zelo dobra in tudi pocutim se odlicno. Je pa res, da mi je kmalu po ponovni hemodializi umrla mama, kar je situacijo še poslabšalo.« Danes, ko ste ponovno na hemodializi, tudi niste vec toliko aktivni, vas to moti? »Moje zdravstveno stanje ne vpliva na moj položaj v družbi. Opažam pa, ker sem že deset let invalidsko upokojena, da ljudje težko sprejemajo predloge nekoga, ki družbeno ni vec aktiven. Pogrešam prijateljske odnose, pogovor in odprtost, ljudje smo se zaprli v svoj digitalni svet in odtujili drug od drugega, vsi brskajo po pametnih telefonih. Trenutno zdravstveno stanje ne vpliva na moje pocutje, razen kadar se izpostavim in ugotavljam ovire in vzroke, zakaj še vedno nimamo svojega dializnega centra v Ribnici. Žal je ta pink-ponk žogica kot vroca žemljica pred volitvami in se vrti v zacaranem krogu od Ministrstva za zdravje, investitorja (RIKO Ribnica) in osmih obcin od Kolpe do Barja.« Kakšne so prednosti hemodialize v primerjavi s transplantacijo? »Sedaj na hemodializi imam prosti cas in svobodo gibanja zelo omejeno. Vsakodnevne obveznosti, malo delovanja v Društvu dializnih bolnikov Ribnica, kolesarjenje in razdajanje mojim petim sonckom - vnukom. Vsako zdravljenje vkljucuje veliko zdravil, za moje razumevanje bi rekla prevec. To je biznis. Morala bi iti z roko v roki javno zdravstvo in naravna zdravila. Pri transplantaciji sem jemala vec kot deset razlicnih zdravil vsak dan, katerih cena je presegala sto evrov. Vsako zdravljenje ima svoje pluse in minuse, zagotovo pa mi je sedaj na hemodializi najbolje in predvsem manj stresno. Tudi na manj svobode se scasoma navadiš ali pa se zanjo boriš z delovanjem za ustanovitev dializnega centra v Ribnici.« Valerija vsem polaga toplo na srce, naj cuvamo svoje ledvice in se udeležujemo preventivnih pregledov ob Svetovnem dnevu ledvic aprila vsako leto in pijemo veliko vode. Predvsem ženski organizem zahteva vec previdnosti pri vseh dejavnostih, nekaj pa je tudi v genih. Ce pa le pridete do ledvicne odpovedi, ki je lahko akutna ali kronicna, in ste zelo mladi, boste verjetno šli po podobnem protokolu kot Valerija - dieta, peritonealna dializa, transplantacija, a samo hemodializa je doživljenjska. Zadnje leto se je Valerija udeležila simpozija na temo asistencne hemodialize in razmišlja o tem nacinu zdravljenja. Meni, da ima vse pogoje in je resna kandidatka. »Lep primer, zlasti financni izracun, je na simpoziju prispevala dr. Andreja Marn Pirnat, iz prakse v ZDA pa sestra Andreja (Nefrodial). Zato menim, da bi se od Kolpe do Barja še kdo odlocil. Mreža hemodializnih centrov nima zakonske podlage, pacienti pa so vse starejši (slabovidnost, slabokrvnost, sladkorni bolniki ...) in asistencna hemodializa na domu je lahko rešitev. Pri nas še ni zagledala luci iz razlicnih vzrokov in strategij, ceprav se je v zadnjem letu kar nekaj bolnikov zanimalo za ta nacin zdravljenja.« »Ker obstaja beseda za modrost, si ljudje predstavljajo, da vedo, kaj je (Anthony de Mello).« Za usodo dializnega centra v jugovzhodni regiji pa odgovornim in pristojnim še vedno ni mar. Posledice nosi 'samo' trideset dializnih bolnikov, obsojenih na dolgotrajne in mukotrpne vožnje, saj se dializa ne prilagaja niti razmeram na cestah niti vremenskim nevšecnostim. Za povrh pa ni niti zaživelo Društvo ledvicnih bolnikov jugovzhodne regije in z njim obetavne obljube o novem dializnem centru, kot nam je obljubljal takratni predsednik društva Andraž Osim. Novi dietetik v mestu >> BESEDILO IN FOTOGRAFIJE: Aljoša Kuzmanovski Drage bralke in bralci Ledvice, v veselje mi je, da vas lahko spoznam. Sicer (za zdaj še) ne osebno, vendar mi dovolite, da se vam kljub temu predstavim. Sem Aljoša Kuzmanovski, zaposlen kot dietetik v Univerzitetnem klinicnem centru Ljubljana. Priznam, da sem pocašcen, ker mi je bilo zaupano mesto strokovnega sodelavca Zveze društev ledvicnih bolnikov Slovenije in obljubim, da se bom z vsakim zapisom trudil prispevati informacije, ki bodo uporabne, strokovne in hkrati razumljive ter bom na ta nacin mogoce lahko doprinesel k boljšemu zdravju ter pocutju koga izmed vas. Zavedam se, da stopam v velike cevlje svojih predhodnikov, ki so vsa ta leta s svojim trudom in izkušnjami veliko doprinesli k nastajanju Ledvice in bogatili podrocje ledvicnega zdravja nasploh. Vendar to svojo novo zadolžitev sprejemam odgovorno, a hkrati kot izziv, ki se ga iskreno veselim. ODSTIRANJA 25 »Društvo JV regije skupaj z nacionalno zvezo bo v podelje­nem mandatu poskr­belo, da regija dobi moderen dializni cen­ter, da bolniki dobijo prostor za druženje in izvajanje aktivnosti, izobraževanje in vno-vicno socializacijo. Vse zapisano je zave­za Društva ledvicnih bolnikov jugovzho­dne regije, da dializ­ni bolniki naposled docakajo svoj dializni center in se s tem izenacijo z ostalimi bolniki, ki imajo centre v svoji neposredni bližini bivanja. Društvo s clani in bolniki na vse manj od vzpostavitve dializnega centra v regiji ne pristaja. Od osamosvojitve do danes je bilo dovolj casa, da bi se za naše bolnike poskrbelo. Vsakokratni politicni garnituri pa kot vedno do sedaj za rešitev težav nenadoma zmanjka poguma in vizije. Utrujajoci, nevarni in mnogo predragi prevozi bolnikov vsak drugi dan v Ljubljano in nazaj, pac niso rešitev. So bolj slaba tolažba na racun ZZZS in razmetavanje davkoplacevalskega denarja. Morda se le kdo od odgovornih dotakne številk in ugotovi, da vzpostavitev dializnega centa ni samo pietetna, temvec je celo ekonomsko upravicena investicija. (Andraž Osim, Ledvica št. 2, avgust 2019).« Res je sprejemanje izzivov del mojega znacaja, o cemer prica moja življenjska zgodba, v kateri vedno išcem možnosti izboljšav in nacine, kako stvari delati bolje. Kot mladi Prlek, s priimkom makedonskih korenin, sem se od malih nog podil za žogo in sanjal o statusu profesionalnega >> Aljoša Kuzmanovski je naš novi sodelavec, ki bo v Ledvici pokrival podrocje dietetike. nogometaša. Še dandanes se rad pošalim, da je razlog, zakaj se te sanje niso uresnicile, moj šolski uspeh. Bil sem namrec hkrati zelo dober ucenec in vselej, ko bi moral zamenjati klub ali se vpisati v nogometni razred na Gimnaziji Šiška v Ljubljani, sem se odlocil "držati se šole." Tako sem zakljucil osnovno šolo in gimnazijo v domacem Ljutomeru ter se odpravil v belo Ljubljano po znanje. Študij kineziologije na Fakulteti za šport se mi je zdela edina logicna smer, kjer se prepletata znanost o gibanju in gibanje samo. Ob tem pa sem se vedno bolj zacel zanimati tudi za prehrano. Kot diplomant kineziologije sem nato vpisal magistrski študij prehrane na Biotehniški fakulteti. Tu sem razvil pravo strast do prehrane. Kot idejni vodja sem sodeloval s kolegi s fakultete pri ustanovitvi Zavoda SpoznajPrehrano, zacel sem predavati, pripravljati delavnice, pisati prispevke ter voditi prehranske obravnave. Vse to delo mi je služilo kot potrditev, da želim delati z ljudmi in bom v prihodnje s svojim znanjem pomagal k boljšemu zdravju in pocutju ljudi, s katerimi delam. Leta 2019 se mi je po zakljucku magistrskega študija ponudila priložnost, da zacnem delati kot klinicni dietetik v Univerzitetnem klinicnem centru Ljubljana. Lahko bi rekel: prava priložnost ob pravem casu. Kmalu sem tudi ugotovil, da mi odlicno okolje omogoca, da se razvijam, rastem in oblikujem v smeri, kot si želim. Vendar se spomnim priprav na službo, ko sem ob prebiranju literature razmišljal in nekako upal, da mi ne bo dodeljen nefrološki oddelek. Zaradi specifike ledvicnih bolezni in prehranskih omejitev je namrec podrocje nefrologije za dietetika eno bolj kompleksnih, ce ne celo najbolj kompleksno. K sreci so se dogodki odvili tako, da so moji nadrejeni ocenili, da sodim ravno v 8. nadstropje stavbe Univerzitetnega klinicnega centra in v dializni center v Leonišcu. Tam sta me pricakala odlicna tima nefrologov, sester ter drugega osebja, s katerimi zelo dobro sodelujem. Sreco imam, da imam možnost sodelovanja pri raziskovanju ter proucevanju vpliva prehrane na parametre ledvicnega zdravja v timu dr. Pajka in tako mogoce tudi sam kaj doprinesem k razvoju znanja na tem podrocju. Hkrati smo v tistem cudnem letu 2020 z dr. Škobernetom in dr. Mlinškom zaceli izvajati nefrološko­dietetske ambulantne obravnave, kar se je izkazalo kot zelo potrebno ter hkrati precej uspešno. Za zdaj sicer sprejemamo zgolj osebe, napotene s strani nefrologov iz ljubljanskega centra, vendar si želimo, da bi v prihodnje imel vsak možnost obiska pri nas, ne glede na to, kje v Sloveniji se zdravi. >> Aljoša prosti cas rad preživlja s svojim dekletom in pogosto se odpravita na izlet v hribe. Dela in projektov je veliko in vesel sem, da bo pisanje prispevkov za Ledvico na seznamu obveznosti, ki jih bom z veseljem opravljal. Ob prebiranju strokovne literature pa svoj prosti cas najraje preživljam s svojim dekletom v hribih, na izletih ali pa kaj dobrega skupaj skuhava. Sam sicer nisem ravno kuharski mojster, vendar toliko raje kaj dobrega pojem! Nogomet me tudi še spremlja, kot rekreativca seveda, vendar iz tedna v teden bogati moje bivanje v Ljubljani. Kot velik navijac Liverpoola cakam, da se epidemiološke razmere umirijo, da se z dekletom odpraviva na sloviti Anfield, stadion mojega najljubšega kluba. Preostali cas poskusim preživeti z ljudmi, ki polnijo moje srce ter rišejo nasmeh na lica. Privilegij imam, da me obdaja kar velik krog takih ljudi. Kakšna pa je vaša zgodba? Kot sem napisal na zacetku, bi vas rad spoznal. Verjamem namrec, da cloveku lahko najbolj pomagaš šele, ce mu dobro prisluhneš. Zato tudi prilagam svoj elektronski naslov. Vesel bom vsakega odziva, mnenja, predloga, kritike in hvaležen za možnost, da se ucimo eni od drugih. (aljosa.kuzmanovski@kclj.si) Lepo vas vse pozdravljam, Aljoša Kuzmanovski ODSTIRANJA 27 Špela Jamšek, nova predsednica Društva ledvicnih in dializnih bolnikov Krško >> BESEDILO IN FOTOGRAFIJE: Špela Jamšek V društvu ledvicnih in dializnih bolnikov Krško je vlogo dosedanje predsednice Nežike Hotko prevzela Špela Jamšek . Zase pravi, da je velika ljubiteljica narave in gibanja, zato ji sedenje za racunalnikom ni najljubše opravilo, vendar se je na naše vabilo prijazno odzvala in nam zaupala svojo življenjsko zgodbo . Za kronicno ledvicno odpovedjo je zbolela, ko je bila v drugem mesecu nosecnosti leta 2001, stara komaj 24 let. Letos, 3. avgusta bo minilo deset let od presaditve, pred tem pa je deset let hodila na dializo. Pravi, da v primerjavi z dializo zanjo presaditev pomeni dosti vec prostega casa. Med dializo oziroma po njej je bila precej utrujena in tudi energije ni imela za kakšno športno dejavnost. V svojem prostem casu je rada z družino, veliko so skupaj na vikendu, hodijo v hribe in rada se sprehaja s psom in prijatelji. Že nekaj casa je invalidsko upokojena, zato si lahko vsak dan vzame cas, da s psom prehodita tudi do deset kilometrov, medtem ko je mož v službi in sin v šoli. Seveda ob tem tudi poskrbi za vse vsakdanje stvari kot je kuhanje, delo zunaj na vrtu ... obožuje živali .... Kot nova predsednica društva upa, da se bodo dobri casi povrnili in bo kriza zaradi virusa minila, tako da bodo lahko organizirali izlete in druženja.  Na poletno dopustovanje odhaja na morje na Hrvaško, želi pa si ogledati tudi kobilarno v Lipici. Špela Jamšek nam je zaupala svojo življenjsko zgodbo, ki jo je za bralke in bralce Ledvice zapisala takole: »Že v mladosti sem sanjala o veliki družini. Še popolnoma zdrava. Vsaj mislila sem, da sem zdrava. Izvedela sem, da sem noseca. Zgodilo se je leta 2001. Vsa srecna sem bila in nadvse vesela novice o nosecnosti. Nekaj casa je bilo vse v redu. Nekega dne sem zacutila znake prehlada, vendar se je izkazalo, da ti znaki niso prehlad. Obiskala sem zdravnika in izvidi so pokazali hudo obliko angine. Poslali so me v bolnišnico Trbovlje. Vedno bolj so mi otekale noge in obraz. Rekli so mi, da je to normalo v zgodnji nosecnosti, in tako sem se potolažila. V bolnišnici sem preživela dva tedna, zdravnik pa je dejal, da moram jesti veliko sadja in piti dovolj tekocine. Jaz pa sem bila iz dneva v dan težja in bolj zatecena, ampak zdravniki so trdili, da je vse to normalno. Moje pocutje pa je bilo vsak dan slabše. Težko sem dihala in težko hodila po stopnicah. Bližal se je 1. 6. 2001, ko sem bila narocena v splošno bolnišnico Celje, kar sem komaj cakala. Mož me peljal v bolnišnico v Celje, kjer so me napotili k nefrologu. Niso me niti pregledali, ampak so me samo dali v rešilni avto in napotili v Univerzitetni klinicni center v Ljubljano. Slišala pa sem, da so rekli, da gre za življenje ali smrt. V Ljubljani sem bila sprejeta v porodnišnico. Tam so koncno zaceli preiskave glede otroka in ledvic. Najprej ultrazvok, nihalna svetlina in podobno, nato vse preiskave glede ledvic. To je trajalo nekaj dni. Ko so zdravniki - nefrolog, ginekolog, kardiolog - opravili vse preiskave, so me obvestili o mojem zdravstvenem stanju. Bilo jih je šest. Povedali so mi, da ce želim obdržati otroka, bi morala na dializo. Vsa prestrašena sploh nisem niti vedela, kaj je dializa. Povedali so mi, da je dializa nadomestno zdravljenje, ko ljudem odpovejo ledvice. Ni mi bilo povsem jasno, vem pa, da so se mi ulile solze po obrazu. Odšla sem v sobo, za menoj sta prišla sestra in zdravnik, ki sta mi še enkrat razložila glede dialize in kako dobro je to za otroka, ce ga hocem obdržat. Tisti dan, ko sem izvedela vse to, sem bila šokirana, v stresu … Tudi jedla nisem nic, medicinska sestra pa je rekla, da naj pridejo na obisk samo domaci, da se pogovorimo o vsem tem. Prišli so me tolažit, ampak mene je bilo še vedno strah, kaj me caka naslednji dan. Zaradi vse slabših izvidov so naslednji dan zaceli z vsemi preiskavami. Najprej so mi vstavili kateter, da sem lahko zacela z dializo. 18. 6. 2001 sem imela prvo dializo. Dializo sem imela ponoci ob 23.00 (tri ure). Zelo prijazne sestre so me tolažile, mi pomagale, govorile, da bo vse dobro, ampak jaz nisem mogla nehati jokati. Imela sem tudi zelo visok pritisk. Naslednji dan je prišel zdravnik nefrolog in mi povedal, da ce hocem obdržati otroka, moram imeti dializo vsak dan. Nekaj casa sem še ostala v porodnišnici, da so mi naredili še nekaj preiskav glede otroka, dializo sem imela vsak dan in naredili so mi fistulo. Ko sem se vrnila domov, sem nadaljevala z dializo v Novem mestu. Šestkrat na teden razen nedelje. Bilo je zelo naporno. Ob šestih zjutraj od doma, štiri ure na dializi in ob dveh sem se vrnila domov. Tako je bilo do 20. 10. 2001. V porodnišnici so nato ugotovili, da otrok ne dobiva dovolj hrane in kisika. Odlocili so se, da bodo naredil carski rez in 24. 10. 2001 ob 10.57 so naredili carski rez. Med carskim rezom je prišlo do epi napada in sem padla v komo. V komi sem bila sedem dni. Domaci so prihajali na obisk, jaz pa sem ležala in nisem nicesar vedela. Po tednu dni sem se zbudila. Ob sebi sem zagledala fizioterapevtko. Sledilo je ucenje, vse od zacetka, ucenje hoje in podobno. Po dveh tednih sem prvic videla svojega sina. Bil je v inkubatorju, ker se je rodil s sedmimi meseci. Tehtal je 1 380 gramov in bil velik 42 centimetrov. Srecanje z otrokom me je osrecilo. Takoj Pet korakov za zdravo prehrano >> BESEDILO: Nacionalni ameriški inštitut za ledvicne bolezni >> FOTOGRAFIJE: Pixabay Pri ledvicnih boleznih je nadvse pomembna tudi prehrana. Spodnji koraki bodo pomagali pri pravilni prehrani. Prvi trije so pomembni za vse z ledvicno boleznijo, zadnja dva pa, ko se delovanje ledvic zmanjša. Prvi korak: Izberite in pripravite hrano z manj soli in natrija Zakaj? Za nadzor krvnega tlaka. Vaša prehrana naj vsebuje manj kot 2 300 miligramov natrija vsak dan. Kupujte svežo hrano. Natrij dodajajo številnim pripravljenim ali pakiranim živilom, ki jih kupite v trgovini ali zaužijete v restavraciji. Namesto že pripravljene, zamrznjene ali konzervirane hrane, ki vsebuje vec natrija, si hrano kuhajte sami. Ko si sami pripravite hrano, sami nadzirate, katere sestavine uporabite. Natrij lahko zadrži tekocine v telesu in zviša krvni tlak. Pri bolnikih z odpovedjo ledvic bodo srce in pljuca delala mocneje. Dieta z nizko vsebnostjo natrija je pomembna za preprecevanje otekanja telesnih organov zaradi kopicenja tekocine, visokega krvnega tlaka in srcnega popušcanja. Namesto soli uporabite zacimbe in zelišca. Preverite kolicino natrija na nalepki na embalaži živil. Dnevna vrednost 20 odstotkov ali vec pomeni, da hrana vsebuje prevec natrija. Kadar ne gre drugace in uporabljate hrano iz plocevink, recimo fižol, koruzo ali drugo zelenjavo, le-to dobro sperite z vodo. Vedno pa izberite samo tista že pripravljena živila, ki so neslana ali samo rahlo soljena. Drugi korak: Jejte pravo kolicino in prave vrste beljakovin Zakaj? Za zašcito ledvic. Ko telo porabi beljakovine, nastanejo odpadki. Te odpadke odstranijo ledvice. Pri bolnikih z odpovedjo ledvic uživanje hrane z visoko vsebnostjo beljakovin poslabša delovanje ledvic in poslabša okvare ledvic. Poleg tega preostale presnove beljakovin, ki bi se morale izlocati z urinom, ledvice ne morejo vec filtrirati in izlocati. Zato je treba omejiti vnos beljakovin, da se zmanjša kopicenje te snovi v krvi. 28 ODSTIRANJA sem vprašala zdravnika, ce je otrok v redu, oziroma ce njegove ledvice delujejo tako, kot je treba. Povedal mi je, da je imel sin povišan kreatinin, vse ostale funkcije v telesu pa so delovale normalno. Res se mi je odvalil velik kamen od srca in mi je odleglo. Prišel je cas, ko sem ga lahko nahranila in pestovala. To so bili najlepši trenutki v mojem življenju. >> Špela Jamšek z možem in sinom Gašperjem. Z dializo sem nadaljevala trikrat na teden (ponedeljek, sreda, petek) po štiri ure. Po enem mesecu in pol sva s sinom Gašperjem prišla iz porodnišnice. Domov je odšel s težo 2 500 gramov. Dializo sem nadaljevala v Novem mestu, kasneje pa so me prestavili v Krško. V Krškem so me vsi lepo sprejeli, tako sestre kot zdravnica. Nekaj let sem bila na dializi v Krškem. Za transplantacijo se nisem takoj odlocila, ker me je bilo malo strah. Januarja 2006 sem na dializi doživela napad. Vsi so bili okoli mene, me zbujali, nato pa poklicali helikopter, ki me je odpeljal v Ljubljano. Tam so po vseh preiskavah ugotovili, da je bil epilepticni napad, ki je trajal 20 minut. Ostala sem v bolnišnici. Bila sem šokirana, popolnoma na tleh, kakor da že ni dovolj odpoved ledvic. Po dveh tednih so me izpustili iz bolnišnice in sem zopet hodila na dializo v Krško. Nekaj cas je bilo dobro, nato pa se je zopet pojavil epilepticni napad. Napadi so se pojavljali samo na dializni dan, ali med dializo ali po njej doma. Tako se je nadaljevalo in vedno, ko sem imela dializo, me je bilo strah napadov. Nekaj casa sem razmišljala in se odlocila, da zacnem delati preiskave za transplantacijo, ker so bili napadi vse bolj pogosti. Po enem letu sem opravila preiskave. V Ljubljani so me uvrstili na cakalno listo. Po enem mesecu sem dobila klic in odšla v Ljubljano. V bolnišnico sem prispela ob 7.30. Do 18.00 sem imela še preiskave, štiri ure dialize, nato pa so me odpeljali v operacijsko sobo. Operacija je trajala tri ure in pol. Naslednji dan, ko sem se zbudila, sem izvedela, da je operacija uspela in bila sem presrecna. Vendar mi je po dveh dneh telo ledvico zavrnilo. Zopet me je prevzela žalost. Kaj pa zdaj? Dobila sem zdravilo Medrol in po enem tednu se je stanje umirilo. Po mesecu dni sem odšla domov. >> V cudoviti naravi še neokrnjenega Vintgarja. Letos mineva deset let od presaditve. Transplantirani bolniki imamo veliko zdravil zaradi tujka v telesu. Pocutim se dobro in sem zelo srecna. Upam, da bo ledvica delala cim dlje. Vse, kar sem preživela, je za menoj, vendar tega ne privošcim nikomur. Srecna sem, da se je vse dobro koncalo. Moj sin Gašper je sedaj star že 20 let, zdrav in srecen v življenju. To je moja življenjska zgodba, ki je ne bom nikoli pozabila. Živalski viri beljakovin, kot so meso, perutnina, ribe, jajca, mleko, sir in jogurt imajo visoko biološko vrednost. Rastlinske beljakovine, ki jih vsebujejo strocnice, žitarice, oreški, zrnje in zelenjava imajo nizko biološko beljakovinsko vrednost. Toda tako kot je biološka vrednost aminokislin razlicna pri razlicnih rastlinskih virih, kombinacija rastlinskih virov beljakovin v istem obroku pogosto prispeva k višji biološki vrednosti. Te kombinacije so tradicionalno znane v naši kuhinji: na primer riž z grahom ali krompir s fižolom. Tretji korak: Izberite živila, ki so zdrava za srce Zakaj? Za preprecevanje kopicenja mašcobe v krvnih žilah, srcu in ledvicah. Namesto cvrtja hrano pecite na žaru, še bolje pa samo kuhajte. Namesto masla uporabljajte majhno kolicino olivnega olja. Pred jedjo odstranite mašcobo iz mesa in odstranite kožo s perutnine. Hrana, zdrava za srce: pusto meso, perutnina brez kože, ribe, fižol, zelenjava, sadje, mleko, jogurt in sir z nizko vsebnostjo mašcob. Omejite alkohol Alkohol pijte zmerno: ženska, ne vec kot eno pijaco na dan in moški najvec dve. Uživanje prevec alkohola lahko poškoduje jetra, srce in možgane in povzroci resne zdravstvene težave. Cetrti korak: Izberite hrano in pijaco z manj fosforja Zakaj? Za zašcito kosti in krvnih žil. Zdrave ledvice bodo izlocile odvecni fosfor iz krvi. Ce so ledvice poškodovane, funkcija ne deluje vec pravilno, tako da lahko pride do visoke ravni fosforja v krvi. Visoke ravni fosforja lahko povzrocijo srbenje in crpajo kalcij iz kosti, tako da kosti postanejo krhke in kalcij se kopici v krvnih žilah, pljucih, oceh in srcu. Medtem ko kopicenje kalcija ne more povzrociti le bolecine in mišicne oslabelosti, temvec tudi težko sapo, nepravilen srcni utrip, izgubo spomina in nadaljnje poškodbe ledvic. Fosforja in kalcija je veliko v: pišcancjem mesu, perutnini, ribah, mleku in mlecnih izdelkih, soji in njenih proizvodih, orešckih, fižolu, leci, zelenjavi, kot so brokoli, zelje, špinaca, in penecih pijacah. Veliko pakiranih živil ima dodan fosfor, zato vedno preverite kolicino fosforja na etiketah na embalaži. Mesnim izdelkom in perutnini pogosto dodajo fosfor. Živila z manj fosforja: sveže sadje in zelenjava, kruh, testenine, riž, riževo mleko, koruzna in riževa žita. Obstaja tudi možnost jemanja fosfatnega veziva med obroki, da zmanjšate kolicino fosforja v krvi. Fosfatno vezivo je zdravilo, ki deluje kot goba, da vpije ali veže fosfor, medtem ko je v želodcu. Ker je vezan, fosfor ne pride v kri. Telo odstranjuje fosfor skozi blato. Peti korak: Izberite živila s pravo kolicino kalija Zakaj? Za pomoc živcem in mišicam, da delujejo pravilno. Težave se lahko pojavijo, ce je raven kalija v krvi previsoka ali prenizka. Poškodovane ledvice omogocajo, da se kalij kopici v krvi, kar lahko povzroci resne težave s srcem. Izbira hrane in pijace vam lahko pomaga znižati raven kalija, ce je to potrebno. Nadomestki soli so lahko zelo bogati s kalijem. Vedno preverite sestavine na embalaži kupljenih živil. Konzervirano sadje in zelenjavo vedno sperite z vodo. Obicajno telo kalij potrebuje za gibanje mišic in vzdrževanje srcnega ritma. Glavni viri kalija so: špinaca, fižol, jabolka, avokado, papaja, pomarance, banane, mleko in mlecni izdelki. Vendar je pri bolnikih z odpovedjo ledvic uživanje prevec kalija lahko nevarno. Poškodovane ledvice ne morejo vec uravnotežiti ravni kalija v krvi, kar vodi v stanje, imenovano visoka raven kalija v krvi. To stanje lahko povzroci mišicno oslabelost, motnje srcnega ritma ali celo srcne napade. Hrana z manj kalija: jabolka, breskve, korenje, zeleni fižol, beli kruh in testenine, bel riž, riževo mleko, kuhan riž in pšenicna žita, zdrob, jabolcni, grozdni ali brusnicni sok. Živila z vec kalija: pomarance, banane, krompir, paradižnik, rjavi in divji riž, mlecni izdelki, polnozrnat kruh in testenine, fižol in oreški. Nekatera najboljša živila za ljudi z ledvicno boleznijo so: jabolka, jagodicevje, cešnje, grenivke, ananas, listnata zelenjava, kalcki, por, endivija, peteršilj, drobnjak, pesa, korenje, cebula, redkev, repa, cesen, ingver, sladka in pekoca paprika. Poleg prilagajanja jedilnika je pri ledvicnih bolnikih potrebno tudi prilagajanje kolicine tekocine, saj lahko tudi normalno uživanje tekocine povzroci zadihanost zaradi kopicenja tekocine v pljucih. Omejitve tekocine se izracunajo na podlagi bolnikovega stanja, kolicine urina, ki izide, in uporabljenega dializnega postopka. Tekocina ni le pitna voda, temvec tudi voda, ki jo v kuhanju in zamrznjeni hrani dobimo pri odtajanju. Zato je pri dieti z odpovedjo ledvic priporocljiva pecena ali na pari kuhana hrana. Moj cas >> BESEDILO: pater Tarzicij Kolenko Ko ležim priklenjen v bolniški sobi in umetna ledvica opravlja svojo nalogo, doživljam cas drugace kot sem ga pred boleznijo. Ceprav so ure dialize dolge, še zdalec niso tako dolge, kot so bile na zacetku. Priznam, da casa nikoli nisem doživljal tako intenzivno. Tudi tisti cas, ki ga preživim zunaj bolnišnice, doživljam drugace kot nekoc. Razumem, znana logoterapevtka Elizabeth Lukas na prazen list papirja napiše samo štiri besede: »Najvecja dragocenost? Cas življenja!« Nisem razumel sestre, ki mi je v prvih mesecih govorila: »Prišel bo cas, ko vam bo odvec casopis in boste ugasnili televizijo.« Imela je prav. Cas je postal prava dragocenost. Lepo je prebrati dobro knjigo in na stežaj odpreti dušo dobrim mislim. Ko pa odprem knjigo življenja, je premalo casa, da bi med crepinjami spominov odkril vse tisto, za kar je vredno živeti. Koliko casa lahko živim iz stavka o svetem Francišku iz Assisija: »Lepota prihaja iz ljubezni, ljubezen prihaja iz pozornosti.« Za pozornost pa je treba odpreti oci in srce za majhne in ponižane, preproste, trpece. In ko romaš od cloveka do cloveka, ne slišiš kvantanja in dovtipov okrog sebe. Res pa je, da clovek lahko hitro nasede na plitvini odnosov v kolektivu, družini, v skupnosti. Samo v odnosu smo namrec ljudje ali pa kaj drugega. V razmišljanju zadenem tudi na trd oreh, ki ga ni mogoce hitro streti. Nerazumljivo mi je, kako je mogoce, da se nekateri ljudje prav na vse spoznajo. Sodniki so sodnikom, vedo vec kot zdravniki, vsi politiki so zanje nic. Poslušam kontaktne oddaje in se zgrozim, kako nizka je pri mnogih srcna kultura - brez kancka clovecnosti. Dolgo casa mi ni bilo jasno, zakaj takšno obnašanje. Prišel sem do ugotovitve, da je to verjetno posledica preteklosti, ko nisi smel niti misliti s svojo glavo brez hudih posledic. Danes pa lahko vsak brez posledic in odgovornosti rece, kar se mu zdi. Ugotavljam, da razmišljati z nekim ciljem pomeni zavestno in v polnosti živeti. Predvsem pa je to najboljše zdravilo, da preženemo dolgocasje. Bolezen. Stres in negotovost? Ali priložnost za bogatejše življenje? Vendar Lukasova ugotavlja: »Vsakdo si postavi življenjsko zgodbo iz gradiva, ki mu je na voljo.« To pomeni, da iz tega, kar imam, želim narediti najboljše. Gradiva je kar veliko: igle, bolecina, pogledi na uro, molitve in darovanje OPTIMIZEM 31 bolecin za druge, besede in prijazni pogledi sester, misli o tem, kakšno delo me caka doma, in nato delo pozno v noc … Iz vsega tega je treba narediti nekaj, kar me zadovolji. Želim se zahvaliti sestram in zdravnikom iz Dializnega centra Ptuj. Pri nas namrec ni tako kot na drugih oddelkih, saj smo pacienti vedno isti. Tudi sestre so že domace in se razumemo; seveda moramo tudi potrpeti drug z drugim. Ko tece srcna kri Ko skozi dializator tece moja kri, življenje se precej spremeni. Ko ostra igla roko zbode, za darovanje spet priložnost bode. Moja kri se skozi dializator pretaka, v vecnost se spreminja ura vsaka. Misli pogosto za kapljami krvi polzijo, v srecanju z bolecino novo moc dobijo. Ce iskrenost in dobrota vedno blizu je, besede tople in prijazne nagovorijo vse. Kjer se k cloveku clovek sklanja, je dom; kjer nesebicnost je in darovanje, tam je Bog. Dializa št.1129 Izbira Kdor se za sovraštvo odloci, iz srca vedno nekoga izloci. Sebi najbolj škoduje, ce zlo in hudo za drugega kuje. Mir duše in srca izgubi, kdor gorje okrog sebe deli. Ceprav velike stvari premika, se sreci izmika, ce ljubezen zanika. Ljubezen, ki je drugim iskreno dana, rodi sreco, ki nikdar ni sama. Ko srce, roka se za druge odpre, dobrota izbriše še tako težke dolge. Izbira je stvar glave in srca, pravo odlocitev vedno ponudita oba. Življenje v harmoniji in popolnem miru doseže se le po ljubezni tiru. Dializa št. 1025 DLB Ljubljana: Uspešna letna skupšcina DLB Ljubljana Ko smo se lani pripravljali na skupšcino, si še zdalec nismo mislili, kaj vse nas bo v tem letu doletelo. A vsaj to sreco smo imeli, da smo jo izpeljali še tik pred razglasitvijo epidemije. Tudi letos so bile epidemiološke razmere dolgo casa ovira za naše dejavnosti. V maju pa so se stvari zacele jasniti, priganjala pa nas je tudi odlocba upravne enote, ki nas je pozivala, da do konca junija popravimo nekatera dolocila statuta. Tako smo se prvo nedeljo v juniju podali v smeri Logatca in naprej proti Rovtam, natancneje na kmecki turizem Kisovec, ki se vzpenja nad vasjo Petkovec. Kljub temu da smo skupšcino organizirali v zelo kratkem casu, se je povabilu odzvalo lepo število clanov, skupaj 44. Ob prihodu so nas domacini prijetno pogostili z domaco pehtranovo potico in ocvirkovo pogaco. V prijetnem domacem okolju smo se posedli in zaceli skupšcino. Po kratkem pozdravu predsednika društva Janeza Peckaja smo izvolili delovno predsedstvo z Antonom Mrvarjem kot predsednikom skupšcine. Nato so sledila porocila za leto 2020 in nacrti za letošnje leto. Razen že omenjene skupšcine smo morali v lanskem letu odpovedati skoraj vse dejavnosti, med drugim dvodnevni izlet v Budimpešto, vsakoletni piknik »Na ovinku« in seveda tedensko rehabilitacijo v Opatiji. Glede na razmere smo se morali prilagoditi in poiskati rešitve, ki bodo primerne za vse naše clane. Že spomladi je Milutin Sekulic od Civilne zašcite pridobil zašcitne maske in jih razposlal vsem clanom, ki so na dializi. Jeseni pa smo se odlocili, da nabavimo pralne zašcitne maske, na katere smo natisnili tudi logotip društva. Poleg pralnih mask smo vsem clanom poslali tudi obicajno kirurško masko. V sodelovanju z bolnišnicno šolo Pediatricne klinike Ljubljana ter z veliko zagnanostjo Martine Mrvar in njene vnukinje smo tudi v lanskem letu pripravili velik paket igrac in knjig, ki smo jih namenili Nefrološkemu oddelku Pediatricne klinike Ljubljana. Paket smo zaradi znanih razmer uspeli predati šele spomladi. Tudi Zveza društev ledvicnih bolnikov Slovenije je morala odpovedati vecino planiranih dejavnosti, uspelo pa nam je izobraževanje prostovoljcev v Lendavi. Tudi za letos še ne vemo, koliko dogodkov bomo lahko izpeljali, saj je polovica leta že mimo. Srcno upamo, da bomo izpeljali jesenske dejavnosti, predvsem piknik in rehabilitacijo v Opatiji, morda pa še kakšno druženje za martinovanje. Ko smo vsa porocila in nacrte soglasno sprejeli, smo potrdili še spremembe statuta. Sledilo je kosilo, kjer pa se je pokazalo, kako mocno smo bili željni druženja po vec kot enoletnem premoru. Pri vsaki mizi se je slišal prijeten klepet in izmenjavanje izkušenj o življenju med epidemijo. Ljudje so hodili od enega do drugega in se pozdravljali kot prijatelji, ki se že dolgo niso srecali. Po kosilu se je po dolgotrajnem dežju prikazalo sonce. To nas je zvabilo na plano in odpravili smo se na krajši rekreativni sprehod do bližnje cerkvice. Tam smo bili poplacani s cudovitim razgledom na polhograjsko hribovje. Ta dan je pokazal, da ne išcemo velikih doživetij. Veliko bolj pomembno nam je druženje in neposreden stik med nami, saj le tako še vedno ostajamo ljudje z veliko volje do življenja. DLB Ljubljana: Kadar se združi prijetno s koristnim >> BESEDILO IN FOTOGRAFIJE: Martina Mrvar Na prvo junijsko nedeljo smo se na povabilo Društva ledvicnih bolnikov Ljubljana pripeljali v Petkovec, idilicno hribovsko vasico med Logatcem in Rovtami. Na kmeckem turizmu Kisovec je potekala redna letna skupšcina Društva ledvicnih bolnikov Ljubljana. Na parkirišcu sredi vasi smo se po dolgem casu zbrali clani društva v res velikem številu. Veselju, ko smo se po negotovih »koronskih« casih znova zagledali, ni bilo konca. Stiski rok in vzkliki pozdravljanja so kar deževali, kajti kdo se ne bi razveselil znanca, ki ga cilega in zdravega zagleda po dolgem letu odsotnosti. Kako si? Si prebolel virus? A brat ga je? Pa je zdaj v redu? Vprašanja so kar vrela na dan. Ob deseti uri se je redna skupšcina zacela po dnevnem redu. Clani smo bili seznanjeni s porocilom o delu društva v preteklem letu, s financnim porocilom ter porocilom Nadzornega odbora in Disciplinske komisije in vse smo sprejeli brez pripomb. Vseh teh dokumentov, za katerimi se skriva veliko dela, clani ne bi mogli sprejeti brez predanega dela gonilnih sil društva. Kar nekaj clanov je, ki so vedno pripravljeni poprijeti za delo. Resnici na ljubo je treba povedati, da je bilo lani aktivnosti manj, saj je tudi našemu društvu virus zelo uspešno metal polena pod noge. Zato je veliko dejavnosti odpadlo ali pa so bile prestavljene na boljše case. Naj omenim le, da so bile v tem casu vsakemu clanu razdeljene knjižice o prehrani in telesni vadbi pri kronicni ledvicni bolezni. Prelistajmo jo, ker je prava zakladnica znanja in dobrih nasvetov ne le za bolnike. Na skupšcini smo clani sprejeli tudi plan dela za letošnje leto in idej res ne manjka, saj si želimo druženja in izmenjave izkušenj. Razveselila nas je novica, da že tecejo priprave za jesensko letovanje clanov v Opatiji. Po uradnem delu skupšcine smo imeli kosilo, ki so ga pripravili in postregli gostitelji kmeckega turizma. Menim, da o hrani ne gre filozofirati - na kratko: bilo je zelo dobro in zase lahko mirno recem, da tam nisem bila zadnjic. DLB Ptuj: Redna letna skupšcina >> BESEDILO IN FOTOGRAFIJE: Edita Vauda Vroci poletni dnevi, dolge jasne in tople noci, prijetno druženje, kopanje v morju, brezskrbni trenutki in pohajkovanja. Da, to je obicajno poletje, vendar lani in letos ni povsem tako. Verjetno vsi komaj cakamo, da se zbudimo iz nocnih mor štetja testiranih, obolelih, cepljenih in žal tudi umrlih za covidom-19. Ampak življenje vendarle tece dalje. Treba se je prilagoditi in iti naprej. Tako smo si rekli tudi v Društvu ledvicnih bolnikov Ptuj in izkoristili trenutke boljše epidemiološke slike in delnih sprostitev ter takoj organizirali redno letno skupšcino. Te sicer ob obicajnem terminu februarja ali marca letos ni bilo mogoce izvesti. Seveda je vse potekalo v skladu s priporocili Nacionalnega inštituta za javno zdravje (razdalja, maske, IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV 33 Nekateri pravijo, da je nezdravo po tako obilnem kosilu pocivati, ceprav se zelo prileže. Zato se nas je kar nekaj udeležencev zapodilo v hrib. Najvišja tocka vasice se bliža skoraj 700 metrom nadmorske višine in treba je priznati, da je hoja po sicer lepo urejeni poti med travniki za poln trebuh kar mocan izziv. Vendar je v prijetni družbi in ob klepetu vse lažje. Na vrhu hriba stoji cerkev svetega Hieronima, od koder sega pogled preko zelenih gricev na vse strani - na eni strani do Vrhnike, na drugi do Polhograjskega hribovja in naprej bi lahko prišli do Idrije. Logatec in Rovte sta nam bila »na dosegu roke«. Prepricana sem, da tudi ostali niso obžalovali udeležbe na skupšcini, saj smo pljuca in dušo napolnili že s kratkim sprehodom po bližnjem travniku. Da niti ne govorim, kako zdravilen je sprošcen klepet z dolgoletnimi znanci, ki jih nekaj casa nismo videli. Spomini na težko leto so se prepletali s spontanimi šalami in smehom, rdeca nit pogovorov pa je bila želja, da se je virus izpel, da bo letošnje leto boljše kot lansko. Avtobus, ki je s prvimi dežnimi kapljicami skoraj aprilsko junijsko nedeljo popoldne udeležence odpeljal nazaj proti Ljubljani, je odpeljal prehitro. S stopnic avtobusa so se slišale obljube, da se kmalu spet vidimo. Lep dokaz - zelo številna udeležba na skupšcini. Oh, kako zelo smo pogrešali takšna srecanja. Tam gori, med s soncem obsijanimi barvitimi travniki je tako lepo, da me je v trenutku prešinila misel, da sem ta košcek naše prelepe dežele med svojimi potepanji zanemarila in bo to napako treba cimprej popraviti. Pomladno cvetje, ki so ga ti travniki prepolni, je to misel še potrdilo. Le zavedanje, da je vsaka rožica najlepša tam, kjer je doma, torej tam, kjer zraste, sprehajalcu prepreci prvi nagib, da bi nabral narocje cudovitih belih ivanjšcic. No, vcasih se je takšni lepoti res težko upreti in cvet ali dva cudovito poživita domaco dnevno sobo. Torej tisti cvet ali dva sta pristala v domaci vazi, da sta me še dober teden spominjala na redno letno skupšcino društva in prijetno druženje s clani Društva ledvicnih bolnikov Ljubljana. razkužila, PCT). Z organizacijo in izvedbo smo pohiteli, saj smo se bali, da bi se pri epidemiološki sliki spet kaj spremenilo. Pripravili smo program in razposlali vabila za 20. 6. 2021. Pred zacetkom uradnega dela skupšcine smo z velikim veseljem prisluhnili predavanju, ki nam ga je tokrat pripravila kar naša clanica, dipl. med. sestra Mira Gašparic, ki je tudi sama transplantirani ledvicni bolnik. Ob poslušanju njenega DLB Ptuj: Svetovni dan hipertenzije >> BESEDILO IN FOTOGRAFIJE: Edita Vauda Svetovni dan hipertenzije je bil 17. maja in njegov moto letos je »Izmerite si krvni tlak, nadzirajte ga, živite dlje!« V Društvu ledvicnih bolnikov Ptuj smo se glede na letošnjo misel Svetovnega dneva hipertenzije odlocili, da tistim bolnikom, ki nujno potrebujejo kakovostni merilec tlaka, le tega podarimo. Ali je krvni tlak previsok ali ne, ne moremo vedeti, ce ga ne izmerimo. Visok krvni tlak je z obolenjem ledvic nerazdružljivo povezan. Dolgotrajno povišan krvni tlak je poleg sladkorne bolezni zelo škodljiv dejavnik, ki lahko okvari ledvice, saj povzroci ali pospeši napredovanje kronicne bolezni. Krvni tlak poškoduje žile in tako se pojavijo zaradi dolgotrajne slabše prekrvavitve organov (srca, možganov, osrednjega živcevja in seveda ledvic) težave, kot so možganska kap, srcno mišicni infarkt in odpoved ledvic. Vsekakor je najboljši nacin za preprecevanje kronicne bolezni redno vzdrževanje optimalnega krvnega tlaka. Pri vecini bolnikov napreduje pocasi, zato je pomembno redno spremljanje njegove vrednosti in kadar so te višje od 140/90mm Hg, vsekakor obišcemo zdravnika, da opravi podrobne preiskave. predavanja, oziroma bolje receno kar življenjske izkušnje, je bila v dvorani smrtna tišina. Izredno custveno zgodbo je seveda podkrepila s strokovnim delom na temo »Prednosti in slabosti nadomestnega zdravljenja pri koncni ledvicni odpovedi« in tako verjetno odgovorila na marsikatero odprto vprašanje pri bolnikih s kronicno ledvicno odpovedjo. Seveda je bilo predavanje izredno koristno tudi za svojce. Uradni del skupšcine je potekal po vseh tockah, tako kot jih predpisuje statut. Kot vsako leto, smo se ob koncu skupšcine z majhno pozornostjo spomnili tudi vseh naših jubilantov. Žal, letos zaradi epidemiološke situacije vecine jubilantov ni bilo prisotnih na skupšcini, a nismo pozabili na njih. Seveda pa nismo pozabili na naši medicinski sestri Heleno in Olgo, ki se letos po štiridesetih letih dela na oddelku dialize Ptuj upokojujeta. Z majhno pozornostjo smo se jima zahvalili za vso požrtvovalno delo in skrb za bolnike v vseh teh letih. Želimo jima veliko zdravja in da v tem obdobju življenja cim bolj uživata. Kot se za skupšcino spodobi, smo jo zakljucili z dobrim kosilom v hotelu Primus Ptuj, kjer nas gostijo že vrsto let. Cutiti je bilo, da ljudje pogrešamo druženje in zabavo. Na koncu smo celo skupaj zapeli, seveda ob podpori in spodbudi naše Jasmine, ki ji kljub bolezni nikoli ne zmanjka energije in dobre volje - te se clovek kar naleze. No, nam, ki smo aktivno sodelovali pri organizaciji skupšcine, pa se je od srca odvalil velik kamen vsaj za eno leto. Naše medicinske sestre na dializi so bolnike - prejemnike merilcev prijazno poucile, kako tlak pravilno izmeriti in beležiti, da bodo lahko merilce brez težav uporabljali doma. Želimo, da bi vsem našim prejemnikom merilci tlaka še dolgo in uspešno služili. V društvu pa si bomo seveda še naprej prizadevali, da bomo zagotovili ta prepotrebni medicinski pripomocek še drugim bolnikom, ki si ga ne morejo sami kupiti. IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV 35 DLB Nefron: Kopalni dan v Strunjanu >> BESEDILO IN FOTOGRAFIJE: Barbara Padušek Že v zacetku leta 2021 je postajalo vedno bolj jasno, da plan dela, ki smo si ga zadali, ne bomo mogli uresniciti v obsegu, kot je bil nacrtovan. Ko se je upravni odbor lahko koncno sestal, smo se dogovorili, da cim vec svojih dejavnosti poskusimo realizirati v poletnih mesecih, saj jih kasneje verjetno ne bo vec mogoce izvajati. Tako smo se odlocili, da julija izpeljemo kopalni dan in tematsko ekskurzijo, ki jo redno izvajamo vsako leto, zamenjamo za bolj športno obarvan dogodek in svoje clane popeljemo na kopanje ob slovenski obali. Clani so že težko pricakovali takšno druženje, saj se je že veckrat izkazalo, da so takšni dogodki pomembni za druženje med clani. Koronavirus nam je na žalost odvzel tudi druženje, ki smo ga prej poznali v dializnem centru, bodisi v garderobi, na hodniku ali pa v jedilnici centra Nefrodial. Lepo julijsko nedeljo smo se zbrali s skoraj celotne Štajerske, saj smo clane pobirali po postajališcih od Slovenske Bistrice do Trojan. Pot smo nadaljevali proti Primorski, kjer je bil naš cilj v malem obmorskem kraju na slovenski obali, v Strunjanu. Dan smo si zamislili kot sprošceno druženje, brez vseh obveznosti in skrbi. Na strunjanski plaži je dovolj DLB Nefron: Moja prepricanja in cilji >> BESEDILO IN FOTOGRAFIJE: Barbara Padušek Junija smo za clane društva Nefron organizirali delavnico, s katero smo želeli bolnike in druge sodelujoce spodbuditi k razmišljanju o svojih prepricanjih. Predavanje je pripravila mag. Anita Jodl, vodja podjetja Pristni odnosi. Dializni bolniki naletijo na težavo, ki ji lahko kar na splošno recemo »spoprijemanje z dializo«. Marsikateremu bolniku se ob njegovi diagnozi poruši svet. Vse, kar je do takrat poznal in pocel, se postavi na glavo in dobesedno cez noc je treba spremeniti prehranske navade, obiske, dopuste, vnos tekocine v telo … Takšne omejitve so za bolnika lahko zelo stresne. Ce pa se zraven pojavijo še prepricanja, ki vodijo v nedosegljive cilje, se pogosto zgodi, da bolnik postane brezbrižen do svojega zdravja. prijetne sence pod borovci in ležalnikov, na katerih si je vsak našel svoj koticek. Ob poldnevu smo imeli obilno kosilo v gostišcu Pinija na plaži ob solinah, ki so ena od znamenitosti strunjanskega zaliva, iz katerega se prav lepo vidi piranski polotok. Dan je minil v prijetnem klepetu in plavanju, starejši clani so nekaj casa preživeli v senci in na sprehodu, dva clana pa sta se sprehodila do križa na klifu nad znamenitim Mesecevim zalivom in izjemno uživala v cudovitem razgledu, ki ob lepem vremenu sega vse do Benetk in Triglava. Na delavnici nas je gospodicna Jodl želela nauciti, da so lahko naša prepricanja zelo zmotna in nas pogosto ustavijo pri doseganju naših ciljev. Udeleženci so izmenjavali svoje izkušnje in razvila se je zelo konstruktivna debata. Prepricanja je treba razumeti kot spodbudo in stremeti k dosegljivim ciljem. Z disciplino in upoštevanjem navodil zdravnikov nefrologov, je lahko naše življenje bliže vsakdanjiku naših vrstnikov. Prepricanja izbiramo. Sami sebe lahko prepricamo, da zmoremo in si recemo: »To bom naredil«. Potem je pot do cilja veliko lažja in hitreje ga dosežemo. Doseženi cilji so naši uspehi. Ce nam kot dializnim bolnikom uspe zadan cilj doseci, smo za svoje zdravje naredili ogromno. Zato naj bodo bolnikovi cilji smiselni in privlacni, saj jih bo le tako res dosegel. Pogovor se je razvnel in clani so zaceli pripovedovati svoje življenjske zgodbe, razkrivati svoje tegobe in predavateljica jim je pomagala z dobrimi nasveti. Na koncu smo vsi skupaj spoznali, da je treba v življenju delati na sebi in temu vedno sledijo uspehi. Po prijetnem pogovoru in izobraževanju smo odšli v jedilnico hotela Thermana Laško, kjer so nam pripravili okusno kosilo, pogovor pa se ni zakljucil niti pri obedu. Nekateri pa so izkoristili tudi brezplacne vstopnice za kopanje in tako dan znanja zakljucili še z razgibavanjem. Moja domovina >> BESEDILO IN FOTOGRAFIJE: Mojca Topic V letu 2021 Slovenija praznuje 30. rojstni dan. Skozi vse leto smo se pri pouku pogovarjali o tem, kaj je domovina, kaj nam pomeni, o lepotah in znamenitostih Slovenije, o kulturi in še marsicem. V mesecu juniju pa smo imeli prav poseben kulturni dan, ki nam ga je pomagala izpeljati gospa Mateja Kregar Gliha, ki je cisto prava turisticna vodicka iz turisticnega društva Argo. V živo, vendar virtualno, nas je popeljala po ulicah stare Ljubljane in nam pripovedovala razlicne zanimivosti ter opisovala in v živo prikazovala znamenitosti glavnega mesta Slovenije. Tretješolko Anjo je najbolj navdušil Zmajski most z zmaji. Zato je želela zmaja na koncu tudi upodobiti. Devetošolec Jan je s spletne strani Statisticnega urada Republike Slovenije izbral nekaj zelo zanimivih podatkov o prebivalcih Slovenije: • V Sloveniji je bilo leta 1991 en milijon 998 912 prebivalcev, leta 2021 pa dva milijona 108 927, kar je za en Maribor (oziroma približno 100 000) vec. • Leta 1991 se je v Sloveniji rodilo tocno 24 111 prebivalcev. Letos skupaj s Slovenijo praznujejo 30. rojstni dan. • Najpogostejša imena v Sloveniji leta 2021 so: - moška: Franc, Janez, Marko, - ženska: Marija, Ana, Maja. In kaj je domovina? Domovina je tam, kjer sem doma, kjer se pocutim varno in lepo (Eva, 7. razred). Moja domovina je Slovenija in seveda vas Tišina. Tu sem doma z mamico in babico in tu se igram (Anja, 3. razred). Domovina je država, v kateri se rodiš in živiš. V njej ti je lepo in varno. Domovino moramo spoštovati (Jan, 8. razred). DIAGNOZA SMEH 37 Njegov satiricni duh ostaja z nami Toni Gašperic nas je dolga leta v naši reviji Ledvica spodbujal s smehom, pogosto pa tudi spravljal k pameti s svojimi satiricnimi bodicami, ki so pronicljivo odstirale napake družbe in cloveške razvade, pokvarjenosti in potuhnjenosti, pohlep in pomanjkanje srcnosti. Sam je bil oster kritik, a vedno s kanckom humorja, dobrodušen in dobronameren, žarek sonca ob vsakem srecanju. O svojem otroštvu je v reviji Rast v pogovoru z Rastom Božicem povedal: »Naša družina je v casu mojega otroštva živela bolj v revšcini kot pa v normalni blaginji. Ker je bil to cas neposredno po drugi svetovni vojni, nam je bilo to samo po sebi nekako razumljivo, saj tudi, ce bi imeli denar, ne bi imeli cesa kupiti. Trgovine so bile prazne, dobivali pa smo ameriško pomoc in jedli 'Trumanova jajca', pili mleko v prahu, v sode vložene soljene ribe in podobno. V Murnovi slašcicarni smo ob nedeljah dobivali brezplacen kakav, skratka nekako smo se prebijali. Meso smo imeli na mizi le enkrat tedensko. Ob nedeljah smo doma pojedli juho in govedino, 'i gotovo'.« Rad se je šalil, da je bil rojen 5. maja 1945, na dan ustanovitve prve slovenske vlade, in pripomnil, da nesreca nikoli ne pride sama. Osnovno šolo je obiskoval v Metliki, srednjo šolo pa v Novem mestu, kjer je tudi maturiral. V Ljubljani je koncal Pedagoško akademijo in dobil službo v metliški osnovni šoli. Toni je bil clovek številnih talentov, satiricno nastrojene misli in širokega nasmeha, dolgoletni sopotnik slovenskega javnega radia in pogost gost številnih medijev. Nenehno je pisal, javno nastopal, prejel Ježkovo nagrado ter številne druge nagrade in priznanja. Leta 2001 so mu presadili ledvico, pred tem pa je dve leti in pol hodil na dializo in bil tudi pobudnik za postavitev 0 varanju države >> BESEDILO:Toni Gašperic, Ledvica, april 2014 Vsa cast Levstikovemu Martinu Krpanu z Vrha pri Sveti trojici. Iz Trsta je švercal sol. Z izgovorom, da so v vrecah, natovorjenih na kobilici, kamni, je nategnil samega avstrijskega cesarja, kar je lepo in prav, saj se je bilo treba nekako ponorcevati iz tujcev, ki so stoletja tlacili slovenski narod. Hrust z Notranjskega je postal vzor Slovencem do današnjih dni. Spomnimo se socialisticnih romanj v Trst ali Celovec. Kam vse smo skrivali kavo, cigarete, kavbojke, tranzistorske sprejemnike, kam vse smo si tlacili banane, samo da bi prevarali carinike in prek njih našo skupno državo, za katero se je pozneje izkazalo, da sploh ni bila naša in da je bil Beograd tisti, ki nas je odiral, zatiral in izkorišcal! Pa smo pred malo vec kot dvema desetletjema le dosanjali sanje o samostojni državi. Nismo se pa znebili tako rekoc že v gene zasidrane navade varanja, goljufanje, ropanja države. Za nas je država maceha, ki ji je treba nagajati, kjer koli je to mogoce. dializnega centra v Beli krajini. Zadnja leta je predvsem v družinskem krogu in ob obiskih številnih prijateljev preživel v idilicnih Gribljah ob Kolpi. »Koliko znanja, vešcin, ustvarjalnosti, hudomušnosti, besed si odnesel s sabo. To je neprecenljivo. A upam, da si nam kaj tudi pustil, da smo se cesa naucili, da nam je kaj od tebe ostalo v teh naših 'bistrih bucah' in 'brihtnih glavah'. Mirno pluj med zvezdami, ti pikri, šaljivi in neprekosljivi Belokranjec. Že zdaj boli, ker te ni.« Tako se je glasil eden od množice zapisov na družbenih omrežjih, ko nas je Toni za vedno zapustil. Vendar njegov duh bo vedno med nami, njegova satira ostaja živa in kot kaže tudi vedno bolj aktualna. To dokazujeta tudi njegova prispevka v reviji Ledvica iz leta 2010 in 2014, ki sta danes še vedno ali celo še bolj aktualna kot takrat. S placilom davkov ji dati denar za zdravstvo, šolstvo, otroško varstvo, za ceste, vojašnice, policijske in carinske postaje, za znanost in umetnost ... jok, brate! Pomolsti, izžeti jo je treba na vsakem koraku: z varanjem pri izdajanju racunov, z delom na crno, z lažnimi invalidskimi upokojitvami, bancnimi racuni v tujini, z neprijavljenimi stanovalci v stanovanjih, z lažnimi statusi študentov, z locenim življenjem, prepisi materialnih dobrin na žive in pokojne sorodnike, z nevrnjenimi posojili, z metanjem zdravil v koše za odpadke, z vožnjami s kurilnim oljem, po avtomobilskih cestah pa brez vinjet, z izogibanjem placilu vrtca, porabljene elektricne energije ... Pa kaj bi našteval! Domiselnost slovenskega cloveka, kako ogoljufati državo, je brezmejna: je kot vesolje, ki mu ni videti konca in - kar je še teže razumljivo in grozece - ki se širi kot balon. Bolj pihaš, vecji postaja. Kje si bil, stari? >> BESEDILO:Toni Gašperic, Ledvica, april 2010 Bojim se trenutka, ko me bo sin ob pregledu mojega materialno-financnega stanja vprašal: »Le kje si bil, stari, ko so drugi grabili in kradli kot srake?« Verjetno se bom pocutil približno tako kot belogardist ob otrokovem vprašanju: »Oce, kaj si delal med vojno? Si bil z narodom ali proti njemu?« Zaman me boste iskali na seznamu sto najbogatejših Kranjcev. Ce bi obstajal spisek, ki bi zajemal petsto, šeststo, sedemsto tisoc ljudi, ki imajo v tej kurji materi kaj omembe vrednega pod palcem ali v nepremicninah, bi težko uzrli med njimi moje ime in priimek. Edina nepremicnina, s katero razpolagam, je tista, nad katero žena v postelji že lep cas obraca oci. In ni me strah, ce bo država obdavcila bogastvo - narava me ni obdarila z njim. Udari po njem! Ne morem se spomniti, kje sem bil. Vem samo, da so mi dali v roke neke papirje, za katere so rekli, da so delnice in da bodo rasle, ce jih bom pravilno naložil. Pa jih nisem. Resnici na ljubo: niti ne vem, kam sem jih vtaknil. Po ucinku sklepam, da v lastno rit. Kje drugje bi imel tako malo od njih kot prav tam? Morda sem bil v gostilni. Morebiti na zapoznelem partijskem sestanku. Kaj pa ce sem poslušal Krambergerja, ki je na placu pred obcino na predvolilnem srecanju krajanov za predsednika države vpil, da je imel Tito na roki tako drag prstan, da bi z njegovo prodajo lahko kupil avto? Brez ciganke se nic ne ve. Avto že imam. No, ja, prej kripo kot avto, a vseeno, vsaj vžge še. Stanovanje sem odkupil po Jazbinškovem zakonu, bog mu daj lahko dušo, kjer koli že je. Pocitniško hišico imam pobarvano z rumeno barvo. Enako kot staro karjolo, v katero je žena zasejala rože, prijatelj pa me je vprašal, ali sem vikend pobarval z barvo, ki mi je ostala od barvanja samokolnice. Kar naj se norcuje! Saj veste: kdor iz drugega dela bedaka, postane na koncu sam bedak. V sinovih oceh sem verjetno prav to: bedak. Z moralno-eticnimi normami, ki ne delujejo v sedanjem družbenem razsulu. To je nekaj podobnega, kot bi zaupali credo ovac v cuvanje volku s Prokletij. Današnji otroci se povsem drugacni, kot smo bili mi, ki smo vedeli, kaj so domovina, kaj ponos, kaj cast, kaj poštenost in podobna navlaka. Danes štejejo evri ne glede na to, kako so tisti, ki jih imajo kot blata, do njih prišli. Hudica: le kje sem bil, da zdaj rdim pred lastnim sinom? Zasoljeno, ki je dovoljeno >> BESEDILO: Milan Fridauer - Fredi >> Dokler je kaj za vzeti, so vsi zavzeti. >> Krasti se ne sme, je enotna pravna stroka! A kaj, ko je ne ubogata tajkunova in politikova roka. >> Šele ultrazvok mojega abdomna je pomiril ženo. Ne, z maticarjem pred osmimi leti nista slabo opravila kastracije in mi posledicno niso znova zacela rasti jajca, pac pa sem fasal samo malo vecjo dimeljsko kilo. >> Ker je prevec kokodajsala, ji še kurji tat ni hotel ukrasti srca. >> Le v demokraciji lahko tudi mali clovek svobodno izbira: prst v rit ali v oko?!? >> Vec ljudi bo brez zveze potovalo na drugi konec sveta, prej bo šla Zemlja na drugi svet. >> Odkar sem vzel pamet v roke, vanje vec ne pljuvam. >> Ker je bil brez posluha za hobotnice, so ga poslali rakom žvižgat. >> Ljubil sem jo iz dna srca, pogrešam jo iz dna flaše. >> Ce pogosto postavljaš življenje na kocko, boš hitro zakljucil življenjski krog. DIAGNOZA SMEH 39 Sestavil Edi Klasinc Strokov­njak za fonetiko Grm z dišecimi cveti Nino Robic Vodna struja Napad Naš frajtonar (Lojze) Opecena krušna rezina Tovarna za igle Campa Lojze Nasekano meso Ovcji samec Jamajski ples Kradljivec Cudovitost Kratko­glavka Natrij Ograjena afriška vas Španski avtomobil Os . zaimek 5 . mesec Italijanski filozof (Umberto) Izpit Hitler kot vodja Zveza skupnost Vlitek Grški otok Ozek kos blaga France Urlep Povodna kuna Besedna ploha Ivo Jan Spremlja ogenj Pisatlejica (Lela) Tkalski izdelek Am . igralec (James) Majhna kaplja Delavec v žitnem silosu Reka na Peloponeziji Planer Odpadna voda Tropska ovijalka Razpršilo Krhka kovina Pripadnik Patarenov Obljuba Žila lasnica Vrtna uta Gozdna ptica Naskok, ataka Naša me-talka kopja (Martina) Ljubkoval-no ime za babico Vznese­nost Plovni kanal Reka v Italiji Krma (pri-mosrko) Moško ime Fridolin Ocka, papa Americij Domaca žival Italij . naftni koncern Ameriški krokodil Ceški šahist Avt . ozn . Cacka Kinemato­graf Opecen clovek Grški poveljnik pred Trojo Ozdravitev Semena modrosti Misli svetovnih modrecev vseh casov nam lahko tudi dandanes lajšajo obcutke nelagodja. Helena Petrovna Blavatsky (1831-1891) parapsihološki medij in ustanoviteljica teozofskega društva: >> Nikoli ne postanite odmev cesarkoli, kar ste slišali slabega o drugem. Nikoli ne gojite mašcevanja proti tistim, ki so vas prizadeli. >> Vsaka religija je le delcek božje resnice. >> Hvaležnost bolj koristi tistemu, ki jo daje, kot tistemu, ki jo prejme. George Ivanovic Gurudjieff (?1877-1949) grško-armenski filozof, mistik in duhovni ucitelj: >> Vsi ljudje mislijo, da delujejo, vsi ljudje želijo delovati ... Dejansko pa nihce nic ne dela in nihce ne more nic storiti ... Vse, kar se s clovekom dogaja; vse, kar pocne; vse, kar od njega prihaja - vse to se dogaja. Dogaja se na popolnoma enak nacin, kot dežuje zaradi spremembe temperature, kot se sneg topi na soncu, kot veter dviguje prah ... Clovek je stroj. Vse njegovo delovanje, mišljenje in navade so rezultat zunanjih vplivov in zunanjih vtisov. Sam od sebe ni zmožen ustvariti niti ene misli, niti enega dejanja. V skladu z zakonom o društvih, zakonom o varovanju osebnih podatkov, pravili društva ledvicnih bolnikov in statuta Zveze društev ledvicnih bolnikov Slovenije (ZDLBS) izpolni in podpiše pristopno izjavo vsak clan društva. PRISTOPNA IZJAVA ZA NOVE CLANE DRUŠTVA LEDVICNIH BOLNIKOV _(vpišite društvo) Ime: ................................................................................................... Priimek: ................................................................................................... Naslov: ................................................................................................................................................................................................................. Poštna številka: ................................................................... Kraj: ....................................................................................................................... Datum rojstva: ......................................... Spol: M Ž Telefon: ............................................... GSM: ............................................Elektronski naslov: ........................................................................ SEM (obkrožite ustrezno številko, pri otrocih obkrožite dve številki): 1. na hemodializi 2. po transplantaciji ledvice 3. na peritonealni dializi (CAPD) 4. ledvicni bolnik 5. družinski clan 6. podporni clan 7. otrok (starost) 8. zdravstveno osebje 9. drugo NAZIV ZDRAVSTVENE USTANOVE: Kraj in datum: Lastnorocni podpis: Podpis zakonitega zastopnika za osebo mlajšo od 15 leta Cilj obdelave osebnih podatkov je zagotavljanje clanskih pravic in obveznosti, zavarovanje clanov, obvešcanje clanov ter vodenje evidenc v zvezi s clanstvom in aktivnostmi clana v društvu in ZDLBS. • S podpisom sprejemam pravice in obveznosti, ki izhajajo iz društvenih pravil in statuta ZDLBS. • Osebni podatki se z mojo privolitvijo zbirajo in hranijo v društveni in tudi centralni evidenci ZDLBS v skladu s 1. odstavkom 10. clena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) clen. • S podpisom dovoljujem hrambo in obdelavo "osebnih podatkov" v evidenci clanov društva, posredovanje tle-teh podatkov ZDLBS pri izvajanju rizicnih clanskih ak­tivnosti (npr.: izleti, športna tekmovanja, projekti …). • Dovoljujem tudi javno objavljanje slikovnega, video in zvocnega materiala, ki prikazuje dejavnost društva in vsebuje moje posnetke. DA NE • Društvo pa se obvezuje, da bo varovalo osebne podatke fizicnih oseb v skladu s 24. in 25. clenom Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) • Narocam se na društveno obvešcanje o programu dela ter aktivnostih društva in hkrati dovoljujem, da me društvo o tem obvešca na moje kontakte oziroma preko poverjenikov. DA NE • Od osebnega društvenega obvešcanja se lahko kadarkoli pisno odjavim na sedežu društva, pisno na naslov ali po e-pošti.