Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Celja 2. decembra. Na sv. Andreja je tukaj naj-imenitneji sejm, ob kterem navadno snida se mnogo ljudi. (To leto je bil, zavoljo nedelje, preložen na ponedeljk). Ker pa je letos prednje dni namedlo bilo obilno snega ter zimiti jelo hudo, je menda neugodno vreme zaderževalo množino sejmarjev, da jih ni prišlo toliko sem, kolikor jih prihaja druge leta ob tej priliki. Vendar je bilo, razun domačih tergovcov, ptujih kramarjev in prodajavcov dovelj, malo pa kupca. Dopeljanega blaga je bilo tudi veliko , posebno pertenine, pavolnate in volnate robe, kožuhovine, usnjine itd. Živine ni bilo veliko na prodaj, ker zavolj snega ni bilo mogoče, da bi se je bilo dosti prignalo; viditi je bilo celo malo goved, le nekoliko konj. Poprodalo se ni veliko; spe-čali so prodajavci le malo takega , kar na zimo je neobhodno potrebno ljudem: kajti cena je bila draga, dnarja pa manjka povsod. Zanimivo je gledati sedaj ob naših sejmih (in menda 4udi po drugih krajih poleg železnice), da sejmarji privrejo 393 naglo in kupoma po železnici, pa tudi odrinejo hitro po njej. Pri nas, na priliko, je sejmišče rano pred sedmo uro še zlo prazno; po sedmih pripeljava hitrovlak iz Ljubljane polne vozove ljudi; ob pol dvanajstih dopoldne pa pritira vlak od Gradca in gornjih krajev tudi mnogo sejmarjev v Celje; — ti barantajo, prodajajo, kupujejo hitro; se okrepčajo hitro v gostivnicah, poserkajo hitro nekoliko letošnjega sladkega vinca, pa odrinejo spet po železnici hitro domii; na večer je sejmišče izpraznjeno kakor da bi bilo pometeno. Prav tako! Ljudje si prihranijo sedaj veliko časa in dnarja, ki so ga drugekrati po sejmu tratili v kerčmah do terde noči. Saj je že davnej rekel nek moder angležk deržavnik, da „čas je dnar". Ta izrek poterjuje se dan današnji očitno in djansko; blagor pa tudi ljudem, da so jeli spoznavati to zlato resnico ! J. Š. Iz Ljubljane. Slišali smo, da za tistih 2000 gold., ki so jih darovali presvitli cesar ubogim ljubljanskim, se je oglasilo 363 prošnikov in prošnic, pa marsikteri „šnopsIar" bi utegnil odleteti. — Gosp. Jož. Blaznik je ravno izdal v nemškem jeziku zemljokaz železnice med Ljubljano in Te rs to m (Karte der k. k. Staatseisenbahn zwischen Laibach und Triest). Mikavno je viditi, kako gre železnica iz Ljubljane in kako se vije, dokler ne pride v Terst; ker je tudi sedanja pot velike teržaške ceste zaznamovana, je ta zemljokaz toliko znamenitniši. Izrisan je tudi veličanski zidani most poleg Barovnic, ki mu ga železnice našega cesarstva nimajo para; zaznamovani so tudi predori (Tunnele) po dolgosti in pa naraznost postaje do postaje (Station). Lično izrisani zemljokaz je posvečen prevzvišenemu gosp. deželnemu poglavarju grofu Chorin-skimu. Cena mu je 1 fl. — Od več strani se terdi, da bo železnica med Terstom in Postojno kmalitako dodelana , da se bojo presv. Cesar s Cesarico iz Tersta nazaj že po nji v Ljubljano pripeljali. Ne vemo: ali bo mogoče.