»N J 1 J ! I PfcimuPSKI DNEVNIK Plačana v gotovini p nAA ___ _ * . v . . post^ igr^r™ Cena 300 lir Leto XXXVI. Št. 115 (10.635) TRST, sobota, 17. maja 1980 /‘MORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* VCu Pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. 0B OBČNEM ZBORU SPZ Navezanost na kulturo ■p Slovenska Prosvetna zveza bo na današnjem 23. rednem ob-€ ,.em zboru sprejela v svoje vrste f- • »ttih članic. Temu podatku, ki ^ sant po sebi zgovoren, ne bi izrazitega poudarka — ra- 1. 8 seveda povsem razumljivega opravičenega zadovoljstva — če Br vključeval v sebi celo vrsto ■fc.-'.^nou. ki so bistvene važnosti Btto lVlienie mše zveze, za kultur-* I dogajanje med Slovenci v na- miuirrJaTne^vu za življenje naše ■Sjoanostne skupnosti nasploh. V Kj^ 1 VrsH Predstavlja otipljiv do-... Svečanega zanimanja naših ! za družbenost, da skupno, K’,' direktno oblikujejo svoje Efrno okolje, v katerem želijo doma in se počutiti *iei h ^° pomenl 20 mš° za~ čev • stuarnosf predvsem uresni-lastno voljo izpričevanja ,e narodnostne pripadnosti. obi-L.nasprotiu 2 ocenami, da so j) ^ ® kulturnega izživljanja v drtišt'0^1 — kulturno-prosvetnih I kakršne so pri nas že povsem tradicionalne, tio° 0S*n.e *n Predvsem za mladi-*ezanmive, ugotavljamo že vr-ljU(je}’ do se udeleževanje mladih to 1 .epi žri ~~ je največkrat prav mladih povod za u-tife l ianJe novih društev ali ožile ! lak'h, ki niso bila delovna bon 'e° To dejstvo je toliko jjj, ^azPeseljivo, ker je odnos natri nhr neposredne soudeležbe E tv0- Okovanju kulturne dimenzije tn‘a 03 kraja v obratni smeri raz-Itajarr ^dlžjonskim družbenim do-tan }em- če naj verjamemo debate v*1 ?°lemikam o «begw> mladi-tekak - - 0 privatnih interesov po kile! 'Sn! vsesPlošni kolektivni ideo-mianosti po letu 68. to ^ovdev, ki se nam ponuja, je ka 3e navezanost našega člove-je 0i.a. aslno kulturo globoka, da k,stnCUtfk odgovornosti do izgleda kudeh ^u^Wne podobe pri naših skrb VsesPl°šen pojav, . da ni hira0 Okovanje te podobe delu rnena privilegiranemu sloju. Kul-tostj ^rebe in podvigi cele skup-"aibo/Se ^ražaio na najširši in čutlcol demokratičen način z ob-dcl p,. ’ da je slovenska kultura, io ljudskih izrazov pa umetniških dosežkov, *° kst vseh. *«irJe!' dneh, ko smo žalovali ob iiVo 0variša Tita in smo še bolj $ pfjOžlvtjali soudeleženost ljube v Vseh etapah nastajanja druž-bil0 ^“hčni domovini, nam je ta kun”1 jasno’ da so izhodišča kot n u.r° našega časa, mišljeno Ijijdjj. sistem odnosov med ■i $v ‘!s,a' ki jih je tovariš Tito tc.tijp kmdstvom nak ?°tdele'- ^e^no boril- To so načela ^■nip j 1 masivom nah Sr>udeip?Sledno boril. To obliv en°Xt‘ ljudstva pri izbiri *o», n nvaniu medčloveških odno->tQHšč C j0 strPnosti, zanimanja za ^drugih, spoštovanja in so-!92unipj1a’ V^lka večina sveta je ktaz : a pomen teh načel, katerih kar Jč. * * * * v našem merilu, tudi to, *a dnem6 ^,‘d!S'vo zagovarja dan z besedo in dejanjem. ho jr)0) 7n delovanje naših dru-k sta bila za naše kra- hven ■ <>zl jamstvo, da se bomo kljub J..J!0 zemlji ohranili, [hosti p.ogroženosti in izpostavah p ' °itkn 2a uresničitev na-dstapp !,'C’ kot jih demokratična *a°°tavr '*ave‘ v kateri živimo, Se nam]Q’ Se 8e ni končala, ker oddJ,tem oziru ta država še ^or; .z'la- Društva in skupine, ht \er 1 °,,a številčnost in zavze >ristr)y!h0Pa rast teriajo, kot in v ltaj --S’ lzraz slovenskega iiv-tolitičnn l,>' PTlznanje, kajti še pred iarndnn^0portumstj°’ da se naša mja ta n.a skupnost zaščiti, pri-8e stopn-eva ‘z dosežene kultur- n '~ našega časa, ko je po-hšq z zdržno, da se država pro-demokratično in sodobno, miatu Pa krati pravice manj- hše >Qk>eue Pojmovanje kulture, naše ^kouu ■ a se uveljavijo načela ^Uje J" dostojanstva, da se po-^nje • e oranje, da se goji za-j6®9 Dn»«n Poglabljanje medseboj-ki ponja. želijo imeli v lju- ter isk 1° ”am najbližji tudi naj-fnega sogovornika. Slo- t •'-l -i) 7f .. vui UM.U. rh Veni , p doživljamo v stali- %0VeČinskl .. "i0 p ... ega naroda do nas še i! *e m,J a protlslovja. Zavzema-i^o naro\n° po našlh močeh, da ^ kultu* a' na katerih sloni na-efjaniej "a opredelitev, v katera naiMl,m.?a katera jamčijo tudi dric,J2yše generacije, izzvala i1' v n;i,nii Italijanske narodno-S druil°Vi-h inst‘tucijah, v nji-,shtn ^ni stvarnosti vse tiste :%rno ™H™or,e- ki tih v logiki NA DUNAJU OB ROBU PROSLAV OB 25-LETNICI PODPISA DRŽAVNE POGODBE Mttskie in Eromiko tri are razpravljala o obnovitvi procesa popuščanja napetosti Gromiivo ponovil predlog, ki je izšel iz zasedanja držav varšavskega pakta, Muskie pa poudaril mnenje, da je mir nedeljiv - Slo je za prve ameriško-sovjetske pogovore po izbruhu afganistanske krize (Od dopisnika Dela posebej za Primorski dnevnik) DUNAJ — Točno tri ure je trajal današnji pogovor med ameriškim zunanjim ministrom Muskiem in sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. Gre za prvi stik te vrste po izbruhu afganistanske krize, pri čemer je sama dolžina današnjega pogovora za poročevalce presenečenje: Muskie je namreč pred pogovorom napovedal tiskovno konferenco, ki bi se morala začeti že uro po začetku pogovora. Toliko bolj je bila kratka tiskov- na konferenca, ki je trajala le dve minuti. Muskie je povedal, da sta imela z Gromikom resen pogovor o vrsti praktičnih problemov. Ta pogovor naj bi v popolnosti potrdil Muskievo mnenje, da je treba kontakte nadaljevati, pri čemer pa a-meriški zunanji minister ni hotel govoriti o podrobnostih tega pogovora, češ da mora poprej poročati svojemu predsedniku. Vsekakor pa naj bi srečanje po njegovih besedah vodilo k nadaljnjim pogovorom, v okviru katerih naj bi morda rešili obstoječe razlike v pogledih na mednarodni položaj. Četudi so bile oči sveta — kot je te dni pisal avstrijski tisk — uprte na Dunaj in četudi je bilo na da-našoii spominski slovesnosti na gradu Belvedere veliko govora o tem, da je Dopuščanje nanetoeti ed>na not za reševanje mednarodnih odnosov. Tudi Iran zavrača Karmalov predlog TEHERAN - Včeraj je afganistanski predlog o dvostranskih pogovorih s Pakistanom in Iranom zavrnil tudi iranski zunanji minister Ghotbzadeh, ki je poudaril, da bi bili pogovori možni šele, ko bi se sovjetske čete umaknile iz Afganistana. Karmalov režim je torej naletel na popolno zavračanje, saj je tudi pakistan ska vlada zavrnila njegov predlog. Taki stališči, dan pred današnjo Islamsko konferenco v Islamabadu, pomenita samo, da bodo muslimanske države ponovno obsodile sovjetsko intervencijo. Glede morebitnih ukrepov pa se vedno bolj utira prepričanje, da bo večina i-slamskih držav tudi finančno in materialno podprla protisovjetsko islamsko gverilo v Iranu, saj so izgledi za politično rešitev krize malenkostni. Kljub temu pa skuša marsikatera država zgladiti spore in poiskati miroljubno rešitev. Vče raj je tako v Kabul prispel in dijski zunanji minister Sathe. dolžina današnjega pogovora, ki priča o tem, da sta oba zunanja ministra kljub vsem pomislekom temeljito izmenjala stališča. Dialog med obema zunanjima ministroma se je začel, še preden sta dejansko začela pogovor. Na spominski slovesnosti, ki je bila danes opoldne na gradu Belvedere, kjer so pred 25 leti podpisali avstrijsko državno pogodbo, je sovjetski zunanji minister Gromiko izkoristil priložnost za to, da je v zvezi z odnosi, ki so botrovali podpisu avstrijske državne pogodbe ponovno poudaril, da je Sovjetska zveza bi la in ostaja privrženec politike popuščanja napetosti, pa naj gre za popuščanje na političnem, ali vojaškem področju. Gromiko je pri tem ponovil predloge, ki so jih objavili po včeraj končanem sestanku voditeljev držav varšavske zveze. Povsem programski in opredeljen je bil v tej zvezi tudi govor ameriškega zunanjega ministra, ki je obsodil ne samo terorizem — in imel pri tem v mislih Iran — marveč se je zavzel tudi za spoštovanje načel neodvisnosti in ozemeljske nedotakljivosti, s čimer je o-čitno cikal na sovjetsko prisotnost v Afganistanu. Muskie se je danes močno približal tezi, da je mir nedeljiv, ko je dejal, da sleherna posamična agresija ogroža mir v celoti. Hkrati pa je ameriški zunanji minister poudaril, da Washing-ton tudi poslej ostaja zvest politi ki detanta, vendar s pogojem, da partnerji spoštujejo načela mednarodnega prava, s čimer je spet očitno mislil na sovjetsko invazijo v Afganistanu. Pred tem posrednim dialogom je Muskje izstopil pred javnost tudi i nekaterimi povsem neposrednimi izjavami. Ko je časnikarjem govoril o zadnjih predlogih iz Afganistana, se Muskie ni izrekel zoper pogajanja, vendar pa je kot pogoj zanje postavil poprejšnji umik sovjetskih čet iz Afganistana. Ko pa je omenil zadnje predloge varšavske zveze, je ameriški zunanji minister menil, da so premalo opredeljeni in da bo zato poslušal svojega sovjetskega kolega: če bo v informa ciii kai novega, potem — tako je rekel Muskie — bo ameriška vlada dialog nadaljevala. In očitno se je prav to na današnjih pogovorih tudi zgodilo. Sicer pa je Muskie da našnji dialog ocenil ne kot prilož nost za reševanje obstoječih nakopičenih problemov, marveč predvsem kot možnost, da se ohrani komunikacija s Sovietsko zvezo. MARJAN SEDMAK r\t\ Sovjetski zunanji minister Gromiko in ameriški državni tajnik Muskie kramljata kot stara prijatelja na včerajšnjem kosilu na Dunaju (Telefoto AP) SC ZLASTI V NCUVRSCCNIH DRŽAVAH Tito in njegovo delo še vedno v ospredju svetovnih komentarjev Rinaseita: jugoslovanska skupnost narodov in narodnosti je rezultat privrženosti istemu idealu -svobodi in enakopravnosti BEOGRAD — Predsednik Tito in njegovo življenjsko delo, socialistična skupnost jugoslovanskih narodov in narodnosti so v središču pozornosti številnih člankov, prispevkov in komentarjev svetovnih sredstev javnega obveščanja, ki pišejo o veliki osebnosti našega časa, praznini, ki jo je Tito pustil za seboj, in vprašanjih, ki so se pojavila po njegovem odhodu s svetovnega političnega prizorišča. Največ pozornosti predsedniku Titu, neuvrščenim in socialistični Jugoslaviji še naprej namenjajo tisk v neuvrščenih državah, vidni svetovni publicisti, politiki in državniki. Tedensko glasilo KP Italije «Ri-nascita» v članku pod naslovom «Ljudska izgradnja* med drugim poudarja, da jugoslovanska skupnost narodov in narodnosti ni nastala na papirju, ampak je rezultat bratstva in privrženosti istemu cilju — svobodi in enakopravnosti. Narodnoosvobodilni boj v Jugoslaviji je bil drugačen kot boj drugih odporniških gibanj, med drugim tudi zaradi tega, ker ni bilo čakanja na direktive s strani, ampak so narodi Jugoslavije stopili v akcijo in postali sogovorniki velikih sil. Sposobnost Jugoslavije, da ne sprejme blokovske PLODNA DIPLOMATSKA DEJAVNOST ZUNANJEGA MINISTRA SFRJ NA DUNAJU SREČANJE MED VRHOVCEM IN AMERIŠKIM DRŽAVNIM TAJNIKOM Potrebna prizadevanja za popuščanje napetosti in okrepitev detanta na načelih suverenosti- Vrhovec povabil šefa nemške diplomacije Genscherja v Jugoslavijo so na Dunaju sestanek med obema zunanjima ministroma pričakovali z veliko skeptičnega duha. Šestmesečni premor in pa problemi, ki so se na mednarodnem prizorišču nakopičili v teh šestih mesecih — vse to so elementi, ki ta hip ne dopuščajo pretiranega optimizma. Toliko bolj je zato presenetljiva POZITIVEN OBRAČUN SREČANJA MED NEMŠKIM KANCLERJEM IN COSSIGO DUNAJ — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec, ki se mudi na Dunaju na proslavah ob 25. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe, se je včeraj sešel z zunanjimi ministri Švice, češkoslovaške in ZDA. Z vodjo švicarske diplomacije Pierrom Aubertom se je Vrhovec pogovarjal o problemih, ki težijo Evropo in o sode!ovanju med nevtralnimi in neuvrščenimi državami te celine, da bi uspešno pripravili madridsko konferenco o evropski varnosti in sodelovanju. V izmenjavi mnenj sta se dotaknila tudi morebitnega sestanka zunanjih ministrov nevtralnih in neuvrščenih držav pred madridsko konferenco, če bi to bilo potrebno. Vrhovec in Au-bert sta pozornost namenila tudi obnovitvi popuščanja in o ukrepih za izboljšanje nevarnih razmer v svetu ter miroljubnemu reševanju kriznih žarišč na načelih listine OZN. Govor je bil tudi o možnostih miro- Schmidt za nadaljevanje politike dialoga in sodelovanja z Vzhodom Državnika obravnavala vsa najbolj pereča mednarodna vprašanja in razvoj medsebojnih odnosov - Predsednik republike Sandro Pertini sprejel nemškega gosta % pr°. dozorele Okujemo. civilizacije od KLAVDIJ PALČIC RIM — Odnosi med državami zahodne Evrope ter vprašanja popu ščania napetosti v svetu, so bile osrednje teme včerajšnjega srečanja med ministrskim predsednikom Cossigo in nemškim kanclerjem Schmidtom. Kot znano se je nem ški državnik mudil v Italiji le na kratkem delovnem obisku, kljub temu. pa so bili njegovi pogovori predvsem s Cossigo zelo važni in to v sklopu skupne strategije obeh držav v zunanjepolitični usmeritvi Predsednik italijanske vlade je sedaj tudi predsedujoči v ministrskem svetu Evropske gospodarske skup posti in si prizadeva najti skupen jezik držav deveterice v zunanji politiki, kar pa mu doslej le ni popolnoma uspelo. Iz njunega srečanja je izšlo, da si bosta Italija in ZRN vnaprej od ločneje prizadevali za ponovno vzpo stavitev dialoga med zahodno Ev ropo in SZ. čeprav pri tem ne skri vata določenih ovir, kot je na pri mer sovjetska vojaška prisotnost v Afganistanu. Schmidt je tako po novno izrazil načelna stališča bon ske vlade, ki zadevajo nujnost novega vojaškega razmerja sil v Ev ropi. ob tem pa ne zapirajo mož nosti dialoga in sodelovanja z Moskvo. Zunanjepolitično stališče ZRN je že zdavnaj znano in je že na letelo na kritike, predvsem v I.on donu, kjer je konservativna vlada Tbathcherjeve do skrajnosti filo- ameriška in dopušča le malo mož nosti ponovnega odprtja dialoga z Vzhodbm. Tudi tokrat pa je bil predsednik Cossiga zelo previden, kar potrjuje, da italijanska vlada ni še izdelala jasnih stališč predvsem v zvezi s problemom popu ščanja napetosti v Evropi. Cossiga in nemški gost sta v po govorih posvetila precejšnjo pozor nost tudi sodelovanju v okviru EGS, kjer ostaja še nerešeno vprašanje britanskega deleža proračunu deveterice. O tem bo nedvomno govor na srečanju ministrskih predsednikov skupnosti, ki bo v Benetkah 12. in 13. junija, kar bo služilo kot priprava sedmih najbolj industrializiranih držav na svetu, ki bo v istem mestu 22. in 23. junija. Schmidtov delovni obisk v Rimu pa je predstavljal tudi lepo priliko z.a izmenjavo mnenj o sodelovanju in odnosih med državama. ki so v zadnjih mesecih dosegli zadovoljivo stopnjo razvoja. Po krajšem sestanku z nekaterimi ita lijanskimi Gospodarskimi ministri je nemški kancler v večernih urah odpotoval v domovino. Nemški gost se je mudil tudi na krajšem obisku na Kvirinalu, kjer je imel s predsednikom republike Pertiniiem pogovor o naibolj pere čih mednarodnih problemih. Schmidt se je srečal tudi s Craxijem, Longom in Spadolinijem ter s portu galskim predsednikom Eanesom, ki se v teh dneh mudi na uradnem obisku v Italiji. Berlinguer govoril v tovarni Breda MILAN — Na mogočnem shodu v tovarni Breda v Sestu San Giovanni je generalni tajnik KPI Enrico Ber-linguer poudaril temeljne politične in programske smernice komunistične partije v zvezi z bližnjimi upravnimi volitvami. Berlinguer se je v svojem posegu zavzel za novo vlogo delavskega razreda v sedanji družbeni stvarnosti ter kritiziral vla-dn, ki po njegovem mnenju ni zmožna reševati najbolj perečih problemov, ki tarejo Italijo. Komunistični voditelj je govoril tudi o vlogi naprednih sil za mir in popuščanje napetosti v svetu. Predsednik Pertini obiskal Amendolo RIM — Predsednik republike Pertini je včeraj obiskal v rimski kliniki komunističnega poslanca Gior-gia Amendolo, ki je že dalj časa bolan. V komunističnih krogih demantirajo, da bi se njegovo zdravstveno stanje v zadnjih časih poslabšalo. ljubne rešitve afganistanske in iran. ske krize v skladu z načeli nevme-šavanja in celovitega spoštovanja suverenosti in ozemeljske celovitosti. V pogovorih Vrhovca s češkoslovaškim zunanjim ministrom Bohu-skovom Hnoupekom so bili v o-spredju dvostranski odnosi, pozornost rn sta namenila tudi razmeram v Evropi, pri čemer sta posebej poudarila nujnost oživitve detanta in uspešnega poteka konference v Madridu. Hnoupek je zveznega sekretarja SFRJ seznanil z vsebino sestanka varšavskega sporazuma. Beseda je tekla tudi o obisku Josipa Vrhovca v Pragi, kamor bo odpotoval konec meseca. Z zunanjim ministrom ZDA Ed-mundom Muskijem se je Vrhovec prav tako pogovarjal o dvostranskih odnosih, pri čemer sta sogovornika opozorila na nujnost nadaljnjega- razvoja teh odnosov na načelih polne enakopravnosti. Ministra sta se pogovarjala tudi o sedanjih razmerah v mednarodnih odnosih in kriznem žarišču po svetu. Pri tem sta posebej podčrtala nujnost prizadevanj za zmanjšanje napetosti in okrepitev popuščanja na načelih suverenosti. Kot gost avstrijske vlade se je Josip Vrhovec udeležil zatem slovesnosti ob 25. obletnici podpisa državne pogodbe, s katerim je Avstrija postala suverena in nevtralna država. Josip Vrhovec pa se je v četrtek sestal na Dunaju z zahodnonemškim zunanjim ministrom Hansom Die-trichom Genscherjem. Razpravljala sta o nadaljnjem razvoju dvostranskih odnosov med državama. Posebno pozornost sta posvetila e-vropskim odnosom in pripravam na madridsko konferenco kot pomembnega člena pri obnavljanju detanta ne-le v Evropi, temveč tudi v svetu. Zvezni sekretar Vrhovec je povabil svojega sogovornika Gen-scherja, naj sredi julija uradno o-bišče Jugoslavijo. Bonski minister je povabilo sprejel. Avstrijski zunanji minister dr. Pahr je povabil Josipa Vrhovca na intimno večerjo. Včeraj popoldne se je Josip Vrhovec na Dunaju sestal tudi s francoskim zunanjim ministrom Francoisom Poncetom. (dd) Nafta se ne bo podražila MONCHEN — Po najnovejših u-gotovitvah zavoda za gospodarske raziskave (IFO) ne bo v prihodnji polovici leta novih naftnih podražitev, saj bo recesija v ZDA in v drugih zahodnih državah priporno gla, da se bo zmanjšalo povpra sevanje po nafti. Volitve v Peruju LIMA — Po 17 letih bodo prihodnjo nedeljo perujski volivci in vo- livke prvič šli na volišča, da izvolijo predsednika republike, dva podpredsednika, 60 senatorjev in 180 poslancev,' ki bodo upravljali to andsko državo za obdobje prihodnjih petih let. Sestanek Mitterrand-Carrillo MADRID — Danes sta se v Ma dridu sestala vodja francoskih so cialistov Francois Mitterrand in generalni sekretar KP Španije San tiago Carrillo. Politični opazovalci poudarjajo, da to spada v okvir nosvetovanj strank «evropske levi ces>, kar bo nedvomno povzročilo ostre reakcije prvega sekretarja KP Francije Georgesa Marchaisa, ki je v preteklosti ostro kritiziral podob na srečanja. logike, poudarja glasilo ob koncu, izhaja iz dejstva, da je Jugoslavija vse dosegla z lastnimi silami, opirajoč se na narod, njegovd enotnost in slogo. Mehiški časopis «E1 Dia* je objavil obširni članek o Titovi osebnosti, njegovem pogrebu in njegovem velikem političnem pomenu. Med drugim piše, da je Tito izšel kot zmagovalec, ker ga podpirajo jugoslovanski narodi združeni v dolgih letih boja in izgrednje. Titova smrt, piše «E1 Dia», je žalosten dogodek za vse, ki so poznali vrednost njegovega dela in je ogromna izguba za celotno človeštvo. Srečanje vidnih državnikov v Beogradu naj bi prispevalo k miru in medsebojnemu razumevanju v prid velike politike, katere prvi nosilec je predsednik Tito (dd) REKLI SO 0 TITU BEOGRAD — O življenju in delu predsednika Tita so te dni svetovni državniki rekli naslednje: Sandro Pertini: S smrtjo predsednika Tita je človeštvo izgubilo borca, ki se je uporno zavzemal za načela svobode in pravice. Tito je zadnji med velikani druge svetovne vojne, ki odhaja, bil pa je prvi v boju za neodvisnost in obrambo lastnega naroda. Zmagal je v vseh bitkah, v katerih je sodeloval, izgubil je samo zadnjo, proti smrti. Musa Traore: Tito se je vedno zavzemal na vseh področjih proti zatiranju človeka. Leopold Sedar Senghor: Predsednik Tito je zgodovinski primer pripadnosti .neodvisnosti narodov in prijateljstva med ljudstvi. Edivard Gierek in Henrik Jablon-ski: Odšel je vidni delavec mednarodnega komunističnega in delavskega gibanja, vidni državnik, iskren domoljub in revolucionar,, ki je užival splošno spoštovanje in ugled v svetu kot nosilec plemenite ideje bratstva, priiateljstva in sodelovanja med narodi in kot borec za mir, napredek in socializem. Ramalho Eanes: Bil je eden od največjih državnikov tega stoletia. Zgodovina bo zabeležila izredno vlogo, ki jo je imel pri ohranjevanju miru in vzpostavljanju dialogov med vsemi narodi sveta. Felipe Gonzales: Bil je človek, katerega ime bo vedno zapisano za stvar miru in svobode v svetu. Nguema Nmbasongo: Tito je vidni državnik našega časa, ki je o-gromno prispeval k mednarodnemu miru in sodelovanju, k miroljubnemu sožitju med narodi. Fajad Al Faiad: Tito ni umrl, vedno bo z nami. (dd) DAKAR — Gvinejski predsednik Sekou Toure se je rešil pred bombnim atentatom med proslavami ob praznovanju 33-letnice ustanovitve Demokratske stranke Gvineje. NA ZAHTEVO OBTOŽENEGA PODRAVNATELJA TAJNE SLUŽBE SISDE Proces Isman-Ruasomanno odložen Oba obtoženca ostaneta v zaporu Državni tožilec zavrnil zahtevo po začasni svobodi za Ismana RIM — Včerajšnja razprava na procesu po hitrem postopku proti novinarju dnevnika Messaggero Fa-biu Ismanu in podravnatelju tajne službe Sisde Silvanu Russomannu, se je iztekla v slabi uri. Za proces je vladalo izredno pričakovanje, saj je bilo prvič, da so aretirali časnikarja, ki je objavil tajne vesti (gre za zapisnike Pecijevega pričevanja), predvsem pa vzbuja šte- iMiiiiiiiiiiniMiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiniiiiiHiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,,, Čestitke ob 35-letnici Primorskega dnevnika Kolektivu našega Primorskega izrekamo ob jubileju iskrene čestitke z željo, da bi še v bodoče tako pozorno kot doslej spremljal in vzpodbujal kulturno, politično in telesnovzgojno življenje Slovencev v zamejstvu. ŠZ Bor * • • Kolektiv Gospodarskega vestnika Ljubljana izreka čestitke kolektivu Primorskega dnevnika ob 35-letnici izhajanja časnika. S svojim neutrudnim in vsakodnevnim delom prispevate dragocen delež h krepitvi narodnostne skupnosti Slovencev v Italiji in k njihovemu boju za uveljavitev kot enakopravni skupnosti v matični državi. Gospodarski vestnik Ljubljana • • • Ob 35-letnici izhajanja Primorskega dnevnika vam čestitamo z željo obilnih nadaljnjih uspehov. Za upravo občine Devin . Nabrežina župan Albin Škerk vilna vprašanja dejstvo, da so «u-hajale» pomembne uradne tajnosti, ki so šle na roko predvsem teroristom, prav iz urada, ki bi moral najbolj ščititi te informacije. Če k temu dodamo še ime Russoman.na — podravnatelja tajne službe — in se vprašamo po razlogih, ki so botrovali njegovemu izdajanju državnih tajnosti, je mera pričakovanja, bolje rečeno začudenja in preplaha, polna. Kako je včeraj potekal proces? Zagovornik novinarja Ismana je po precej hudih obtožbah na račun dol-goveznosti in načina vodenja preiskave zahteval, da ločijo sodna postopka proti obtožencema, da se proces ne preloži na poznejši datum in da izpustijo na začasno svotiodo njegovega varovanca. Russomanno pa je preko svojega, branilca zahteval preložitev procesa, da bo odvetnik imel dovolj časa za pregled preiskovalnih aktov. Javni tožilec je zavrnil vse zahteve Ismanovega branilca, sprejel pr. je Russomannove. Tudi sodni zbor je bil istega mnenja in proces je tako preložen na prihodnjo sredo, do takrat pa ostaneta oba obtoženca v zaporu. Isman je predsedniku sodišča pred sodno obravnavo izročil dolgo pismo, v katerem izreka prepričanje, da je ravnal po profesionalnih načelih svojega poklica, zaradi poklicne etike in v znak protesta proti ravnanju preiskovalnih sodnikov, pa ne bo odgovarjal na vprašanja zasliševal-cev. Omeniti velja še neuradne vesti, ki so jih včeraj objavili nekateri časopisi, med katerimi glasilo KPI Unita, češ da bodo po tem procesu uvedli za Russomanna novo preiskavo, v kateri bo baje obtožen podpiranja teroristov. Vsedržavna zveza italijanskega tiska (FNSI) je po procesu izdala komunike, v katerem opredeljuje zavrnitev začasne svobode za Ts-mana kot izredno hudo in brez vsakršnih utemeljenih razlogov. Včerajšnje odločitve rimskih sodnikov se po mnenju FNSI uvršča v serijo ukrepov, ki jih zadnje čase sprejema sodstvo, da bi ustrahovalo in omejilo dolžnost in pravico novinarjev do obveščanja. CATANZARO — Deset let in pol je minilo od fašističnega pokola na Trgu Fontana, kjer je izgubilo življenje 16 oseb. nad sto pa je bilo ranjenih. Sodna pot za določitev odgovornosti za pokol pa se bliža šele drugemu dejanju tega zločina, ,ki so ga opredelili za najkrutejšega v povojni zgodovini Italije, Prihodnji četrtek se začne v Ca-tanzaru, na drugostopenjskem sodišču, prizivni proces proti Francu Fredi, Giovanni ju Venturi in Guidu Giannettiniju, ki so bili na procesu prve stopnje obsojeni na dosmrtno ječo. Prva dva kot voditelja fašističnih prevratniških sil, tretji pa kot funkcionar takratne tair ne službe SE). ZA OBNOVITEV POKRAJINSKEGA IN OKOLIŠKIH OBČINSKIH SVETOV Volilna kampanja za upravne volitve se počasi premika v živahnejšo fazo Dolinska sekcija PSI predstavita program in kandidate za obnovitev občinskega sveta - V Nabrežini pa je sekcija KPI poleg volilnega programa orisala tudi rezultate ankete, ki jo je stranka izvedla med prebivalstvom Volilna kampanja se počasi premika v živahnejšo fazo. Stranke predstavljajo volilne programe in kandidate, v prihodnjih dneh pa se bo predvolilni boj z zborovanji in raznimi drugačnimi manifestacijami še razživel. Danes, ob 16. uri, bodo socialdemokrati, na sedežu v Ul. Mazzini, priredili tiskovno konferenco, katere se bo udeležil evropski parlamentarec Flavio Orlandi. Včerajšnja predvolilna kronika pa beleži dva dogodka. V Dolini je krajevna sekcija PSI predstavila program in kandidate, ki se bodo potegovali za izvolitev v dolinski občinski svet; v Nabrežini pa je devinsko - nabrežinska sekcija KPI predstavila program in kandidate za u-pravne volitve, poleg tega pa tudi rezultate ankete, ki jo je KPI izvedla med krajevnim prebivalstvom. V mali dvorani gledališča F. Prešeren so se sinoči zbrali kandidati PSI, ki bodo nastopili na občinskih volitvah. Ob prisotnosti pokrajinskega tajnika Arnalda Pittoniia, podtajnika Branka Pahorja, dolinskega podžupana in nosilca liste Marina Pečenika ter kandidata za pokrajinske volitve v dolinskem okrožju Josiča Pečenka, je sekcijski tajnik Klavdij Kofol prisotnim, med katerimi so bili tudi nekateri vidnejši predstavniki PSI, orisal program, s katerim se stranka predstavlja za obnovitev občinskega sveta. V razpravi so ga kandidati in člani še dopolnili, o njem pa bomo obširneje še poročali. Na manifestaciji je spregovoril tudi pokrajinski tajnik Arnaldo Pit-toni, ki je prinesel pozdrave pokrajinske federacije in pozitivno o-cenil pobudo dolinskih socialistov. V svojem nagovoru je člane pozval k čim širši enotnosti in pristavil, da se socialisti lotevajo volilne kampanje v prepričanju, da bodo o-krepili svojo volilno težo. Med dru g ni je tudi poudaril, da se socialisti ne smejo predstaviti prebivalstvu z avanturističnimi in abstraktnimi programi; spoprijeti se morajo z realnimi problemi, ki morajo upoštevati potrebe celotne skupnosti. Dosedanjo levičarsko u-pravo je ocenil pozitivno in pristavil, da se PSI zavzema za nadaljevanje takih oblik sodelovanja s KPI, kar pa ne pomeni, da bo PSI komunistični partiji podrejen. Poudaril je tudi, da se bodo socialisti še naprej zavzemali, da bi parlament čim prej odobril zaščitni zakon za slovensko narodnostno skupnost, za okrepitev sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, ter da bi prisilili občinski odbor Liste za Trst, da bi odstopil. Kandidat za pokrajinske volitve v dolinskem okrožju Josip Pečenko pa se je podrobneje zaustavil ob vlogi pokrajinske uprave in orisal glavne rezultate, ki jih je slednja izpeljala v svoji mandatni dobi. I-zid junijskih volitev bo tudi pokazal, kako je prebivalstvo ocenilo delovanje levičarske uprave, to je glavni pomen bližnjih volitev, je poudaril Pečenko, glasovanje pa on nadalje pokazalo, kako je pret>i"al stvo ocenilo in sprejelo program socialistov. Poudaril je tudi, da PSI ne more računati na zunanjo pomoč, zaradi česar je potrebna Ka pilama akcija na terenu, da bi stranka okrepila svoje pozicije V občinski knjižnici v Nabrežini pa so včeraj predstavniki devinsko-nabrežinske sekcije KPI orisali pro gram, ki ga stranka predlaga za obnovitev občinskega sveta Ob prisotnosti tajnika sekcije Giulia Grop piia, Giorgia Depanpherja in posl. Albina Škerka ter številnih stranki nih kandidatov za obnovitev občin skega sveta, so bili tudi prikazani rezultati ankete, ki jo je KPI izvedla med prebivalstvom. Pred ča som je porazdelila približno 1 500 vprašalnih pol s številnimi vpraša nji, ki zadevajo npirazličnejše a spekle krajevnega živlienia. nazaj pa jib je prejela približno 200. Anketa ie med dnieim nokazala da je velik del prebivalstva za oh ranitev sedanje naselitvene zmogljivosti, poleg tega pa podčrtal potrebo po novih stanovanjskih poslopjih. Glede Sesljanskega zaliva se je velik del prebivalstva zavzel, da bi ohranil še naprej dosedanjo obliko; v kolikor pa bi prišlo do gradnje novih struktur, ne bi smele spreminjati sedanjega ekološke ga ravnovesja. Veliko zanimanja je prebivalstvo pokazalo za ureditev naravnega parka; v glavnem je pozitivno ocenilo šolske storitve, čeprav je poudarilo potrebo, da se razširijo. Po mnenju večine anke tiranega prebivalstva bi bilo treba razširiti tudi zdravstvene storitve. Skoraj soglasno pa je bila poudar jena potreba po kulturnem domu. ki naj bi služil vsemu prebivalstvu. Glede prevozov je večina pozitivno ocenila avtobusne povezave z mestom. malo manj pa avtobusne zveze znotraj občine. Anketa je tudi pokazala, da se v občini čuti potreba po športnih objektih, ki naj bi zrasli po vaseh, da bi se jih lahko vsi posluževali. Program devinsko-nabrežinske sek cije KPI pa je obširno orisal dosedanji odbornik Giorgio Depan- gher. O njem bomo obširneje poročali v eni prihodnji številk, vsekakor pa velja poudariti, da se bodo komunistični občinski svetoval ci, seveda v mejah svojih zmogljivosti in pristojnosti, še naprej zavzemali za rešitev nekaterih zelo perečih in aktualnih vprašanj. Tu gre predvsem poudariti prizadeva n ja za ohranitev miru v svetu, za mladinsko zaposlovanje ter boj proti terorizmu, (as) Slabo vrcme v vsej deželi Vremenske razmere te dni kažejo bolj na pozno jesen, kot pa visoko pomlad. Sunki burje so dosegli hitrost celo 92 km na uro. Tudi morje je razburkano in delo v pristanišču je v zastoju. Gasilci so morali kar precejkrat posredovati zaradi nevarno visečih dreves, televizijskih anten in reklamnih panojev. V celi deželi je bilo včeraj oblačno, snežilo pa je nad višino 1500 metrov. ■ Illlllllllimf MIH MIIIIIHIIItllllMIIII IIIII 11111111111111111*1111*1 II MIHI HI IHIIIIIIIIIlIHMIIIt Hilli HlMIIIlMMimilHI ZAKLJUČKI SEMINARJA O KULTURNIH USTANOVAH KULTURNA DEJAVNOST POTREBUJE OSVEŽITVE Živahna razprava med predstavniki raznih tržaških krožkov in organizacij Z včerajšnjo živahno debato se je v hotelu Jolly zaključilo dvodnevno zasedanje o kulturnih inštitucijah v tržaški pokrajini, ki ga je priredila pokrajinska uprava. Zasedanje je bilo namenjeno proučitvi krajevne kulturne stvarnosti na podlagi delovnega dokumenta, ki sta ga pripravila sociologa prof. Darko Bratina in Bruno Teilia Poročilo je še kar izpopolnjeno in o njem smo obširneje poročali že včeraj. Kljub vsemu pa vsebuje nekatere pomanjkljivosti, saj je bil to prvi poskus organske obravnave te pro blema.tike. V deželnem smislu ne obstajajo namreč nikakršne predhodne informacije, iz katerih bi strokovnjaka lahko črea'a nodatke. O pazne so torej vidne vrveli, predvsem kar zadeva specifične probleme ncsam°7nih krožkov, klubov in društev. Temu je vzrok tudi dejstvo, da se te organizacije marši kdai ljubosumno zapirajo v svoj kreg in delujejo le v okviru svojih ci’iev. Ta ugotovitev je prišla na dan med včeraišnio debato, ki so se je udeležili številni predstavniki najrazličnejših tržaških krožkov in organizacij. žal smo pogrešali predstavništvo naših slovenskih ustanov. Problem zase ie že samo poimn-vanie besede kultura, saj gre za tako obširen pojem, ki se ne da v dveh dneh seminarja obdelati Do izraza pa je kliub vsemu prišla ra zlika med podrejeno in nadrejeno kulturo, ki se odraža v stvarnosti "csamo'n'ka in družbe povsem ločeno. Vsakdo ima namreč svojo kul turo, ki je ne more izenačiti z vse splošno. In tu v Trstu je ta problem še bolj viden. Stikajo se razne kulture, italijanska, slovenska, mittelevropska, ki marsikdaj ne morejo dobiti skupnega jezika. Poleg etničnih problemov so še politični in gospodarski faktorji ki upočasnjujejo razvijanje kulture. Tradicionalnih gledaliških predstav in koncertov se iz leta v leto udeležuje vedno nižje število mladih, ki pa iščejo nove načine izražanja kulture. Vedno bolj prihaja do izraza nujnost «u-stvarjanja kulture*, namesto dosedanjega »podrejanja kulturi*. Kako lahko javne ustanove, npr, pokrajina, usklajujejo te najrazličnejše tendence? V prvi vrsti bi mo- rale vse javne ustanove vzpostavljati večje stike z vsemi organizacijami, kar pa ni tako enostavna naloga, saj se tudi same organizacije obračajo nanje skoraj izključno iz finančnih razlogov. Nujno bi bilo, da bi vsi krožki, klubi in društva predočili svoje načrte, namene in cilje, da bi javne ustanove na tak način sooznale tudi notranje, skrite probleme. Bratinova in Telliova raziskava bi morala vsekakor predstavljati prvi korak na poti kon-struktivnejšega sodelovanja med društvi in javnimi ustanovami ter ustvariti pogoje za bolj stvarno načrtovanje bodočega dela. §IIHIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIH1IIIMIIII*IIHIIIHIIIIIIIII»»tllHlltl«*«MillllllMIIIIMIIIIHIIIlllllll*tmillMI#WIIMIIIt NENAVADNO BOGAT PLEN NOČNIH TATIČEV Šopi bankovcev in dragocenosti zmamili tolpe stanovanjskih miši Najhujšo škodo - 20 milijonov lir - je utrpel Riccardo Batič iz Ul. dei Porta 9 Stanovanjske miši so si ob mrzlem maju zamislile nekaj razgibal nih vaj, da bi se ogrele in so v enem zamahu krepko počistile to-bakarno, pizzerijo in stanovanje. Vsega plena je za dobrih 21 milijo nov lir. Prva in najbolj donosna akcija je stekla že prevčerajšnjim v Ul. dei Porta 9. Riccardo Batič je po napornem delavniku prišel domov, kjer pa ga je čakalo grenko presenečenje. Stanovanje je bilo razmetano do zadnjega kotička. V spalnici pa je bilo naravnost obupno, iz omaric in predalov je izginilo vse, kar je bilo zlatega in dragocenega: verižice, zapestnice, smaragdi, dragulji, broške, sponke za kravate, prstani in podobno. Riccardo Batič je ocenil, da so mu tatovi odnesli za kakšnih dvajset milijonov lir dragocenosti. Agenti letečega oddelka so ga lahko samo povabili na kvesturo, da prijavi tatvino. Več mu doslej niso mogli pomagati. Dario Kočevar, lastnik tobakarne y Ul. Sinico 40, je tudi doživel ne- zaželen obisk. Ko je včeraj zjutraj ob pol osmih prišel v prodajalno, je ugotovil, da so ga prehiteli neznani tatovi, ki so mu odnesli nekaj desetin vžigalnikov različnih znamk in oblik. Iz predalov pa so so si prisvojili precej denarja v gotovini. Celotnega plena je bilo za mastnih 830.000 lir. Policija je u-gotovila, da so tatovi vdrli v to-bakarno z notranjega dvorišča stanovanjskega bloka. Pred oknom, od katerega so strgali zaščitno mrežo in porezali železne križe, so preiskovalci našli orodje, ki je bilo najbrž ukradeno. Pod pokroviteljstvom noči so si zlikovci privoščili tudi pizzerio 2002 v Ul. Settefontane 7. Razbili so šipo, vlomili vhodna vrata in naskočili blagajno, iz katere so odnesli približno 300.000 lir. Pizzerio oskrbuje 26-letni Dario Amato iz Trsta, ki je bil o kraji nemudoma obveščen in je na kvesturi že poskrbel za prijavo neznanih storilcev. DANES NA POBUDO KD Zasedanje o sporazumu med EGS in Jugoslavijo Danes priredi tržaško vodstvo KD zasedanje o vsebini in pomenu sporazuma z dne 2. aprila t.l. med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo ter o njegovih učinkih na gospodarstvo Trsta in Furlanije Julijske kraiine. Zasedanju bo predsedoval podtajnik na ministrstvu za zunanje zadeve Zamberletti. JAVNA SKUPŠČINA PRIZADETEGA DELAVSTVA V MILJAH LADJEDELNICA ALTO ADRIATICO NAJ PREIDE POD JA VNO REŽIJO Njeni dolgovi presegajo 16 milijard lir - Navzoča deželni odbornik za industrijo De Carli (PSI) in ravnatelj družbe Friulia Udarec delavskemu razredu je tudi udarec demokraciji. Tako je izbruhnil predstavnik kovinarskega sindikata FLM Capozza med včerajšnjo javno delavsko skupščino v menzi ladjedelnice Alto Adriatico. To je bil zopetni in še silnejši protest zaradi podtalnih manevrov, s katerimi bi nekateri hoteli miljski obrat preprosto likvidirati, drugi pa služiti lahke denarce na koži 450 delavcev, ki še niso prejeli aprilske plače in drugega predujma k proizvodni nagradi. Zasebno podjetništvo bi rado v predvolilnem obdobju izsililo od dežele in države novih milijard, dolgovi, v katere je zabredla ladjedelnica zaradi neodgovornega in špekulantskega ravnanja raznih Broggijev in Napoleone-jev, se sučejo tam nad 16 milijardami lir; ne samo, kaže, da znašajo njihovi dolgovi nasproti finančnemu trgu kar 44 milijard, kakor je povedal miljski župan Bordon s pripombo, kako to, da so prišle te stva- Dovolpje za seminar slovenskih šolnikov Po tolikih negodovanjih in protestih, ko so naši šolniki zgubili skoraj vse upanje, je včeraj tržaški šolski skrbnik dr. De Rosa prejel iz Rima pooblastilo, ki dovoljuje organizacijo že tradicionalnega strokovnega in izpopolnjevalnega seminarja za slovenske šolnike. Pooblastilo je poslalo predsedstvo vlade, urad za dežele. Šolski skrbnik je tudi razložil, da dovoljenja za seminar ni bilo, ker se ni sestal medministrski odbor, ki je edini pristojen, da da pooblasNlo. Na pritisk tržaškega šolskega skrbništva pa je dovoljenje, potom prosvetnega ministrstva, le prišlo. Sedaj se seveda postavljajo nova vprašanja, izmed katerih je poglavitno to, ali ni že prepozno za prireditev semi-naria Vsekakor pa bi morali naši šolnik-' to priložnost izkoristiti in sam tržaški šolski skrbnik je dejal, da se mora seminar v vsakem primeru odvijati. jo tolikšne odgovornosti za nastale razmere, oziroma za neustrezno delovanje družbe Friulia. Parlamentarcev tudi ni bilo. Za Cuffara in Gerbčevo je gotovo, da sta v Rimu zaradi parlamentarnih obveznosti, drugih pa menda delavstvo in sindikalisti tudi pričakovali niso. K besedi so se priglasili Gasivo-da, De Carli. Poli, Carbone (PSI), Bordon, Galopin, Degrassi, Zor-zenon, že omenjeni Capozza in drugi. Galopin je branil ravnanje Fri-ulie. ki da tudi sicer nima politične teže, ampak je to zgolj tehnično -upravno telo, Zorzenon je to tezo deloma izpodbil in pozval družbo k večji odgovornosti. Odbornik De Carli je soglašal s potrebo po o-hranitvi ladjedelnice, ki nima težav z naročili ter razpolaga s strokovno delovno silo in torej sploh ni v krizi. Priznal je, da bi morala Friulia prevzeti večji finančni delež v upravljanju ladjedelnice, vendar naj bi «vsi skupaj poiskali novega, poštenega podjetnika*, ki naj prevzame ostali delež glavnice (Friulii naj bi šlo 49 od sto). Po možnosti naj bi to bila poldržavna soudeležba. Delavstvo odločno zahteva, da ladjedelnica docela preide pod javno režijo. Čemu je ne bi sprejela, čeprav začasno, sama Friulia? Zlasti pa naj se izoblikuje vsedržavni sek-torialni načrt o ladjedelstvu in vanj vključi seveda Alto Adriatico. (dg) 30 LET KMEČKE ZVEZE Prosvetni dom na Opčinah SPORED PROSLAV DANES, SOBOTA, 17. MAJA ob 16. uri otvoritev kioskov z domačim vinom in hrano ob 18.30 uradna otvoritev kmečkega praznika z nagovorom podpredsednika KZ Dušana Kodriča nastop folklorne skupine PD «Tabor» z Opčin ples z ansamblom LOJZETA FURLANA JUTRI, NEDELJA, 18. MAJA ob 9. uri slavnostni občni zbor Kmečke zveze ob prisotnosti predsednika vsedržavne Kmečke konfederacije posl. Giuseppa Avolia in podelitev priznanj. ob 14. uri nadaljevanje kmečkega praznika ob 15.30 pozdrav podpredsednika KZ Alojza Debelisa in nastop pevskega zbora «VASILIJ MIRK* s Proseka in Kontovela. Sledi ples z ansamblom LOJZETA FURLANA PD ROVTE - KOLONKOVEC vabi na filmski večer z ALJOŠO ŽERJALOM ki bo danes, 17. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Ulici Monte Sernio 29 (bivša Ulica Campanelle). Pridite! m GLASBENA MATICA TRST V ponedeljek, 19. maja, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma I. ZAKLJUČNA AKADEMIJA s sodelovanjem slušateljev Akademije za glasbo iz Ljubljane Vabljeni! .................................... PRED JUBILEJNIM OBČNIM ZBOROM KMEČKE ZVEZE Glavna skrb odbornikov je veljala vztrajni krepitvi naše organizacije Razgovor z vinogradnikom Egidijem Košuto iz Križa Egidij Košuta senior spada vse-. bili zaposleni v javnih upravah, ga ter ga kljub njegovim križem prej 1 1 *. • V * i 1 ' ’ .. f „ 2 : MM .. TJ ! M MA MM*. .. M M ! J .. — . . M M m’ ,, M fl , 1 1 V f \ 1 T" AM H r, KVA A IHUU.K VKSTI NA ZADNJI STKANI ri šele sedaj na plan, ko smo pred volitvami? Vprašanje preusmerjamo tistim, ki so vse to dovolili in ki jih včeraj v delavski menzi kajpak ni bilo. Navzoči so bili novi deželni odbornik za industrijo De Carli (PSI), ravnatelj tega odborništva Pastori-ni, predsednik TV. deželne komisije (za industrijo) Zorzenon (KPI) s kolegom Scampolom, ravnatelj deželne finančne družbe Friulia Galopin, podpredsednik pokrajine Mar-tone (KPI), deželni tajnik KPI Ros-setti, član pokrajinskega tajništva KPI Ugo Poli, predstavništvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL -UIL Treu, Degrassi in Gasivoda, člani tajništva FLM Favento, Rigo in Zolia ter seveda miljski župan Bordon z občinskimi upravitelji. Prisotne so bile delegacije tovarniških svetov TA-SM, GM, Telettre in VM, pa tudi poedini zastopniki DP, PD UP, PSI, PRI in KD. O krščanskih demokratih je eden od govornikov naglasil, da jih žal ne zastopa nobena vidnejša osebnost, ko pa ima- kakor med najstarejše ustanovitelje Kmečke zveze, če že ni sploh najstarejši med njimi. Najstarejši po letih, mislim, saj je zagledal luč sveta štiri leta pred nastopom dvajsetega stoletja. V Križu, kjer mu je tekla zibelka, je doraščal v kmečki družini, pozneje pa se je za poslil ^pri železnici. Kakor toliko drugih primorskih Slovencev, ki so Egidij Košuta iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiitiiiHiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiniHiiiiiiiiimiiiiimiiiimiiiiiiitfriHHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiim PRED PREDOROM POD MONTEBELLOM Prikoličar zavozil s ceste na vzpetino in se prevrnil niško dejavnost in posest zažigalne-ga materiala. Florentinsko sodišče je že vložilo prošnjo za izročitev. Rossano Matiussi je grška policija aretirala 17. aprila letos v malem grškem mestecu Kavalla, kjer je prebivala pri nekem prijatelju študentu, ki je bil že pred časom izključen iz. univerze v Firencah zaradi prevratniške dejavnosti. Ma-tiušsijeva je v Grčiji zaprosila za politično zatočišče. Toda odločitev, ali jo bodo izročili italijanski policiji, ali ji bodo dodelili grško državljanstvo, bo padla šele, ko se bo zaključil sodni postopek proti njej; kar pa bi ne smelo trajati več kot dan ali dva. Včeraj zjutraj se je na Trbiški cesti, tik pred predorom po'd Mon-tebellom, pripetila huda prometna nesreča. Prikoličar z beneško registracijo, katerega je upravljr! 24-let-ni Gianfranco Bertuola iz Padove je malo pred predorom začel prehitevati opel tržaške registracije, v katerem se je peljal 38-letni Maurizio Gregori iz Ul. Lussinniccolo 7. Kamion, ki je v kontejnerju vozil pošiljko testenine, je pritisnil avto ob zid kraj cestišča. Ker je začelo težko vozilo znašati vedno bolj v desno, je Bertuola pritisnil na zavore, toda kamiona ni mogel več u-staviti. Avto se je iz smrtonosnega oklepa sicer izmuznil in se ustavil tik ob vhodu v predor. Kamion pa je zavozil s ceste in se na vzpetini, neposredno nad predorom prevrnil. Njegov voznik pa je ostal vkleščen v zmečkani kabini in je zadobil hude telesne poškodbe, zaradi kate- rih so ga sprejeli na oddelek za o-življanje s strogo pridržano prognozo. Maurizio Gregori pa se bo moral zdraviti 10 dni na ortopedskem oddelku. Na kraj nesreče so prihiteli karabinjerji z orožniške postaje v Istrski ulici. Nujen pa je bil tudi poseg gasilcev, ki so morali odmakniti težko vozilo z žerjavi. Gornja slika kaže prevrnjenega prikoličarja po vratolomni vožnji preko obcestnega zidu. Rossani Matiussi sodijo v Grčiji Včeraj se je na sodišču v Komo-tini (v severni Grčiji) začel proces proti 26-letni Rossani Matiussi iz Trsta, Obtoženko je iskala oz. išče italijansko sodstvo, ki ji očita sodelovanje v oboroženi tolpi, prevrat- Drevi pohod iz Zgonika v Samatorco Pod geslom »svoboda nam je zla ta, svoboda nam je vse* se je v včerajšnjih poznih popoldanskih lirah odvijala v Saležu kulturna prireditev učencev prvih dveh razredov tamkajšnje slovenske osnovne šole, ki jo bodo jutri popoldne po imenovali po padlem partizanskem učitelju Lojzetu Kokoravcu - Gorazdu. Drevi bo ob 20.30 krenila iz Zgo nika, kjer bo zbirališče, pisana kolona na množičen netekmovalni pohod, do kraja nad Samatorco, kjer je padel Lojze Kokoravec - Gorazd. Taborniki bodo tam pripravili ta borni ogenj v njegovo čast in spomin. Pripravljalna odbora za poimenovanji šol/v Zgoniku in Saležu vabita k udeležbi čim večje števi lo ne le krajanov, temveč iz širšega zamejskega prostora. Priporočamo primerno obutev in obleko, vsakdo pa naj si tudi priskrbi sve tilko. B. S. je fašizem pregnal v Piemont, v Alessandrio, kjer je ostal polnih 22 let, nato pa je bil eno leto pred upokojitvijo premeščen v Tržič. Med tem časom so se mu rodili trije otroci, ki jih je skupaj z ženo kljuo kompaktnemu italijanskemu okolju vzgojil v pristnem slovenskem duhu. Kakor hitro je bil upokojen, se je Košuta vrnil v rodni Križ in uresničil načrt, ki ga je gojil vsa svoja železničarska leta: uredil si je vinograd, zasadil mlade ■ trte refo-ška in malvazije ter nekaj redov piemontske barbere ter se poleg vinogradništva posvetih tudi živino reji. Leta 1950, ko je na Opčinah nastala Kmečka zveza, je bil Košuta zgrajen kmet in je od vsega začetka stopil v odbor naše kmečke organizacije kot predstavnik kriških obdelovalcev zemlje. V odbo ru je bil nato neprekinjeno nad deset let. Kakšna je bila vaša glavna skrb v tem času? Odbor si je v tistih letih prizadeval predvsem za to, da bi privabil h Kmečki zvezi čim več domačih slovenskih kmetov, ki so bili dotlej odvisni od italijanske kmečke organizacije. Čemu bi vztrajali pri italijanski zvezi, ko smo Slovenci že imeli lastno organizacijo, ki ni v ničemer zaostajala za ono drugo in v kateri si bil med svojimi ljudmi, kjer si lahko govoril svoj jezik in kamor si vsestransko spadal. Moram reči, da smo imeli pri tem precejšen uspeh, saj se je število članov stalno večalo in sam se lahko pohvalim, da sem več naših kmetov osebno prepričal, da so se vključili v naše vrste. Poleg upravnega dela, nasvetov in tehnične pomoči, smo za včlanjene kmete prirejali tudi družab nosti in predvsem izlete v Sloveni jo, v Italijo itd., pri čemer smo skrbeli, da so si izletniki la'»:o ogledali tudi razne gospodarske obrate ter še zlasti sodobno ureje najdemo v vinogradu kakor doma. V mesto ne zahaja pogosto, kadar pa se odloči za pot v Trst, si ved no vzame toliko časa, da lahko stopi v urade Kmečke zveze. Prav tako ga bomo srečali jutri na jubilejnem občnem zboru organizacije na Opčinah, (ef) f Čestitke Danes slavi v Prebenegu naša draga žena, mama in nona OLGA KUZMIČ 50. rojstni dan. Da bi bila zdrava in vesela še'Iflihbgd tSt med svojimi dragimi ji iz srca želijo mož Ivan, sin Giordano in hči Livia z družinama. Mnogo poljubčkov ji pošiljajo mali vnuki Damjan, Sandi in Aljoša. Cappella Underground 18.00—20.00-- 22.00 «Io e Annie*. W. Allen. Aldebaran 16.30 «Chinatown»- ^eB ja R. Polanski. Barvni film- , Nazionale 15.30 - 22.00 «Bermu°° now». Barvni film. . x Ariston 17.00-22.00. «Assassim° “ un allibratore cinese*. Režij® Cassavetes. Ben Gazzara. g Ritz 16.00 «La vita e bella». u' Giannini, O. Muti. Eden 16.00 «Un uomo da m®1 piede». Prepovedan mladini . Excelsior 17.00 «1941». Zabavni nar • ni film. j, Grattacielo 16.30 «L’ultima coPP“ sposata*. G. Segal, N. Wood-Fenice 16.30 «Provaci ®nc0r Sam». W. Allen. ,. jj Mignon 16.30—22.00 «Scusi dove west». Barvni film. ... Filodrammatico 15.30—22.00 . perporno fallocrati*. Prepovefl mladini pod 18. letom. o Cristallo 16.00 «Sono fotogenična ' Pozzetto, E. Fenech. Prepove0 mladini pod 14. letom. Kra. Moderno 16.30 «Kramer contro m mer*. Barvrn film. g, Aurora 16.30 «Piedone d’Egitt°*-Spencer. Kri. Capitol 16.30 «Kramer contro >“• mer». Barvni film. », Vittorio Veneto 16.00 «Caravans». Quinn. Barvni film. _ j(. Volta (Milje) 16.00 «Spartacus»- Douglas, T. Curtis. Barvni Gledališča VERDI film- (red Danes, 17. maja, ob 18. 00 nS, B) pomladanska koncertna se*%. Dirigent Gianfranco Mašini, a nist G. Selvaggio, klarineti® T Brezigar, recitator C. Gionini- Razstave V umetnostni galeriji ENDAS, Ul. Zudecche 1/C je odprta kolektivna razstava osmih slikarjev kolektivnega krožka tovarne VM. Razstava bo trajala do 25. maja z urnikom ob delavnikih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 11. do 13. ure. Razstava otroškega ex tempore na temo NOB bo odprta jutri, 18. maja, od 15. do 18. ure v društvenih prostorih PD Rdeča zvezda v Saležu. Ob poimenovanju osnovne šole v Saležu po Lojzetu Kokoravcu - Gorazdu bo v večernih urah igral ansambel POMLAD Delovali bodo kioski z jedačo in pijačo. ne kleti. Sčasoma smo začeli nri j rejati razna predavanja po vaseh, na katerih so nastopali slovenski strokovnjaki, tako da si ie naš kmet izpopolnjeval znanje v našem jeziku, kar se seveda poprej ni dogajalo. Pomembne so tudi žiyinske in vinske razstave, ki so se začele prirejati na pobudo Kmečke zveze. Egidij Košuta je večkrat nastopil tudi sam na vinskih razstavah ter odnesel vrsto priznanj, med temi dve prvi nagradi za belo in črno vino. živine pa na razstave ni gnal in mu je danes skoraj žal, kajti enkrat je «pridelal» vola. ki je tehtal kar 10 stotov 11 kg ter je bil menda največji vol na vsem trza škem ozemlju. Lepi časi so bili to, vsaj kar za deva živinorejo na Krasu V samem Križu je tudi povsod mukalo, danes pa se z živino ukvarja le en sam kmet, Rudi Košuta, ki ima v hlevu zadnjih pet ali šest repov v vasi. Današnja mladina ne kaže zanimanja za živinorejo: iztržek za mleko je prenizek, poleg tega pa živino neizpresno veže človeka. Več zanimanja pa je pri mladih za vinogradništvo, ki zna ob boljših le tinah zagotoviti tudi primeren zaslužek. To zanimanje, čeprav v po rastu, pa še vedno ne seže do tega, da bi se kdo lotil strmine v bregu, da bi si uredil nove »paštne*. pa tudi delovne sile ni najti. Nekoč so prihajali sem kmečki delavci iz Istre, ki so znali streči trti. Danes pa prihaja včasih na ogled le kakšen delavec iz Bosne, ti pa ne poznajo naših razmer in jim delo ne gre od rok. Z živino se tudi Egidij Košuta ne bavi več. Pač pa se še vedno z veseljem ukvarja z vinogradništvom Izleti GLASBENA MATICA - TBST Dne 10. junija 1980 * prostorih GM v Ul. R- M® na 29, ob 20. uri v prvem sltT canju in ob 20.30 v drug«11 sklicanju REDNI OBČNI ZBOR GLASBENE MATICE s sledečim dnevnim redom1 1. Otvoritev 2. Poročila 3. Diskusija 4. Volitve 5. Razno MllP Ob 3. obletnici smrti Jožef® ^ qo0 mana daruje žena Hermin® lir za Glasbeno matico. ^ Ob 5. obletnici smrti mam^et-torije in brata Veta darujem A ka in Franc 10.000 lir za sP° ,q(# padlim v NOB na Opčinah. ^ za ŠD Polet, 10.000 za žen ski zbor PD Tabor, 10.000 Apo ^ pevski zbor PD Tabor in . za openski cerkveni pevski SPDT prireja jutri, 18. maja, izlet na Kras, in sicer na Kosten in na Sv. Lenart, kjer bo srečanje s planinci PD Ljubljana - Matica. Zbirališče ob 9. uri na Trgu Ober-dan, na postaji avtobusa št. 44 (za Prosek). Balinarska sekcija Kraški dom z Repentabra obvešča, da bo odhod avtobusa za Pulj jutri, 18. t.m., ob 7. uri s trga v Repnu. Odbojkarska sekcija ŠZ R
1
....
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
SKLICUJE
23. REDNI OBČNI ZBOR
ki bo danes, 17. maja, ob 16.30 v prvem sklicanju in ob 17. uri v drugem sklicanju v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
dnevni red
1. otvoritev
2. izvolitev verifikacijskega odbora
3. poročilo
4. razprava
5. razrešnica staremu odboru
6. volitve novega odbora
7. razno
V Saležu v nedeljo,
18. maja 1980, ob 16. uri
SLOVESNOST OB POIMENOVANJU osnovne šole
Po Lojzetu Kokoravcu Gorazdu
SPORED:
— Odkritje spomenika in pozdravni nagovori ~~ Slavnostni govor
— Nastop predšolskih in šoloobveznih otrok ~ Moški in mešani pevski zbor Rdeča zvezda
— Moški pevski zbor iz Komna
Pedagoški odsek Sindikata slovenske šole Slovenska prosvetna zveza PD Igo Gruden
PROSTI ČAS IN ŠOLA
PONEDELJEK, 19. maja, ob 20. uri v prostorih PD Igo Gruden v Nabrežini
— Predstavitev in predvajanje filma
VSI ZA TELOVADNICO
{film so v šolskem letu 1978-79 izdelali učenci 3. A razreda enotne srednje šole Igo Gruden)
— Predavanje dr. Rudija Lešnika in dr. Darka Bratine
lOREK, 20. maja, ob 20. uri v prostorih PD Igo Gruden v Nabrežini
OKROGLA MIZA
SODELUJEJO: dr. Pavel Fonda, prof. Marija Kacin. Dušan Kalc, prof. Bojan Pcvletič in Pavel Stranj.
RAZPRAVA
Vabljenil
narodna in ŠTUDIJSKA knjižnica v trstu
vabi na 7. predavanje iz ciklusa
POLITIČNA IN KULTURNA ZGODOVINA SLOVENCEV SKOZI STOLETJA
Univerzitetni profesor dr. BOGO GRAFENAUER bo preda-Val na temo:
Beneška Slovenija in Istra pod beneško republiko
... Predavanje bo v sredo, 21. maja, ob 18.30 tokrat v Gregorjevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20/11.
MLADINSKI KROŽEK DEVIN - NABREŽINA
s sodelovanjem SPD IGO GRUDEN Postavlja sestavljenko
«OBALA DOMOVINA LJUBEZEN« včeraj - danes
v dvorani Igo Gruden v Nabrežini danes ob 20.30. Ponovitev jutri, 18. maja, ob 17. uri.
VABLJENI
VSESLOVENSKO STALNO „ GLEDAL|SČ;E V TRSTU
PRODUKCIJA BALETNE ŠOLE SSG
Koreografa:
NADA KRIŽMANČIČ in JANEZ MEJAČ Danes, 17. maja, ob 19. uri v Kulturnem domu v TRSTU Prodaja vstopnic danes od 10. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma
LOJZE CIJAK
NEURJE drama v narečj'u
krstna predstava
Dramaturška predelava in režija MARIO URŠIČ
Danes, 17. maja, ob 20.30 v župnijski dvorani v BAZOVICI
* *
Jutri, 18. maja, ob 17.00 v Marijinem domu pri SV. IVANU
* « *
V torek, 20. maja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na OPČINAH
Sodelujejo: VESELI GODCI iz
Boljunca in folklorna rkupina
STU LEDI
Razna obvestila
1 Sekcija KPI iz Križa prireja 31. I avgusta 1980 izlet z letalom v Mo-; skvo in Leningrad. Vpisovanje vsako nedeljo od 11. do 12. ure v Ljudskem domu v Križu. Za vse informacije telefonirati med 13. in 14. uro na tel. 220-213.
Celodnevna osnovna šola Domjo «Ivan Trinko Zamejski« Ricmanje ter vrtca iz Ricmanj in od Domja vabijo na razstavo ročnih del in risb jutri, 18. maja 1980, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure v prostorih osnovne šole pri Domju.
Dne 8. junija 1980 priredi osnovna šola Karel Širok tradicionalni piknik v Živčevi dolini. Vabljeni so vsi iz bivše Donadoni. Obvezna prijava na tel. št. 724-131 do 26. maja 1980.
"iMiiiiiiiiiiimuHimiinniiiiiiiuniiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiniiUHi
Včeraj - danes
Ufto e
e*. SOBOTA, 17, maja . MOJCA
5-3l °b 5.31 in zatone ob
Vjjj ^Uina dneva 15.00 — Lu-j , °b 8.13 in zatone ob 23.36
», ^^'«0HOD,^DUBRAVKA
,feu,e
i,4 U 9 raL na j višja temperaturi 13 r !?p'nie. najnižja 10, ob 18. har»^pinje' zračni tlak 1012,6
h Veter 37 km 113 Ur°
?? Uro^^bik s sunki do 65 km trčeno ga. 43-odstotna, nebo po-tnn’ m°rie razgibano, tempera-Ja U,5 stopinje.
***** IN SMRTI
Marco Bolsi, Da-S) pB,rieli. Nino Corda, Lucio
utoHi tl’onio-
tiv%a 82-letna Anna Aiza,
C° «!u,a ?erja': 81-letni An (L4, 81-u.J °h, 70-letni Guido Bau-)5*bo, s, .na Anna Luxich vd. Cu-7,,tna Maria Gallici por Jelpi Arturo Modercich, De 7pria Coderini, 7l-letna An ioi?asi por. Versaci, 74
lUro Bergera.
SLUŽBA LEKARN Rn ad 8.30 do 20.30)
! i'. Se a I3. Ul. Ginnastica 44, er° 112, Ul. Baiamonti 50.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
LEKARNF V OKOLICI
Boljunec: tel. 22M24; Bazovica tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001, Prosek: tel 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 2IHH21; Sesljan: tel. 209-197; Zavije: tel. 213 137; Milje: tel. 271 124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel. 732627; predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure tel. 68441.
Mali oglasi
telefon 1040) 794672
OSMICA OLENICH (Padriče) toči pristna kra'ko vino. Danes popoldne vas bo zabaval ansambel Rino.
SOLIDNO podjetje v Trstu vzame v službo uradnika/co, lahko tudi začetnika ali upokojenca z znanjem jezikov, vsaj angleščine. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika pod šifro: Poštenost.
OSMICO bo odprl danes, 17. t.m., Alojz Milič . Repen 49. Točil bo belo in črno vino.
PARFEMI GIVENCHY za moške in ženske lahko dobite tudi na Opčinah v trgovini «Parfumerija in kozmetika 90»
ZA TRUDNE IN BOLEČE NOGE,
za noge, ki se močno potijo, imamo veliko izbiro krem, pudrov, dezodoransov in soli za kopeli. Vse to dobite v trgovini «Parfumerija in kozmetika 90» — Opčine
PRODAM dirkalno kolo znamke Vil-lier Triestina v dobrem stanju primerno za fanta starega od 10 do 12 let. Cena po dogovoru. Telefonirati v popoldanskih urah na številko 82-50-59.
OSMICO je odprl Rudolf Košuta (Beljan) . Križ 44. Toči pristno domačo kapljico.
STANOVANJE Z GARAŽO, sončno, šest let staro, prodam v predmestju (vhod, dnevna soba z veliko teraso, dve spalnici, kuhinja, kopalnica) 37.000.000 + 114.000 mesečno «mutuo». Tel. 826-624 od 12. do 13. ure.
PRODAM fiat 132 2000 letnik 1978. Telefon 229-343 ali 225-682.
IŠČEM šoto ali majhno stanovanje prazno ali opierrljeno za dobo od šest do osem mesecev. Telefonirati i.a tel. št 417-670 od 13. do 15. ure.
PRODAM čistokrvnega psa bernardinca starega sedem mesecev. Telefon 229-343 ali 225-682.
USLUŽBENEC išče zaradi premestitve delovnega mesta iz Turina v Trst dvosobno stalno stanovanje od meseca julija ali najkasneje avgusta tega leta. Telefon 31646
PRODAM fiat 850 v dobrem stanju. Cena 200.000 lir. Telefonirati od 13.00 do 14.30 na tel. štev. 220601.
IŠČEMO uradnico/ka z znanjem srbohrvaščine in angleščine ter osebo za prevode iz poljskega jezika. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Padula».
DRUŽINA odraslih išče pomočnico s polno zaposlitvijo z znanjem i-talijanščine. Telefonirati na številko 568-412.
OSMICO je odprl Pepe Šervotov v Vrtni Ul. v Doberdobu. Toči belo in črno vino lastne proizvodnje
PRODAM stavbo z dvoriščem v središču Romjana pri Ronkah. Ob sega dve mali stanovanji; eno zasedeno drugo pa prosto. Telefonirati na številko (0481) 778-779.
• MONTAŽA TELEVIZIJSKIH ANTEN
• POPRAVILA RADIO-TV
SOSIČ BORIS
OPČINE — Proseška ul. 49 — Tel. 213400
NA LOCNISKEM MOSTU DVOSMERNI PROMET
Goriški avtomobilisti so se oddahnili: odprti sta dve važni dostopni cesti
N č več semaforjev na ločniškem mostu, cez nekaj dni bo odprt avtocestni priključek z Majnice - Kmalu pa zaprejo Tržaško cesto pri letališču - Dokončno bodo vstopne
ceste v mesto dokončane čez nekaj let
Če bi ne bilo pred durmi volitev, bi še mesece in mesece čakali v dolgih vrstah pred semaforji na ločniškem cestnem mostu, še vedno bi vozili v dolgih kolonah skozi Štandrež in Podgoro v jezo in nevarnost tamkajšnjega prebivalstva. K sreči pa so volitve blizu in zaradi tega so se morali sedanji voditelji občine, demokristjani in socialdemokrati, nekoliko «oprati» pred prebivalstvom, predvsem pred razjarjenimi avtomobilisti, ki prihajajo vsak dan v naše mesto. Zaradi tega so s pomočjo tukajšnjega prefekta (tak vtis smo imeli, ko smo pred nekaj tedni dobili s prefekture sporočilo o sestanku med ravnateljem ANAS in zastopniki občine ter pokrajine) dosegli od državnega podjetja za ceste, da vsaj za silo uredi oba glavna dostopa v mesto in s tem olajša naravnost neznosni promet skozi Štandrež in Podgoro.
Dela na nadvozu na desni strani novega lobniškega mosta potekajo prepočasi, gradbeno podjetje, ki je prevzelo ta dela ima na delovišču !e nekaj ljudi. Podobno delo bi drugje v državi opravili v nekaj mesečin. pri nas pa vidimo kako nastaja nadvoz s polževo hitrostjo že več kot dve leti. Sedaj so za silo uredili novo dostopno - izstopno cesto, tako da ne uporabljajo več že od četrtka semaforjev. Promet se odvija v obeh smereh v smeri državne ceste proti Gradišču, istočasno pa so zaključili dela pred kavarno «Basket bar». Lažji bo tudi dostop v smeri Podgore.
Avtomobilisti so seveda zadovoljni, tudi ker jim bo olajšan dostop iz smeri Gradišča in s tem v zvezi bo precej razbremenjena cesta skozi štandrež. Tudi mestni avtobus, ki vozi na relaciji središča mesta -Ločnik in ki vozi sedaj skozi Podgoro in čez pevmski most bo_ od pone-di na te obiskovalce goriškega po-deljka dalje vozil ponovno po ločniškem mostu (uradno se ta imenuje most 9. avgusta). Ne vedo pa kako bo s prometom medkrajevnih avtobusov na upravi pokrajinskega avtobusnega podjetja. Včeraj so nam povedali da bodo najbrž še naprej vozili skozi Podgoro in čez pevmski most :aj do konca letošnjega šolskega leta tudi zato ker se njihovi avtobusi ustavljajo pred srednjimi šolami, ki so večinoma v severnem delu mesta. Zato bodo najbrž pričeli medkrajevni avtobus-si uporabljati lobniški most šele junija,
Čez nekaj dni bodo odprli za promet tudi avtocestni priključek od Majnice do Gorice, kajti zaključujejo z deli na cestni deteljici pri Na-nutovi gostilni na Tržaški cesti. V teh dneh postavljajo jeklene ograje in asfaltirajo zadnje metre ceste. Tudi ta nova cesta bi razbremenila sedanji gosti promet skozi Štandrež. Po njej bodo preusmerili tudi tovorni promet iz Trsta v Gorico kajti pri Moščenicah bodo preusmerjali tovornjake namenjene v Gorico, da ne bi vozili po cesti skozi Dol. To ker bodo najbrž že čez nekaj dni zaprli za promet Tržaško cesto pri letališču, da bi dogradili nadvoz. Zapora ceste bo trajala nekaj mesecev, zato se bo precej avtomobilskega prometa odvijalo v prihodnjih mesecih skozi Sovodnje.
Novi nadvoz na Tržaški cesti pa bo imel eno veliko hibo. To smo u-gotavljali včeraj. Ni na nadvozu pločnikov za pešce. Po kateri poti bodo hodili ljudje ki radi pešačijo iz mesta na pokopališče, ko vemo da bodo spustili zapornice na železnici na bivši Tržaški cesti? Sicer tam ne vozi veliko vlakov, vendarle bo morala občina pomisliti tudi na te obiskovalce goriškega pokopališča.
Že deset let tarnamo, da je Gorica zabarikadirano mesto, v katerega prideš z avtomobilom z veliko težavo. Sedaj se vendarle nekaj rešuje, vendar bomo morali čakati še leto ali dve predno bodo vse ceste normalno prevozne. Pa ne morda do prihodnjih volitev?
Te dni je v teku v goriški pokrajini ter drugod zbiranje podpisov proti nasilju, v podporo peti-
cije, ki jo bo pristojnim oblastem poslalo tajništvo sindikata kmetijskih delavcev Federbraccianti CGIL. Podpise bodo zbirali v vseh večjih krajih, posebej na podeželju, akcijo pa bodo zaključili 2. junija.
Kako je s krizo v podgorski predilnici
Goriška občinska uprava je te dni vnovič posredovala za reševanje hude in dolgotrajne krize v podgorski tekstilni tovarni. Predsedniku deželnega odbora je poslala pismo, v katerem opozarja, da v zadnjem času ni prišlo do bistvenih sprememb oziroma novosti glede reševanja krize. Prav spričo takega
stanja pa je zaskrbljenost neposredno prizadetih delavcev, sindikalnih predstavnikov ter krajevnih upraviteljev toliko večja.
Že pred časom so sindikati predstavili svoj načrt za izhod iz krize, osnovo, ki bi omogočila popolno o-samosvojitev podgorske tovarne. Vendar vse kaže, da tako lastnikom, kakor tudi deželnim oblastem ni preveč do tega, da bi po dveletnem odlašanju zdaj zadevo resno vzeli v roke. Te dni naj bi prišlo do srečanja z deželnim odbornikom za industrijo ter predstavniki podjetja. Tako izhaja iz tiskovnega poročila sindikata FULTA. .Sestanek pa so v zadnjem trenutku odpovedali, oziroma odgodili, nadaljuje tiskovno poročilo, ki zaključuje, da je slepomišenja zdaj konec.
niiiMiiiuiiuiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiii
NA POBUDO SKUPINE «OLMO» IN VZPI
JUTRI MNOŽIČEN POHOD MED SELCAMI IN OPATJEM SELOM
Pred spomenikom v Opatjem selu bo krajša slovesnost - Proga je dolga 28 kilometrov
Pomladni čas je najbolj primeren za množične [»hode v naravo. Zato je takih in podobnih prireditev te dni kar na pretek in to na Goriškem, kakor v drugih pokrajinah.
Tako se pripravljajo v Selcah, v ronski občini, na 3. množični pohod ob treh jezerih. Prireditev je bila že na sporedu prejšnja leta, tokrat pa bo imela, če lahko tako rečemo, mednarodni značaj. Udeleženci pohoda na progi 28 kilometrov bodo namreč obiskali tudi Opatje selo, kjer bo krajša slovesnost ob tamkajšnjem partizanskem spomeniku, ki io prioravlja združenje VZPI -ANPI. Udeleženci pohoda bodo odšli na pot iz Selc ob 9. uri, mejo bodo prvič prestooili pri mejnem prehodu nad Palkiščem, ki je sicer namenjen dvolastnikom, po slovesnosti v Opatjem selu pa se bodo vrnili skozi mejni prehod pri Devetakih. Ob 9.30 bodo odšli na pot, nrav tako iz Selc, tudi udeleženci dveh drugih pohodov in sicer na prosrah 5 in 10 kilometrov, ki sta soeliani mimo Sabliškega jezera in Močil.
Pohod pripravlja skupina ljubiteljev peš hoje iz Selc «01mo», v sodelovanju z rajonskim svetom, društvom kotalkarjev iz Ronk ter pod pokroviteljstvom ronske občinske u-prave.
Podobni množični manifestaciji bosta ob koncu meseca tudi v Gorici, oziroma v Štandrežu, kjer bo na sporedu zdaj že tradicionalni pohod Vržot. To bo v soboto, 31. maja ob 17.30. Istega dne in ob istem času oa bo podobna prireditev po goriških ulicah. Prireja jo skupin GMG v sodelovanju z združenjem ANFFAS. Izkupiček prireditve bodo namenili v dobrodelne namene,
Sen. lepre o statusu uslužbenk bivše ONAIRC
Socialistični senator Bruno Lepre je poslal ministroma za šolstvo in za državni zaklad interpelacijo v kateri ju opozarja da osebje bivše ustanove ONAIRC, ki je bila razpuščena pred tremi leti in katere pristojnosti so prišle v sklop državne uprave, ni še dobilo plač za avgust 1977.
Takrat so namreč osebje ONAIRC sprejeli v državno službo po nekajmesečnem presledku, spominjamo se da je osebje tudi stavkalo proti nesposobni državni birokraciji in odgovornosti pristojnih ministrov. To osebje so vzeli v državno službo, jim zagotovili status drugih uslužbencev šolskega ministrstva, niso pa uredili stvari za avgust 1977. Se-
nator Lepre zahteva v svoji interpelaciji takojšnjo ureditev teh zaostalih vprašanj.
Okrogla miza o energetski oskrbi danes in v prihodnje
V Ljubljani je bila te dni zanimiva okrogla miza o energetski oskrbi v mestih danes in jutri. Zasedanja so se udeležili predstavniki Celovca in Gradca. Ljubljane, Maribora in Zagreba ter Trsta, Pordenona in Gorice. Naše mesto je na srečanju predstavljal predsednik občinskega podjetja, dr. Marin, ki_ je za to priložnost pripravil poročilo o proizvodnji, uporabi in ukrepih za varčevanje z energijo na območju Furlanije - Julijske krajine.
Na zasedanju je bil, nadalje vor o možnostih za sodelovanje"]
go-
med
obmejnimi deželami tudi na področju energije.
Od 20. do 27. maja vpisovanj« v otroške vrtce
Čeprav se šolsko leto še ni izteklo, je že nastopil čas za vpis v šolo, oziroma v otroške vrtce. V prihodnjih dneh, od 20. do 27. maja bodo namreč starši lahko vpisali svoje malčke v državne otroške vrtce. Pri tem morajo opraviti nekaj formalnosti in med drugim izpolniti zadevni obrazec, ki je na razpolago v otroških vrtcih, kjer jim bodo tudi nudili ustrezna pojasnila. Starši lahko vpišejo otroke, ki so ali pa šele bodo v teku letošnjega leta dopolnili tri leta.
Gasilci Izvlekli truplo iz kanala De Dottori
Tržiški gasilci so včeraj dopoldne izvlekli iz kanala De Dottori, v bližini Ulice Galilei, truplo 69-let-nega Bruna Zimola, upokojenca iz Tržiča, Ulica Monti. Domnevajo, da je moški napravil samomor.
DEŽURNA LEKARNA V GORIC) Danes ves lan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna S. Giusto, Korzo Italija 244, tel. 83-538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Roselli, tel. 72-340.
SE O RABI SLOVENŠČINE
Upravni svet kulturnega centra sprejel protestno resolucijo
Poziv predsedniku deželnega odbora in par. lamentarcem, da posredujejo pri pristojnih ob. lasteh za izglasovanje zaščitnega zakona
Upravni odbor javnega večnamenskega kulturnega središča v Ronkah je na seji 6. maja letos razpravljal o sklepu pokrajinskega nadzornega odbora z dne 3. aprila o delni zavrnitvi člena št. 8 poslovnika. Omenjeni člen je določal, da morajo biti zapisniki komisije za slovenska vprašanja napisani v o-beh jezikih (v italijanščini in slovenščini). Nadzorni odbor je omenjeni člen razveljavil, sklicujoč se pri tem na veljavno zakonodajo, ki določa, da je edini uradni jezik pri sestavljanju uradnih aktov italijanščina.
Upravni svet konzorcija je sprejel na znanje utemeljitev nadzornega organa, v zvezi s tem pa sprejel resolucijo, naslovljeno predsedniku deželnega odbora in parlamentarcem naše dežele, da posredujejo pri pristojnih državnih oblasteh, da se čim-prej pripravi nov zakon o zaščiti jezikovnih in narodnih manjšin ter njihovega udejstvovanja na političnem in kulturnem področju. Tak zakon bi enkrat za vselej odpravil mučno stanje, ki traja še več kakor tri desetletja in ki predstavlja tudi osnovo za številne spore in nerazumevanje.
Predstavitev knjige o istrskih beguncih
Na predstavitvi v Trstu je bilo precej zanimanja za pred kratkim izšlo knjigo z naslovom «Storia di un esodo - Istria 1945-1956», ki jo je izdal deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja. V knjigi, ki so jo pripravili nekateri mladi raziskovalci, med temi tudi nekateri Goričani, so znanstveno in seveda tudi politično analizirani razlogi, ki so privedli precejšnji del i-talijansko govorečega prebivalstva, da je zapustilo Istro, predvsem o-balna mesta, ko so bila ta priključena Jugoslaviji. Znano je, da se je to italijansko govoreče prebivalstvo takrat pustilo premamiti od šovinistično govorečih propagandistov in da so se mnogi kesali tega svojega odhoda. V knjigi je podrobno a-nalizirano to kar je privedlo istrske Italijane do takratne odločitve in prav zaradi tega niso mnogi med sedanjimi voditelji tezulov* bili zadovoljni da je knjiga s tako vsebino izšla, saj so bili doslej vajeni gledati na stvar le s svojega nacionalističnega zornega kota.
Knjigo bodo predstavili tudi v Gorici, in sicer v ponedeljek 19. maja, ob 18.30, v avditoriju. Predstavili jo bodg župan De Simone, prof. Renato Jacumin in dr. Raimondo Strassoldo.
Rafael Podobnik razstavlja v galeriji Meblo
V novogoriški galeriji Meblo so sinoči odprli razstavo barvne fotografije Rafaela Podobnika, priznanega amaterskega ustvarjalca iz Nove Gorice.
Podobnik predstavlja tokrat zbirko 32 barvnih fotografij velikega formata, posnetkov starih in zapuščenih gorskih kmetij.
Razstava je odprta do 31. maja ob delavnikih med 8. in 19. uro.
V OKVIRU ŠPORTNEGA TEDNA
Predavanje o NOB na Primorskem
V okviru prireditev ob letošnjem športnem tednu, ki ga prireja Mladinski center v Gorici, je bilo v sredo zvečer v prostorih centra zanimivo zgodovinsko predavanje o narodnoosvobodilnem boju na Primorskem. Predaval je ravnatelj Odseka za zgodovino Narodne in študijske knjižnice iz Trsta Milan Pahor, ki je najprej podal kratek zgodovinski pregled dogodkov od prve svetovne vojne do zasedbe naših krajev s strani Italije, pojava fašizma itd. Potem je prikazal najbolj pomembne dogodke v času dru-
ge svetovne vojne, tako na Goriškem, Tržaškem in drugih krajih na Primorskem, vse do osvoboditve v prvih dneh maja pred 35 leti.
Predavatelja je predstavil Igor Komel, ki je dejal, da je celotna manifestacija športnega tedna letos posvečena 35-letnici osvoboditve. Prav v ta okvir se uvršča tudi poznavanje naše preteklosti, predvsem narodnoosvobodilnega boja.
Paola Gaiotti danes v Gorici
Danes, ob 17. uri, bo v Palače hotelu v Gorici srečanje z evropsko poslanko Paolo Gaiotti de Biase, izvoljeno na listi KD in članico komisije za sporazum med EGS in Jugoslavijo. Po srečanju s predstavniki tiska in predstavniki javnega življenja, se bo Gaiottova pogovarjala s kandidatkami na listah KD.
MDA v Sloveniji
Tudi letos bo v Sloveniji vrsta mladinskih delovnih akcij in sicer v Slovenskih Goricah (od 22.6. do 13.7.), v Beli krajini (od 13.7. do
3.8. ), na Goričkem (od 13.7. do
3.8. ) in pa v Posočju (od 3.8. do
24.8. ). Posebna zvezna MDA, na kateri bodo sodelovali tudi mladi iz zamejstva, pa bo na Kosovem od 6.7. do 3.8.1980. Mladenke in mladinci iz zamejstva, ki se nameravajo udeležiti delovnih akcij v enem izmed navedenih krajev, dobijo vse potrebne informacije na uradih SK GZ (Trst, Ul. sv. Frančiška 20 — tel. 744-249, in Gorica, Ul. Malta 2 - tel. 24-95).
Kava in sladkor za gostilne in zavode
Goriška trgovinska zbornica obvešča, da so pričeli deliti kavo in sladkor gostilničarjem in vsem drugim množičnim potrošnim skupinam v občinah Gorica in Sovodnje. Zainteresirani morajo dvigniti bone v u-radu za prosto cono v Ulici Morelli.
Še eno obvestilo za mesarje s strani urada za prosto cono. Od potrošnikov naj mesarji zahtevajo odrezek štev. 2 na teli karti, ki velja za potrošnike Gorice in Sovodenj, odrezek štev. 1 pa na zeleni karti, ki velja za potrošnike v drugih občinah pokrajine.
Predavanja
V ponedeljek, 19. t.m., bo v mali dvorani Katoliškega doma, večer o zamejskem pesništvu. Predaval bo Marko Kravos.
Kino
Gorica
VERDI 16.45—22.00 «Kramer contro Kramer*. Dustin Hoffman in M. Streep. Barvni film.
CORSO 17.00—22.00 «La spada nel-la roccia*. Walt Disney. VITTORIA 17.00-22.00 «Pomo love*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELS10R 18.00 - 22.00 «Star troek^
PRINCIPE 18.00—22.00 «11 ladrone«. A1« ivi Gorica in okolica
SOČA - mala dvorana 17.00—19.00 18.00—20.00 «Norma Rae». Angleški film.
«Človek iz marmorja*. Poljski film.
SVOBODA 18.00-20.00 «Oči Laure Mars*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 «Plavalni učitelj*. Francoski film.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
POMLAD IN POLETJE ZARES « 1 N»
S TEMI CENAMI ZARES « 1 N »
Moške in ženske majičke 2.500 lir
Moške in ženske srajce z žepkom 4.000 lir
Moške in ženske barvne kavbojke 8.500 lir
Originalne SUPER RIFLE kavbojke 11.900 lir
Jopiči iz gabardena 5.900 lir
Oprane SUPER JORDANS kavbojke 10.900 lir
Moške in ženske žametne kavbojke 8.900 Ur
Otroške (4 - 12 let) žametne kavbojke 7.500 lir
Ženski puloverji z gumbi 3.000 Ur
Moške in ženske žametne suknje FIORUCCI 5.000 lir
Moške in ženske majice 4.000 Ur
Poletne 100% bombažne majice 5.000 Ur
Vsem kupcem poklanjamo sponko za ključe.
Vaša trgovina?
ELIO «IN» MODE
Seveda
ELIO «IN» MODE
GORICA — Ulica Formica 28
fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilMtiitiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
EIGI10 BE HOČE POTOLČI SVETOVNI REKORD
Na bobnu svojega baterijskega kompleksa ima Gigi L o Re, ki mu njegovi navdušeni navijači pravijo *La tigre*, svoje ime prevedeno v več jezikov. Postal je tako *Gigi Le Roi», «Loise Crah, «Luis The King*. Ker ima pač prijatelje med ljudmi različnih narodnosti si je svoje ime spremenil tako da bi vsakdo razumel za kaj gre.
Priljubljeni goriški baterist je že nekaj dni in noči v mali dvorani UGG za svojimi instrumenti in skuša doseči svojevrstni svetovni rekord. To je ostati več časa kot vsi svetovno znani bateristi za svojim instrumentom in tako potolči tudi svoj lastni rekord.
Na *delovnem mestu*, če smemo to tako imenovati, je že nekaj dni in noči, če bo vzdržal do nocojšnjega večera bo svetovni rekord njegov. V dvorano prihajajo prijatelji in radovedneži, teh je seveda več čez dan, zlasti v popoldanskih urah ko so dijaki doma, igra seveda poskočne in mirnejše skladbe. Ob strani so mu prijatelji, poskrbel pa je tudi za zdravstveno nadzorstvo, saj nikdar ne vemo koliko in do kdaj bo človek vzdržal v takem podvigu.
Prihajajo radovedneži, časopisje o njem poroča, pozanimala se je zanj tudi televizija. Protestiral pa je ravnatelj šole, ki je sosedna stavbi v kateri je UGG, češ da dijaki
v razredih v dopoldanskih urah ču-jejo od daleč bobnanje in glasbo in zaradi tega ne bulijo t> šolske knjige.
V marsikaterem ameriškem filmu smo nekajkrat videli take in podobne podvige. Tudi v Gorici smo jih kot kronisti beležili v letih takoj po drugi svetovni vojni, ko so se, po že omenjeni ameriški modi, plesni pari potegovali za prvo mesto v časovni vzdržljivosti neprekinjenega plesa, noč in dan. Taka tekmovanja so se v Gorici vršila v plesni dvorani «Piccolo mondo* (bivša Alla Pergola), ki je bila v majhni stavbi, ki je danes ni več na vogalu Korza Italia in Ulici Arcadi. Tam je danes nebotičnik. Mladi ljudje, ki so bili takrat, po tolikih letih prepovedi plesanja, željni novitet, so kar tekmovali, kdo bo najdlje vzdržal. In seveda pritegovali za nimanie občinstva, ki je plačevalo za takratne čase precej visoko vstopnino.
Sedai v dvorani UGG pa ni vstopnine. Gigi Lo Re naproša obiskovalce, da dajo prispevek v sklad za pomoč handikapiranim otrokom.
• Koncert •'♦roških zborov v Tržiču, ki smo ga napovedali včeraj, te ob 9.30 v kinodvorani Excelsior in ne ob 17.30, kakor smo napačno poročali.
Gledališča
i r> nunsko ui amsivo gledališče v Novi Gorici, danes ob 20. uri, Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi. Predstava za red S soboto v gledališki dvorani v Solkanu.
Razna obvestila
Jutri zjutraj ob 9.30 bo na sedežu goriškega fotokrožka ČUTI, drugo deželno srečanje fotokrožkov. Prireja ga Eros Culiat, deželni referent italijanske zveze fotografskih krožkov.
Izleti
Slovensko piauinsko uruštvo priredi v nedeljo, 25. maja, planinski izlet z vzponom na Mali Čampon (1372 m) nad Huminom. Prevoz z lastnimi sredstvi. Zbirališče in odhod S Travnika ob 5. uri. Izlet vodi Vlado Klemše.
Slovenska prosvetna zveza In včlanjena društva izražajo podpredsedniku SPZ prof. Milku Renerjn globoko sožalje ob izgubi njegovo matere Terezije Grmek vd. Rener,
CIJAKOVO «NEURJE» V IZVEDBI TRŽAŠKEGA SSG
PREDSTAVA JE DOSEGLA NAMEN IN BILA ŽIVAHNA, PREPRIČLJIVA
Posrečeno sodelovanje «Veselih godcev» iz Boljunca, nekaterih amaterjev ter članov folklorne skupine «Stu ledi»
Zgodba, ki se razvoja v drami Lojzeta Cijaka "Neurje*, je v svojem bistvu preprosta. Gre za ljubezenski zaplet, ki se srečno reši s posegom od zunaj, to je z neurjem. Nevihta, ki zaloti ribiče na morju, omogoči odločitve, ki pripeljejo do konca konfliktov in srečnega snidenja zaljubljencev. Pravo hotenje igre pa je v prikazovanju nekdanjega življenja Kontovela in Kontovelčanov. V sami vasi in v okolici so opazne določene družbeno razlike. Trdnejše kontovelske družine imajo posestvo in ribiške čolne. Revnejši prebivalci iz okoliških vasi prosijo, da bi se lahko pridružili ribolovu in tako nekaj zaslužili. Socialne razlike so tudi najvažnejši dejavnik, ki onemogoča mladim, da bi ubogali glas srca pri izbiri življenjskega partnerja. Mlad ribič Kristjan ne more dobiti Anice, hčerke iz premožnejše družine, ker se za dekle poteguje Marko, ki je prav tako sin premožnega kmeta in ribiča. Potrebna je nevihta, ki spravi v nevarnost življenje ribičev, da se stvari uredijo in sledijo naravni poti srca in ljubezni.
V igri najdejo mesto različne navade in prizori iz življenja nekdanjih kontovelskih ribičev. Od pogovorov, do zgodb, vraž, liričnih trenutkov in mrzličnega vzdušja pred tramontano se plete nit, ki kaže na Cijakovo navezanost na preteklost, ki jo je današnji čas zabrisal. Prav mozaik nekdanjega življenja daje delu ton in tudi zanimivost.
Uvrstitev »Neurja* v repertoar SSG je želela biti priznanje domačemu in ljudskemu avtorju, hkrati pa je res, da velik del našega občinstva rad vidi dela, ki govorijo o naši preteklosti in o nekdanjem življenju naših ljudi. Uspeh, ki ga je igra doživela med gledalci na premieri v gledališču «F. Prešeren* v Boljuncu, je dokaz tega dejstva.
Režiser Mario Uršič je igro postavil tako, da je poudaril ljudsko ozračje, ustvaril je »veselico*, kjer se prepletajo solze in smeh, trda življenjska resničnost in idilični trenutki, delo in praznik. Nastop »Ve-se'ih godcev* iz Boljunca in članov folklorne skupine «Stu ledi* prenese »štimungo* v vso dvorano, gledalci se lahko na svoj način vpletejo v odrsko dogajanje, ki pljuskne preko odrskih mej med gledalce. Gledamo igro in hkrati smo soudeleženi pri dogajanju, ki je ljub nekaterim napetim in dramatičnim prizorom v igri, praznik in to ljudski praznik. Režiserjev pristop je omogočil tekstu, da živi v širši rezsežnosti. Igralci so se večinoma dobro vključili v dejanje, nekaterim je s*cer delalo kontovelsko narečje določene preglavice, kar je razumljivo.
Mladega ribiča Kristjana je živahno in sproščeno odigral Boris Kobal, ki je znal najti tudi dovolj pristen stik z občinstvom in tako pomagal, da so se tudi ob zaključku predstave gledalci odzvali vabilu k sodelovanju. Premožnega ribiča in kmeta Mikolo je odigral Jožko Lukeš, ki je poudaril ponos dobro stoječega moža, hkrati pa njegovo srčno dobroto in razumevanje. Igor Malalan je bil sin Mi-kole Marko, ki snubi Anico, a ne najde pri njej ljubezni. Tudi ta lik je bii dostojno in temperamentno oblikovan. Silvij Kobal je bil vinogradnik in živinorejec Jakob. Njegov nastop je bil duhovit, razpet med očetovsko dobrohotnostjo in nekakšno naivno zaletavostjo, ko je obljubljal hčerko v zakon, ne-glede na njeno voljo. Jakobovo ženo Uršo je igrala Mira Sardočeva, njen lik razumevajoče matere je bil nekoliko povzdignjen nad vsakdanjostjo in je izražal globlji naravni zakon srca, ki se razodeva v razmerju hčerkine ljubezni do revnega/ a pridnega Kristjana. Anica je bila Alda Sosič, ki je znala podati mladostno iskrenost in tudi
odločnost v ljubezni, ki vodi mlado dekle k izbiri ljubljenega, neglede na družbene konvencije. Dekle I-vanko je odigrala Melita Malalan. Tudi njen nastor je bil dovolj oseben in učinkovit. Mladi Mitja Hmeljak je bil Jakobov sin Milko.
Omeniti moramo še nekatere nastope, ki so dali igri posebno karakteristiko in pečat. Adrijan Rust-ja je znal izdelati lik vraževernega in plahega Tineta tako, da smo gledali zanimivo in duhovito karakterizacijo, ki je obarvala vse dejanje. Rustjev nastop se nam je zdel med-najuspešnejšimi. Siromašno vaščan-ko Kokalko je igrala Zlata Rodošek. tudi njej se je posrečilo u-stvariti lik beračice, ki je dal pred-
stavi izrazit pečat. Stojan Colja kot Jernej, drago Gorup kot Blaž in Ar-mando škerlavaj kot Lipe so v igri pomenili nekaj več kot barvni vložek in popestrili prizore in dogodke. Zapisati moramo, da so liki, ki niso bili v dejanju nosilni, pripomogli, da je predstava dosegla svoj namen in bila kljub preprostosti živahna in prepričljiva. Loris Tavčar je bil fotograf, njegov pomočnik pa je bil Franko Korošec.
Zapisali smo, da so pomenili »Veseli godci* iz Boljunca pomemben prisoevek k delu, njihov sproščen nastop je omogočal igri, da je ži-A. M.
(Nadaljevanje na 6. strani)
NOVICE Z VALUTNIH TEŽIŠČ
Dolar še šibak, zlato se počasi draži
NAKUPNA CENA TUJIH VALUT
Trst Celovec Ziiricb Beograd
16 5. 14. 5. 14. 5. 16. 5.
Ameriški dolar 835,— 12.50 1,67 20.36
Kanadski dolar 695,— 10,55 1,43 17,07
Nemška marka 465,— 704,- 93,05 1135,9
Holandski florint 422,— 638,50 84,60 1031,22
Belgijski- frank 27,50 42,60 5,80 69,19
Danska krona 148,— 224,- 30,- 361,95
švedska krona 196,— 296,— 39,80 482,03
Norveška krona 169,- 256,50 34.20 414,—
Francoski frank 198.— 300,50 40,— 484,10
Italijanska lira — 1,50 2,050 2,41
Angleški funt 1.900,— 28,66 3,84 46,38
Irski funt 1.670.— — —
Švicarski frank 502,— 762.50 — 1226,48
Avstrijski šiling 65,30 — 13,05 159,69
Japonski jen 3,- 5,40 — —
Avstralski dolar 890,— 13,75 2,- 22.56
Španska peseta 11,25 17,60 2.38 —
Portugalski eskudo 17,- 23,50 3.47 —
Jug. dinar - mali 39,— 56,— 8.50 —
• veliki 39,- 56,— 8.50 -
Grška drahma 19,— — — 45,68
ZDRAVNIKOVO MNENJE
Kako se bomo telesno utrdili proti boleznim civilizacije
Utrjevanje je treba pritagoditi letnim časom - Pomočniki nam so zrak, voda, gibanje, delo, počitek, torej najpreprostejši elementi
Civilizacija prinaša človeku na eni strani nenehen napredek, po drugi strani pa tudi številne neprijetnosti, zmanjšuje njegovo odpornost in ga dela celo bolnega. Številne so bolezni civilizacije. Bolj ko se človek zapira pred naravo, bolj ko si jo skuša podrediti, več je teh bolezni. Pogosto je vzrok preprosto pomehkuženost organizma, človeško telo se je odvadilo prilagojanja naravnim dražljajem kot so zrak, sonce, veda, mraz, vročina, veter. Posledica tega je slabša odpornost za različna obolenja, zlasti prehladna. Človeku, ki se zapira v svoj umetno ustvarjen svet. kjer je vse preračunano na največje udobje, ki ga dosežemo s čim manj truda, bo škodila vsaka sapica, vsaka
kapljica dežja, in ker se od narave popolnoma izolirati ne moremo, ker smo le njen del, bo neprestano prehlajen, kašljal bo in kihal in tako oslabljen organizem bo kaj lahek plen tudi številnim nevarnim bolezenskim klicam.
Preveč ogreta stanovanja in delovni prostori, temačni in slabo zračeni, pretopla obleka, malo gibanja. predvsem na svežem zraku, nepravilna prehrana, nepravilen ritem dela z nepravilno izrabljenimi vmesnimi počitki, na eni strani preutrujanje organizma, na drugi strani pa zgolj pasiven počitek, vse to še bolj slabi naš organizem. Edina rešitev iz tega začaranega kroga je v vsakodnevnem, pametnem utrjevanju telesa. Utrjevanje je potrebno prilago-
imiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHHiiiiviiiiiMiiiiimimiimiMKtniiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiuMiHuiiiii
V nedeljo je v škedenjski kinodvorani na prireditvi, ki jo je pripravilo
udi o
domače PD »Ivan Grbec*, nastopila tudi otroška folklorna skupina ške-denjske slov. osnovne šole (gornja slika). V sredo so naše uredništvo obiskali šolarji višjih razredov slov. osnovne šole »Fran Venturini*
iz Boljunca
diti letnemu času in klimatskim prilikam ter naravnemu okolju, v katerem se nahajamo. Prav tako moramo v vsem poznati določeno mero, ker sicer lahko napravimo več škode kot koristi. Predvsem v začetku utrjevanja moramo biti zelo previdni. Tudi ni vse primerno za vsakega. Mlad človek se bo gotovo lotil stvari drugače kot kdo v zrelih letih. Pri otrocih pa moramo biti še posebno previdni, ker lahko vsako siljenje rodi odpor. Utrjenosti ne dosežemo od danes do jutri.
Za utrjevanje ne potrebujemo dragih pripomočkov, vse nam nudi narava sama. Samo malo dobre volje je treba, malo potrpljenja, uspehi pa se bodo kmalu pokazali in ne bo nam žal. Nikoli ni prepozno, da spremenimo nezdravi način življenja, čim prej tem bolje. Namesto, da se odpeljemo vsak korak z avtomobilom, stopimo včasih raje peš, pa čeprav zunaj neprijazno zavija veter in je pričakovati, da se bo iz gostih oblakov vsak hip ulil dež.
Naši pomočniki pri utrjevanju so svetloba in zrak, voda, gibanje, pravilna prehrana, delo in počitek. Temelji vsakega utrjevanja so zračne in sončne kopeli. Na to morajo biti zlasti pozorni ljudje, ki delajo ves dan v zaprtih prostorih. Kratka zračna kopel pri odprtem oknu z malo jutranje telovadbe po vstajanju nas bo bolj zbistrila kot lonec črne kave. Naj nam ne bo žal pet minut prej vstati iz tople postelje. Ne zapirajmo se pred svežim zrakom in soncem. Stanovanja in delovni prostori naj bedo vedno dobro prezračeni in ne preveč kurjeni. Predvsem moramo paziti na to pri prostorih, ki so kurjeni s centralno kurjavo, ki močno izsuši ozračje, tako da se nam sluznice osuše, kar znatno zmanjša njihovo naravno odpornost.
Tudi v spalnicah moramo skrbeti za čim boljše strujanje zraka. Skušajmo čim dalj spati pri odprtem oknu. Tudi pri oblačenju moramo misliti na to, da naj ima zrak dostop do vseh delov telesa. Nadalje se v toplih mesecih utrjujemo s toplim zrakom in mrzlo vodo, v hladnih pa z mrzlim zrakom in toplo vodo, ali pa z izmeničnimi kopelmi s hladno in toplo vodo. Kopeli, polivki, ovitki, sopara naj bodo po možnosti sestavni del naše vsakdanje telesne nege.
Poseben način utrjevanja je savna. V marsičem je njena zasluga, da severnjaki, kljub ostremu podnebju, skoraj ne poznajo prehlada. Savna je kopel s suhim vročim zrakom s temperaturo 60 -90 stop. C. Medtem ko se človek spoti, polivajo razbeljene kamne z mrzlo vodo, da se dvigajo oblaki vroče pare. Nato slede mrzle kopeli, šibanje telesa z brezovim šibjem, nakar se ves postopek lahko ponovi. Človek je po taki kopeli kot prerojen, psihično in fizično spočit. Izgubo tekočine z znojenjem nadomestimo z vitaminskimi sadnimi napitki. Za zdravega človeka priporočajo kopeli v savni enkrat tedensko. Seveda pa se je treba prej posvetovati z zdravnikom, ker savne ljudem z visokim krvnim pritiskom, kroničnimi srčnimi in žilnimi obolenji ter božja-stjo ne priporočajo.
Pri utrjevanju telesa igra važno vlogo gibanje in sicer aktivno gibanje in to predvsem na svežem zraku. Telovadba v zaprtih in zatohlih telovadnicah nima nikoli tistega učinka kot telovadba na prostem. Nekaj telesnih vaj zjutraj in zvečer, čez dan sprehod in nedeljski izlet, to je najmanj, kar lahko storimo, da ohranimo gibkost in prožnost telesa
Tudi pravilna prehrana je del smiselnega utrjevanja. Preobilna in premastna hrana z obilico sladkarij bremeni našo presnovo in je eden od vzrokov za prezgodnje staranje. Odvečni kilogrami niso le estetska napaka, ampak bistve-krajšajo naše življenje, saj
znatno obremene srce, presnovne žleze in sploh ves organizem, ki mora delati na zgornji meji zmogljivosti. Zato zmernost v hrani in pijači, čeprav to ni ravno odlika nas Slovencev.
Tudi delo krepi človeka. Mora pa biti seveda pravilno dozirano, z zadostnimi vmesnimi počitki, ki pa naj ne bodo pasivno lenarjenje. Telo naj ohrani svojo aktivnost tudi med počitkom.
Za začetek naj bo dovolj, da se zamislimo in se zavemo, kaj je v našem načinu življenja napačnega, nato pa skušajmo, korak za korakom, popraviti svoje napake. In brez dvoma se tega ne bomo kesali, kajti ni boljšega in cenejšega zdravila kot je zdrav način življenja, ki nam je v današnjem svetu še kako potreben.
dr. R. R.
te-
Valutna tržišča so bila ta den v glavnem pod vplivom podražitve surove nafte, ki jo je oklicala Saudska Arabija in ki znaša dva dolarja pri sodčku ali 7,7 odstotka. Ta ukrep je obdržal dolar na nizki stopnji, okrepil se je japonski jen, zmerno se je podražilo tudi zlato, vendar le za 15 dolarjev ali 3 odstotke. Praktično pa je ta podražitev trajala le en dan. Trdne so ostale valute EGS, šv. frank in avstrijski šiling.
Dolar je nihal med tednom med 845 in 842 lirami in je ostal v glavnem na nizki ravni. V Frankfurtu je veljal 1,79 marke, v Zue-richu 1,66 franka, v Tokiu pa 227 jenov. Na šibkost dolarja je vplival ukrep nekaterih bank, ki so znižale «prime rate* ali obresti na posojila najboljšim klientom od 20 na 17 odstotkov. Tudi odločitev Saudske Arabije, ki proizvaja tretjino vsega svetovnega F ro-leja, da poviša ceno nafte za 7,7 odstotka, je negativno vplivala na dolar. Razen tega pa se na vseh valutnih tržiščih prikrito šušlja, da Carter počasi, a vztrajno pripravlja nov vojaški poseg na Srednjem vzhodu. Primarne volitve se nagibljejo h koncu in Carter si je dejansko že zagotovil imenovanje Demokratske stranke za predsedniške volitve, zato mu ni dosti mar za utrditev dolarja. Med tednom se je kotacija dolarja nekajkrat približala vrednosti 1,78 marke, ob kateri je Bandesbank že napovedala znatne posege na tržiščih. No, tržišča so upoštevala ta namig in so sama nekoliko dvignila kotacijo dolarja.
Za dolarjem obravnavajo vsi kronisti zlato, ki je nekaka protiutež ameriški valuti. Ob začetku leta so bile kupčije z rumeno kovino zelo živahne, zadnje dni pa je povpraševanje po zlatu popustilo. Mnogi so že mislili, da bo zlezlo pod 500 dolarjev za unčo, potem pa je bilo povpraševanje živahnejše, zlasti po zaslugi arabskih kupcev. Cena z'ata se je med tednom sukala med 510 in 525 dolarji. Kot znano, določajo ceno »fizičnega* zlata v Londonu, v Zuerichu in v Hongkongu, zlato na izročitev v daljših obdobjih pa kotirajo v glavnem v Nevv Yorku in v Chicagu. Na splošno velja na tržiščih z zlatom pravilo, da ga je treba prodati ob porastu cene, zato je postalo zlato zadnje dni bolj špekulacija kot investicija. Na zlato tudi negativno vplivajo dogodki okrog srebra. Kot znano, so teksaški bratje Hunt, ki so si nabrali ogromne količine srebra, skoraj propadli zaradi padca vrednosti te kovine. Priskočile so jim na pomoč ameriške banke, vendar so postavile kot pogoj postopno prodajo srebra.
Kam so se torej prelili špekulativni kapitali v tem tednu? Nekaj dolarjev je poletela na Japonsko in se prelilo v jene, ki so na Vzhodu na splošno zelo čislani. Japonska valuta se je ta teden ovrednotila za 3 odstotke.
V Evropskem denarnem sistemu so na čelu valute kot marka, francoski frank in holandski flo-rint; lira je zašla v drugo polovico lestvice, na dnu pa sta danska krona in belgijski frank. (srs)
VZHODNOF.VROPSKF VAl UTF
V TRSTU 16. 5. 1980
Sovjetski rubelj 204,-
Poljski zlot 6,-
Češka krona 34,-
Madžarski forint 30.-
Romunski lej 31,50
Bolgarski lev 350.-
Turška lira 10,-
DRAGOCENE KOVINE
15. 5. ZLATO Nakup Pn uaja
Milan (g) ZLATO 13.900 14.100
London (unča) SREBRO 515 dol. 517
Milan (kg) PLATINA 345.000 365.000
Milan (g) 15.300 15.600
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30 Check-up Oddaja o zdravstvu
13.30 DNEVNIK
14.00 Kam tečeš Joe? TV film
14.25 Firence: Tenis
17.00 Sobota, odpri se
18.35 Izžrebanje loterije
18.40 Nabožna oddaja
18.50 Posebna oddaja iz menta
19.20 Julia - TV film
19.45 Almanah in Vremenska slika
20.00 DNEVNIK
20.40 Studio 80. glasbena oddaja
21.50 Edvard Munch, 3. in zadnji del - Na koncu DNEV-nik in Vremenska slika
parla-
Drugl kanal
12.30 «Operazione benda nera*
TV film
13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30 Ekonomska oddaja
14.00 Evropski dnevi
14.30 šdisk a vzgoia 15.50 63. Giro dTtalia
Program za mladino
17.00 «1 ragazzi e la storia*
TV film
19.00 DNEVNIK 2 - Dribbling Vremenska slika
19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Župan iz Castelbridgea, 7. in zadnji del
21.35 Pozor za mornarje, film
Režija: Hal Walker. Igrajo: Jerry Lewis, Dean Martin, Corinne Calvet, Marion Marshall - Ob koncu DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
18.30 «D pollice*
19.00 DNEVNIK 3
19.30 Volilna tribuna 20 00 Malo gledališče
20.05 Sestre Materassi, 1. del 21.25 Dve oddaji za sedem dni
21.45 DNEVNIK 3 21.55 Volilna tribuna
Ob koncu DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00 Poročila
9.05 Mali pingvin, otroška senJ8 9.20 Minigodci v glasbeni deželi 9.35 K. Kovič: Moj prijatelj P*1 Jakob
9.50 Odprava zelenega zmaja 10.20 Poletavček
10.50 H. Fallada: Človek hoče na vzgor, TV nadalj.
11.50 Po sledeh napredka
12.25 Ljudje in zemlja
13.30 - 13.35 Poročila
16.30 Nagon po samoohranitvi, 8 meriški film
18.10 Naš kraj ,,v
18.25 Nogomet: Olimpija -20.15 Zlata ptica in risanka
20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Dekliški most, jugoslovan® film
21.55 Velika šahovnica L,, 22.35 Zlato brezno, avstralska I nadaljevanka 23.25 TV kažioot 23.45 Poročila
Koper
18.25 Nogomet: Olimpija - RO^f 20.15 Stičišče 20.30 Risanke 20.45 Vse danes
21.00 Čudežni otok - film 22.40 Beograd - včeraj in danes
23.00 TV film iz serije: Toma
ŠVICA
17.15 Program za najmlajše 18.30 Scacchi
19.25 Glasbena oddaja 20.05 Izžrebanje loterije
20.25 Scacciapensieri ^
21.45 «1959 —: SOS ghiaccio*, film 23.00 športna sobota
pilota
TRSTA
9.0^
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah;
9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Nasveti, paberkovanja. zanimivosti; 12.00 «Bom naredu st’zice, čjer so včas b’le», glasnik Kanalske doline;
12.30 Sodobni sound; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otroško okence;
14.30 Glasbeni popoldan za mladino; 16.30 Poslušali boste; 17.10 V našem prostoru; 18.45 Vera in naš čas.
8.50 Glasbeno prebujanje; - ». Week-end; 10.03 Black-out; P-," Glasbena oddaja, ki jo vodi 0°*: la Vanoni; 12.03 «L'intercetta‘ re»; 12.30 Radijska priredba; 1 Od rocka, v kock; 14.03 Smo .j mi; 15.00 63. Giro dTtalia; u\,. Slikar; 15.30 Glasbene novo?'; 16.00 Tat; 17.03 Jazz; 17.25 Oor
tiv Evropa; 18.15 «A1 vostro - g vizio»; 18.30 Globetrotter; ** Prisluhni, večeri se; 19-19 ^jraV.
trotter; 29.00 Dober večer, w . j nik; 20.30 Black-out; 21.30 » krat dvajset; 22.00 Mala kron* ' 22.15 Radio 1 - jazz.
KOPER
(Italijanski program)
8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 15.30, J6.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 8.00 - 9.30 Glasba za dobro jutro; 8.20 Horoskop; 9.32 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Knjiga po radiu;
10.32 Glasba; 10.40 Mozaik; 11.00 Horoskop; 11.03 Hi-fi magazine; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Kim, svet mladih; 14.33 V prijetni družbi s slovenskimi ansambli; 15.00 Plošče tedna; 15.33 Veselo z glasbo; 15.45 Z nami je . . .; 16.00 Poslušam, poslušaš; 16.45 Orkester Borghesi; 17.00 Istrski akvareli 17.10 En orkester, dva glasova
17.32 Crash; 17.55 Pismo iz... 18.00 Glasovi in zvoki; 18.32 Glasbeni vveekend.
RADIO 2
17.30.
7.30, 8.30. 9.30, 12.30, 15.30. - . 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Sobot*, nedelja; 9.05 Rdeče in črno, r ■■ ska priredba; 9.32 Tri, tri,
11.00 Plošče tedna; 12.50 AW' “j.; dimento; 13.35 Sound - J/, aj|
15.00 Radijska priredba; 1°-“H-jj5 parade; 16.34 In Concert!; ,a Izžrebanje loterije; 17.55 RadlLni drama; 19.50 Glasbeno -program; 21.00 Rimski _k°’n<; jp 22.05 Dva glasova v večeru-na Lovic in Demis Roussos.
LJUBLJANA
12-00;
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, H.00-.17.5A
13.00, 15.00, 20.00 Poročila; ž),
KOPER
(Slovenski program)
7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila;
7.00 - 8 30 Otvoritev - Glasba za dobro jutro - Koledar - Objave in reklame - Napoved sporeda; 14.00 Pregled dogodkov, napoved sporeda; 14.05 Med rojaki v zamejstvu; 14.40 Zapojmo in zaigraimo;
15.00 Moja generacija; 15.36 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi: 16.30 Glasba po željah; 17.00 Pogovor o jeziku; 17.10 Jugoton; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Reklame in zabavna glasba.
Dobro jutro, otroci!; 8.30 k j; sporedov; 9.08 Pionirski t®r p 10.05 Z radiom na poti;."_ $»•
ristični napotki; 11.05 Sobotna jj tineja; 12.05 Zapojmo pesem,
Po republikah in pokrajinah- v Zapojte z nami; 13.10 G^a ti
RADIO 1
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00.
14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00
ritmu; 13.30 Kmetijski 5 13.40 Veseli domači napevi, Danes do 13.; 14.20 Obvestila zabavna glasba; 14.30 PnP° ^ jo vam . . .; 15.05 Glasbena norama; 15.55 Minute za ElLmV-Dogodki in odmevi; 16.30 Z .gjO na glasba; 17.00 »Vrtiljak*; Jj-Studio ob 17.; 19.00 škatlica * Ajj. bo; 19.30 Mladi mladim; za-nute za EP; 20.25 Obvestila >%-bavna glasba; 20.35 »Mladi m r; vi*; 21.00 Sobotni zabavni 22.00 Za prijetno razvedrilo-Oddaja za naše izseljence.
S*
HARMONIKAR POLDE MIHA ČIČ NEUKLONLJIVI UPORNIK
II
fus
m
m
»3
si;!
II
Maks Zadnik s s
S s
I
10 s
Tudi ta spopad je živčno že prizadetega «Očalina» »pomnil, da se nacistična ladja potaplja, zato je okleval ned dvema možnostima: ali nekatere nevarne jetnike od-treniti ali jih uporabiti kot ščit za reševanje lastne glave, n odločil se je za bolj zanesljivo in za naciste edino logično prvo rešitev. Zato se je nekaj dni po spopadu — bi-
0 je sredi novembra 1944 — spet močno napil in okoli 2. ire ponoči prikolovratil v celico. Ukazal je Poldetu, naj se »bleče in gre z njim. Polde je tedaj zaslutil, da bo po
1 jem in da mu bije zadnja ura. Zato je nekako nagonsko ikleval in zavlačeval z odhodom, medtem pa je vročično azmišljal, kako bi «Očalina» ukanil in si rešil življenje. Poda, kolikor bolj je razmišljal, toliko hitreje mu je upanje ja rešitev hlapelo, vendar se še ni bil vdal v usodo.
»Ko sem «Očalina» bolje pogledal v soiu rahle svetlobe, ki je prodirala s hodnika«, pripoveduje Polde po 35 etih, »sem ugotovil, da je skoraj do onemoglosti pijan, iaj je komaj stal, držeč se za kljuko celičnih vrat. To me e opogumilo, da sem se bolj zavlačeval z odhodom. In -godilo se je tisto, kar sem najmanj pričakoval. Moje zavlačevanje in njegova pijanost sta ga tako zmedli, da je najbrž pozabil, da me je prišel iskat z namenom, da me
odžene na pot brez povratka ali pa je spričo svoje pijanosti sklenil odložiti mojo likvidacijo na poznejši čas?»
«Zato je zavpil proti meni »Scheise!« zaloputnil z vso silo vrata celice, v kateri sta bila razen mene še učitelj Potočnik Ivan iz Kuteževega in Franc Brozina, nato pa je opotekaje odkolovratil po hodniku. Jaz pa sem po daljšem obotavljanju spet legel na pograd, vendar nisem več zaspal!«
Potem so tekli dnevi. Bližal se je konec novembra. Nastopila je zgodnja zima in mraz je vsebolj pritiskal med mrzle zidove zapora. Polde je bil že več kot 6 mesecev zaprt in prav dobro se je zavedal, da je njegovo življenje vedno na nitki. Ker pa ga tudi v drugi polovici novembra »Očali-novi« rablji niso odvedli za vojašnice, se je vsebolj nagibal k domnevi, da se je morda »Očalin« premislil in si poskuša odkupiti lastno zločinsko glavo s tem, da njemu, za katerega najbrž misli, da je ugleden človek, in še komu drugemu prizanese.
Zato niti ni bil presenečen, ko mu je nekega dne u-pravnik zaporov, Italijan De Paolo, dejal, da ga bodo morda kljub vsemu le izpustili domov. Nekaj dni zatem pa ga je poklical sam «Očalin» in ga kar nekako prizanesljivo nagovarjal, naj po pravici prizna, kakšne dolžnosti je opravljal v NOG, pa ga bo res izpustil domov.
Polde se je zavedal, da ne sme nasesti na takšno obljubo premetenega, toda obupanega in zapitega rablja. Zato je «Očalinu» odgovoril, da je zaveden Slovenec in da je bil odločno proti italijanskemu fašizmu. Drugega pa nima kaj povedati ali priznati. In ko je ta še silil vanj, naj pove vsaj kaj nepomembnega o svojem delu za NOB, je Polde še dodal, da je zaradi kritičnih razmer pomagal skrbeti razen za prehrano lastne družine tudi za živila siromašnejšim vaškim družinam, da so se zasilno oskrbele.
In »Očalin« se je s tem proti pričakovanju kar zadovoljil in v začetku decembra 1944 izpustil Poldeta
Mihačiča in Franca Brozina domov. Vendar se Polde ni smel vrniti v Jelšane, prav tako tudi njegova žena Vojka.
Preostale 4 mesece vojne je zelo oslabeli Polde preživel v ilirski Bistrici — pretežno v postelji — in kolikor je mogel še delal za NOB.
OČALINOVA USODA IN TRUPLA NJEGOVIH ŽRTF.V ZA VOJAŠNICAMI V ILIRSKI BISTRICI
Ko so čete IV. jugoslovanske armade 28. aprila 1945 prvič osvobodile Ilirsko Bistrico, so Nemce, nedičevce in četnike presenetile in ujele tudi šefa bistriške izpostave SD (Sicherheitsdienst - varnostne službe) Ericha Eber-chardta - «Očalina». Ljudje se še spominjajo, da so ga videli ujetega za bistriško cerkvijo. Zaradi zmede, ki je nastala 4. maja ob ponovnem vdoru Nemcev v Ilirsko Bistrico in hitrem umiku naših, je ostala »Očalinova« usoda neznana.
Iz pripovedovanja ljudi je mogoče o »Očalinovi* nadaljnji usodi, potem ko je bil ujet, opredeliti dve možnosti: po prvi naj bi bil kot zločinec po hitrem postopku spoznan za krivega, obsojen na smrt in ustreljen; po dru-, gi pa mu je uspelo pobegniti iz ujetništva in se 4. maja spet priključiti Nemcem.
Če upoštevamo njegovo poznejše iskanje, je druga možnost bolj verjetna, saj je potem izginila vsaka sled za njim.
Dominik Maraž, ki sedaj živi v Kopru, pred vojno pa je bil fotograf v II. Bistrici, med vojno pa obveščevalec v Istrskem odredu, se spominja, da je bil v enoti KNOJ zadolžen za njegovo iskanje in da je v ta namen razmnožil »Očalinovo« fotografijo in jo v okoli 30 izvodih razdelil ljudem, ki so »Očalina« poznali ali bi lahko kakorkoli pripomogli k njegovi aretaciji. Vendar ga ni nihče nikjer izsledil. Polde Mihačič je bil s še enim tovarišem celo poslan v zbirno ujetniško taborišče v Bakar pri Reki, da bi ga med Nemci našel, vendar zaman.
Leta 1974 umrli Anton Serajnik, naš obveščava ^ enotah 188. nemške rezervne divizije gorskih lovce^ ^j je malo pred smrtjo pripovedoval, da je okoli ,. ji
izsledil v Celovcu nekega Ericha Eberchardta, v0licl/f mogel potrditi ali je bil to tisti, ki je bil šef SD v
strici. jy.
Najbolj verjetno je staremu policijskemu lisia'{U^jji čalinu« uspelo pobegniti iz ujetništva in se pretih0 v Avstrijo, vendar je malo verjetno, da je še živ- ^ V zavesti ljudi pa so še živi in bodo ostali še ujt« boleči in bridki spomini na nacistično divjanje in žrtve — ujete partizane in aktiviste za bistriškimi nicami.
Polde Mihačič se še spominja, da je bilo P° 0 ( p*1 ditvi — v poletju 1945, ko je bil uslužben kot 6°*® W okrajnem in mestnem ljudskem odboru, organizir* t,-iC> kopavanje žrtev nacističnega terorja, ki ga je v II- ** poosebljal »Očalin«. ,yi-
Pri tem je sodeloval z bistriškim zdravnik00?.^ o^-janske narodnosti dr. De Fecondom. Žrtve, ki so J, p tr kopali — bilo jih je približno 20 — so bile po ve ^jtfl s vezane z žico za roke po dve do tri skupaj in P^tv topimi udarci po glavi. »Očalinovi« rablji so najve° ta namen uporabljali nemške ročne bombe, ki s0 ročaje, saj so bombe našli ob žrtvah.
Med žrtvami je Polde spoznal le v Jelšanah l8jn
ca 1944 ujetega borca 2. bataljona Istrskega odred* . Ce' aprila 1944 ujeto bolničarko štaba 1.0 Ančko ^os1'
nič. Istovetnost večine žrtev je bila zaradi iznaR^jih8 sporna, čeprav ni bilo nobenega dvoma, da je bil* žrtev iz vrst aktivistov z Gornje Pivke, Podgore in vj nov. Pri njihovem zajetju pa so igrali pomembo0 ,|<# tudi domobranski kolaboracionisti, saj je njihovo P d J v 11. Bistrici vodil zločinec Janez Špeh, doma iz line na Notranjskem.
ATLETIKA
VČERAJ V VIDMU
KOLESARSTVO
«GIRO D ITALIA»
Zanesljiva zmaga Italijank ^aronnj osvojil prvo etapo
Pomagale so Jugoslavijo kar s 97:58 - Petruccijeva izbolj-državni rekord v metu krogle (18,48 m) - V mladinski postavi Italije je nastopila tudi borovka I. Tavčar, ki je z 0sebnim rekordom v metu krogle (13,16 m) osvojila 5. mesto
J®®** - Pred kar 8.000 gle-£ je včeraj, kot je bilo sicer ca rrati’ italijanska reprezentan-zenskem atletskem troboju vi-8la