55. številka.
Ljubljana, petek 7. marca.
XII. leto, 1879.
SLOVENSKI
Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi Be ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani v Franc Kolinanovej liiSi 5t. 'A „^IcdaliSka stolba". 0 pravni Št vo, na katero nuj He blagovolijo |iofiiijati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnoj tiskarni" v Koltnanovcj hiši.
Kdo zaničuje naš jezik?
ii.
Stopimo mimogrede v prodajalnico narodnega ljubljanskega trgovca. Unisono num, ako nijsino kmetski oblečeni, iz vseh „narodnih" grl zadeni nemšk pozdrav na uho ! In potem spraševanje po želji pnšltca: vse le nemško! Ljubijančauje so tega nekako navajeni. (Da bi tako ne bih!) Samo po sebi jim je razumljivo, da mora tako biti. Ali nam s kmetov je ta prizor zoprn do skrajne mere.
Vrnimo se zopet k pismenemu občevanju. Jt-li dostojno, da se na slovensk naročilen list odgovarja nemško, pošlje nemško fakturo? Nij li to predrznost? Nij li nenuravnost, da mora deželau siliti meščana k slovenskemu posle vanju b tem, da on prične slovensko pisati in se mehčan stoprav po pritisku uda, ali pa tudi l nekako angunco ne uda. Naravnejo bi bilo, da bi se napredek Siril iz središča, iz sedeža iutthgeuce.
N.j li preeudno, da se uže nekateri naši nasprotniki poslužujejo slovenščine, ko je mne zim tako nazivanim narodnjakom ona deveta brigu V Praktični ljudje so. II videvajo, da Bi bode,o na ta način kacega „odločuega" pri dobili.   Zakaj ne bi vsi narodni trgovci tako delali. Vsaj ne bi tako koristili samo narod nej stvari, nego bi  i svoje hiše priporočali. Zakaj bi tedaj narodnjaki teiou prepuščali na sprotni kom ?
Vendar nečemo trditi, da bi bili slovenski pišoči nasprotniki v večini proti jednako poslujočim narodnjakom. Zadnjih je malo i prvih mnogo mauj. Nego večina njih odlikuje se se z zagrizenim gojenjem nasprotja b poslovanjem jedino le v tujšcini. Da, znan nam
je celo slučaj, da trgovska h.Sa v slovenskem meatu na slovensk naročden list nij niti odgovorila niti naročenega poslala, češ, da jej slovenščina nij znana! Mnogemu se bode to neverjetno zdi 'o. Ali je istina. Da bi ne pisali povsem stvarno, imenovali bi dotičuo firmo lu bila je naročba s pouzttjeiu i se je na-anjala na solidno, z ono In -o zavezano firmo. Tako postopanje se vendar ne more drugače imenovati, nego nesramno. Da, silni gn>us s. je uže za p;.sel z novci naroda sloveuski-ga!
Napredovali pak smo, to smo uže pričet-kom poudarjali. Skoro da ne moremo niti po desetletjih brojiti od takrat, ko se nijeduemu ni sanjalo ni),  da  bode  kedaj   z Ljubljano, Trstom slovenskim pisnu m občeval. Lup na-pr dek. Ali baš zaradi njega je prišel čas, ko siiKiiu) i moramo zahtevati, da di In naš jezik vso veljavo. Podpirajmo narodne trgovce, koji so do zdaj in bodo tudi v bodoče slovenščini vsaj nekoliko prostora t d merili in preziraj mo, ako le  mogoče,  takove,  koji  na. prezirajo. Vsaj oni nema jo za nas druzega, nego psovke, zaničevanje. Ali pri tej priliki zahtevajmo i z vso moževsko odločnostjo,  da  vsaj  naši nerodni trgovci uvedejo slovenščino v vse slučaje, da jej dajo časten prostor, koji jej pristoja, da jej tedaj ne kratijo veljave niti pri knjigovodstvu, niti pri korespondenci, niti pri na zadnjih podrobnostih i „malenkost lr\ Naj izvršujejo v dejanji, kar tolikokrat z besedo pc udarjajo.
Govorili smo obširneje o naših trgovcu zato, ker rečeno velja i vsacemu druzemu stanu. Razne stanove posebe omenjati po tem niti treba nij, da si bi imeli obširen predmet n. p. o naših obrtmkib, kojim ona polomljena in pokvečtna tujščina najmanj česti dela, o našej narod nej duhovščini, koje uradovanje:
k rs t niče, družbinski izkazi — sploh vse je večinom le nemški.
Samo besedico še o na5ih odvetnikih. Ti so tudi popolnem slobodni, neodvisni. Kako spoštujejo narodni odvetniki slovenski jezik? Mtiida ne dosti bolj, nego nasprotni. Zakaj ne bi izdelovali vse slovenski V Zakaj ne bi oni dali prostor slovenskemu jeziku do vseh podrobnosti], kakor smo to od naših trgovce? zahtevali? Da, baŠ odvetniki, ti slobodni ljudje, kojim bi pripadal velik del naloge, jeziku cati vel.avo posebno v uradu, baš ti neodv 8ii ljudje mu delajo največjo krivico.
Navedem primerljaj. Pisal je narodni ol-vetnik, odbornik narodnega društva, nemšk list narodnjaku. Odgovoril mu je ti slovenski in mu pozneje zopet slovensk dopis poslal. A odpisal mu je narodni odvetnik — nemški! In zopet mu piše narodnjak slovenski in pri tej priliki željo izrazi, naj bi slovenski žnjini občeval, ter prejme črez n-koliko dnij slovensko pisano dopisnico z — nemškim naslovom! 1 Ne more se je odkri/.i ti nemščine ta narodni odvetuik, pri vsej „do-brej volji" ne.
Kdo tedaj zaničuje naš jezik? Ne mar tudi mi saim ?
Slovenskemu jeziku nij zaprečena pntsamo v šolo, v urad, v cerkev, nego no dvisni, sicer narodno „živio" kričeči ljude Ra ne poznajo niti v slobodnem pos ovanji. Dokler so take nezdrave razmere, dokler je naređuju't o san o na jeziku, dokler se nasprotnikom d. e pr lika nas zasramovati in reči, da zahtevamo, kakor dttca, to, čtsnr prav za prav nečt mo, dokler ne raztrgamo mrež, v koje so nas vpleli, nego pripuščamo, da jih popravljajo in zategujejo, - do takrat ne sanjajmo o boljšej bc-
listek.
Spomini.
(Spisnjo j. B., častnik v roaorvi.) (Dalje.) ii.
Bližnja okolica tržaška je kaj lepa! — O Bvetoznanem gradu „Miramar" ne bodem govoril, preslabo bi bilo moje pero vse tamošnje krasne nuprave popisovati, krasno je tudi pokopališče, — pa najbolj domač se mi je zdel „boscketto"; v „bosehelto" hiti ob vročih popoldanskih urah ves eleganten svet, da se tam raduje, kakor pri nas v tivoli Hrib je precej visok, pa res velikansk razgled črez Trst, luko in morje obilno poplača prestani trud; pri izvrstnem pivu v restavraciji „pri lovcu" ima človek dovelj časa premišljevati o zgodovini tega kraja.
Bil je nekdaj hrib kakor diugi hribi brez
posebnega kiuča, pa kmalu je spoznal boga | taš njegovo izvrstno lego in sezidal si tam letno bivulišče, vilo Kevoltella. — llevoltella je bil podvzetuik za živež v talijanskih vojskah, in izmej toliko milijonov, ki so šli skoz njegove roke, ostulo jih je nekoliko tudi v njegovem žepu; na "-inrtuej postelji pa, — tako ljudska govorica — spoznal je bvojo krivdo, sezidal na prelepem mestu še cerkvico, kjer ltži pokopau, in vse, tudi palačo, daroval mestu, da tako nekoliko popravi storjeno krivico. —
Daljne okolice videl  sem Občiuo z obe liskom, liagne, Bazovico itd., obhodil sem vse to z velikim  spremstvom,   z vojaci na vajah; :<■.'.: ninl sem  se na tih i delih tudi S g. H tO t-
uikoin S., ki je bil ranjen pri Livnu, s poročnikom M. in dr., posebno pa s Črnetom, čegar truplo zdaj uže trohni v novej Avstriji. — Sploh smo bili lovci v Trstu prav prijateljsko in bratovsko sprejeti od svojih kole-
gov domačega polka, celo Nj. kr. visokost vojvoda Wiirteml>erški nas je bil obiskal, in ja» sem imel čast osobno dvakrat občevati z zdanjim poveljnikom Bosne in Hercegovine.
Neko nedeljo popoludae smo dali Trstu slovo; godba in obdo občinstvu nas je spre-m lo da Llovdovega paruka „Avrora". — M slil sem, da bodemo potovali z domačini, namreč s 7. in 19, lovskim bataljonom, ki sta bila mej tem tudi prišla v Trst, pa od-plula sta bila uze na večer prejšnjega, oziroma na jutro tistega dne, zato so k num pristopili Nemci 11. bataliona (sv. Hipolit na d. Avstrijskem) in dve kompamji kenijskega polka, — vseh skupaj 1400 mož! —
Akoravuo je uže vnanja postava paro-Ino la zdela se mi veličastna in impozantna, vendar ne bi bil nikoli mislil, da ima toliko in tako lepih prostorov. V najspodnjem delu je mašina, velika vročina in puhel zrak ne dopuščata dolgo bivanje v teh prostorih, je-
dočnosti nego recimo, da smo in da bodemo — da hočemo biti — podloga tuj če vej  peti!
S. J.
našem „panslavizmu".
Iz Zagreba 2. marca. [Izv. dop.] Nam Slovencem nekateri krogi kaj radi očitajo, da  smo rusofili;  žalibože to nij res nic«, Rusija nam je tako  rekoč še „terra in-CogniU".   AH  je morebiti pri nas uže zavit; -dalo prepričanje, da je dolžnost opozorjsvati svoje rojftkt« naj spoznavajo ruski gen j, kjer koli se pokaže,  v književnosti,  umetnosti in znanosn. narodnih pesnih, pravnih institucijah, zpodovitd, v društvenih odnošajih itd. ? Do de-našnjega dne, to se ne da tajiti, neinmnu niti slutnje o tvoriteljnej moči ruskega genija. V propisanih učevn h knjigah naših gimnazi1, opisuje se ru-dfa /go lovina sumo s par vrsticami, človek bi skoraj mislil,  da le radi poroge, a ne radi poduka, a isto  tako godi se tuli v javnem življenji. Kako slabo obračamo pozornost na borbo, ki  ue bije na ruskih tleh za svobodo.   In vendar  je  ta borba neizmerne važnosti ue samo za Rusijo, ampak  za celo Slavjanstvo!   Kako slabo poznavamo mi Hu Bijo,  ruski jezik in literaturo!   Koliko pred Bodkov,  koliko krivih pojmov o ruskih odnosi, jih je še mej našim občinstvom 1 Poleg Če hov s m (ramo se  za najnaohraženeji narod Blavjauski — da li po pravu, tega  tukaj ne bodem presojeval — smatramo se za najbolje pospe'evatelje  s'avjanske ideje,   a  kaj smo storili do zdaj za slavjansko v/ajemnost, kaj smo storili v svrho, da bi se pobliže spoznali mej  saboj?   Koliko let je uže preteklo od 6uega časa, ko je pesnik „Shi,vy Deere" vsakemu naobraženemu  Slavjanu k srcu govoril, naj se poleg svojega materinega jezika nauči dve ali vsaj jedno  važnejših  slarjanskih narečij.   Je - Ii se  nij  na slavjmiskem shodu v Mo.-kvi zaključilo, da se ima ruski jezik smatrati kot v em Slavjanom zajednički? Je-li nij žalostno, da je izložba ostala brez ikakove koristi  vsem  umni,   ki nijso bili v Moskvi? Vsakako bi se bila morala ideja slavjansko vzajemnosti posle prija mega ohčenja v Moskvi skrbneje gojiti, moralo bi so bilo delovati na to, da se naše občinstvo vsaj nekoliko spo/na z .ruskimi barbari".   No, nikdo naših „pan-slavistov"   nij   nrslil   na   to; navdušenost, dobri sklepi trajali so le dotle, dokler je tekel   šampanjec,   potem   bo   se razkadili Kje, v katerej naših boljih rodbin  se govori namesto ali poleg  nemškeg.i in francoskega
tudi ruski jezik? Kje se čita ruski? Vsakako je Bramota, da v naših kosmopolitičnih kavarnah nij niti jednega ruskega časnika; nVse-mirnBJa Uljustracija",   „Slavjanski  Mir" itd. V katerem društvu se čuje kedaj  besedica o ruskej književnosti? Kje se čtajo predavanja o ruskej zgodovini?   V vseh slojevih ruskega nurodi   pojavil   se ju  v poslednjih deceniji h silen napredek,  razpravljijo  se in dozrevajo vpraan a tolike soc jalne in politične vnžaosti, da in gotovo  blo vredno,  seznaniti   z njimi tudi naše občestvo.   O ruskih olnosajih smo slabo podučeni,   in   vendar  se  mej  nam; ne nmn ka  tac h,   ki Rusom tudi v domačih zt-devah kaj radi svete dajejo. Mi hočemo reformirati deželo,   v  katerej  uijsmo nkdar bili, katere niti ne poznamo!   D.ipisi iz Rusije so v naših časopisih skoraj  bele vrane; „Slov. Narod" scer prinese v'asi kak dopis iz Rusije, no zdi se mi, da to ne zadostuje, in dotičm dopisnik bi gotovo čitale'jem vstregel, eko bi se večkrat oglasi.   Slovenci moramo duševni in materijalni napredek ruskega naroda pomno zasledovati, a ne zavsem zanemarjati. Kolikokrat uže sem se moral nehote vprašati: kje pa je Rusija?  Je-li v Evropi? Je-li morebiti spava,  ker je pri  nas skoraj ne poznamo? Koliko zakladov še leži v teh ruskih  tleh V Koliko bogatstva je tam pokopanega, ki čaka samo rok, katere bi ga spravile na dan. Ko like bi bile koristi,  katere bi lehko postigla trgovina in industrija, ako bi bolje poznavali deželo in narod, posebno pa njegov jezik. V tem oz ru morali bi neumorno delovati na to, da se izrujejo stari  neumni  predsodki. Pri slavnostih,  pri pojedinah smo bratje,  a vbo to je komedija, kajti mi smo tujci proti drugim Slavjanom, posebno pa proti Rusom, razven našega krepkega kmt'tskega  ljudstva prevzel in prevejal nas je nemški duh \se uže preveč. Mi stojimo še le na pragu s.avjanske vzajemnosti ; okolo nas bijejo besno valovi nemškega morja,  a  mi se vozimo brezskrbno v našem narodnem čolniču,   ne iskaje pomoči — vsaj moralne — tam, kjer bi jo Udi ko dobili.
Politični nt zgled.
\ 4»! lit II |4' <|«»X4»N«».
V Ljubljani 6. marca. Odsek avstrijske iteMetfaciiG je 5. marca sprejel z vsemi proti jednemu glasu Sturmov nasvet, naj se redni budget za vojsko v oku piranih provincijah zniža od 34 l/« milijonov na 30 milijonov, a naj vlada število vojnkov v Bosni zniža. M nister Ilofman je razlagal stanje v obeh zasedenih deželah.
Poprej je pa tudi AndraRBV odgovarjal na razna vprašanja. Pri tem ie rekel: Državo* pravno  položenje okupiranih  dežel bode od obeh legislativ določen, kadar čas zato pride, ali denes bi bilo škodljivo o tem govoriti. — Glede Novega Pazarja ne gre za kako oku« pflcijo, nego samo za pravico, imeti garnizono tam na več krajoh, a tako, da se turško go-jvuMvo ohrani; nij povora o tem, da bi Avstro-Offetilca odrekla se te pravice, ali zdai vlada mli nema povoda pohitriti izvrševanje te pravice, ki se ima v polnem prijateljstvu ^ Turčijo izvrSUi   h rez   bitstvenih  žrt*v. Revizija berlinskega dogovora *w nij nasvetovala in bi se tudi ne sj>re!e!n    llolgari znhtevajo tudi    balkanske    soteske   z i varstvo vojih def ndvnih  položenj;  to vprašanie je pridržano  posebnemu   'tulim mejna komisije. Konferenca  poslanikov v Berlinu se nij na-svetovala.
Kakor ofieijozen list poroča, posegli so Rlede definitivne organizacije Ho#m«? in Hercegovine po 6nein črteži, ki ga je uže lani ktobra fzm. baron Josip Fi 1 i p o v i č bil predložil, ki pa ta čas nij bil sprejet. Zdaj so na Dunaji izprevideli. da je Filipovi«} vendar še najbolj poznal deželo in potrebe.
Vlili 1104' <lr/nv4*.
lt*>l(f**t-.vT.*i naroina skupščina je imela 27 februarja redno zasedanje. Lonkianov, namestnik kneza Dondukov-Korsakova, je naznanil bolgarskemu eksirhu, da ga je knez imenoval  za   predsednika   skupščini. Častitljivi prelat je prevzel to čast, ter nagovoril z malo besedami poslance, priporočevajoč jim previdnost v debutah, ker gleda nanje cela Evrojia. Nadalje jim je priporočal mejosobne priiatelj-ske zveze,   da bodo mogli svojo teško zadaćo tako rešiti, da jim bo ves olikani svet moral pr trjevati.   Msgr. S nsona iz Pristave je bil imenovan potem za |>odpredsednika, opat Kon-stantino za prvega Hekretarja in poslanec Ekonomov,  šolski ogleda   v Varni,   za druzega. Vse te je imetioval predsednik.   Drugi tainik, Ekonomov, je prebral na to imenik poslancev, izmej koih so bili većinom vsi navznčni. P»o-lotanov je v prvem govoru principi jalno grajal, da so nekatere,  ki so bili za poslance zaznamovani z diuzimi izpodrinili; po kratkei debati predlagal je Lmkianov ver ficiranje volitev in odstranjeme onih poslancev, kojih volitev bi se neveljavna izku/ala.   Ta predlog se je S|>rejel; izmej rumelijskih ali macedonskih de-legirancev nij bil n beden pri zasedanji, niti kot ud,  niti kut p< sušalec.   Izmei vanjskih konzulov je bil nav/o^en le ruski. Posvetova-uja se udeležuje 10 turških poslancev. Vsak teden bodo tri seje da bodo tajniki mogli mej tem ča->om zapisn ke sej pri praviti.
Če so telegram v „Times" uresniči, začenjajo eVi*-.* b slo dosezati, kar se jun di-plomatično nij posrečilo. Iz Carigrada se omenjenemu listu javlja, da je 500 Grkov mejo prestop do in turško vas razdejalo.
Gle o «i///4*m»**"m*Avojske poroča
dino nekoliko mož za kurjavo in jeden maši-nistov so primorani tukaj ostati, pa njih bledi obrazi kažejo,  da niti oni nijso neobčutljivi proti tem nezgodam,  akoravno se  na 2 uri menjavajo; neka   naprava   naznanja tu vsa povelja kapitanova ali kormanoTa.   Prav prostorne bo pa shrambe,  ker če premislite, da se tam živež toliko ljudem za več dnij prevaža, ali da je v njih spravljenih več sto konj s krmo in vozovi,  morete spoznati zares velike prostore; pri nas je bilo se ve vse z vojaci napolneno. — Spalnice   prvega  in druzega razreda — sosebno prve — so po vsem elegantne in z vsem potrebnim preskrbljene; po letu je tam prav Boparno, zato hiti vsak rad ven in gori na krov; krovi so trije in navadno odločeni po razredih, pri nas pa tega nij bilo, te n. u'   v legel se je vsak tam,  kjer je ravno mogel toliko prostora dobiti.
Najlepši in z vsem komfortom preskrbljen
kraj je salon, shajališče in obednica I. reda. Stene, klopi, naslanjači, vse je preoblečeno z rdečim boržunom;  krasne podobe, ogledala, kompas, ura itd. kinčajo  stene,  sploh salon parobrodski bil bi sposoben za vsakega mc-gočnjaka.   Kraju primerni so tudi obedi, za-jutrk ob 10. uri dopoludue, in kosilo (dimr) ob 5. uri popoludne ; štirim, oziroma petini gorkim jedilom pridejana so vselej  še mrzla, kakor smrdele, salami,  sir in sadje, končno črna  kava,  kar  vse  primeroma malo stane namreč 2 gld. 50 kr. na dan brez pijače; sicer se pa dobiva zjutraj tudi še lahko čaj ali kavo z mlekom, vino ali pivo, kar se pa zarad visoke temperature težko pije.
Oi začetka sem se rad bavil na krovu, in skrbno sem opazoval pomorska mesta Koper, Piran in Pulj, — potem pa smo šli na visoko morje in le od daleč se je nekoliko videlo obrežje naše Dalmacije.   Dan se je b časom
nagnil, in solnce je začelo zahajati. Kak prizor! Solnce Be je na videz povek^alo, morje okrog Be je spremenilo v zlato, bliščečo se ravnino, v katerej soluee polagoma izginjava. Se le ko je bila uže temna noč, korakal sem previdno črez speče vojake v svojo kabino, kjer sem tudi kmalu zaspal.
Proti jutru zbudilo me je tužno petje, in ko Hetn, iskaje pevci, pogledal skozi okno, čudil srn ne jako, da smo prišli tako bbzu suhe zemlje; pa bil je le otok in v majhenem ribiškem čolnu sedel je veBlač, ter po|>eval tužne svoje melodije. Rano je bilo še, pa vstal sem, in šel zopet na krov, kjer je poveljnika namestnik v zapetej suknji trdega in naglega koraka sem ter tja stopal; mož je bil zelo ueprijazeu videti, pa kljubu temu sem se ojačil, ter ga povprašal, kje da smo uže ; prijazni njegov odgovor, da še nekoliko nad Zadrom, me je ojačil, in nadaljevala sva pogo-
dopisnik Newyork TTeraldov iz Taškenda: nČ«s emir umrje, bode Jakub Kan njegov naslednik, in Be bode tako ravnal, kakor mn bode Rusija svetovala. Če bode Rusija rekla naj mir sklene, bode ga sklenil; če ne, bode vo-jeval. Angleži pa bodo zemljo, kolikor so je dozdaj knpili (ne osvojili) kmalu popnstdi. ker je držati ne morejo. Če se Angleži bolj od Indije oddaljujejo tem težje pridejo tja nazai.
IVetniki parlament je z  veČino odbil Biamarkovo postavo  o  kaznovanji poslancev, tako zvano postavo o torbi na usta.    Nii je hotel kakcj komisiji izročiti.   Knj  hoda Ris niaik zdaj storil? Oo nii vnjen uklanjati se
l)0|
MSI.
K V ril li I kc 5, marca. [Izv. dopis.] V dopolnjevanji zadnjega dopisa z Vrhnike naj vam poročam Se to-le: Takoj, ko je začela evitla jutranja zarja izza gor vzhajati, ho naši nemškutarji na dan volitve po svojih agentih vBe golce z vrhniškega okraja poiskali. Ker pa še teh nij h lo dovoli, bo Bi jih mogli tudi od drugod pridobiti. Njih muzikalni stroji so bili jako olepšani in zlikani, tako, kot malo-Itaterikrat poprej. Ko je bil ves nemškutarski „koru združen in pripravljen, so celo dopola dne tistega dnd v nekoj gostilnici čakali usode, kedaj da bode njih župan izvoljen, da bi — hajdi! — na boben udarili in svojo „alelujo" pričeli, ter s tem popolnem Slovence uničili. Ali — evo — zmofrli bo se. Čakali in čakali so, ali telegrama le nij bilo. Tužno čaknjo, — no, vendar glas poči, da je Župan izvoljen; ali — joj, izvoljen je slovenski, narodni! O, zdaj pa le narazen! In hitro so se razkropili kot da bi vrelega olja po njih brizgal. Tužni so bili in z vročo sapo so v hladni zrak pi hali, mesto v lepe zlikane svoje gosli in stroje. Mrmranje nemškutarjev, to je bila godba njih žalosti.
Omeniti moram še, da poprej, predao se je volitev pričela, pridobili so bili naši sovragi jednoga izmej volilcev na svojo gnjilo stran, kateri jim je moral obljubiti, da bode nem-fikutarje volil. Pri volitvi je jeden izmej narodnih volilcev nekaj mešal, tako, da je tri renegate za Bvetovalce rinil, in hi bili tudi izvoljeni, ko bi se ne bilo tako ?godilo: Ko je omenjeni na nemškutarsko stranko prego vorjeni volilec začel voliti, volil je za župana OČeta „AbrBhama renegatov44; ko pa pride čas voliti svetovalce, prime ga nagloma bolezen, katere Be je šel hitro iznebit. Nemčurji bo se vsaj toliko veselili, da hodo vendir tri svojih ljubimcev vriniti mogli. Naenkrat jih pa strah prime, ko zdaj zapazijo, da je njih pajdaš iz
ginil, ko je čas prišel svetovalce volit. Kie je? Kam je šel? povprašujejo. Uderd za njim. razoglavi in s kuštrastimi lasmi, love ga, iščejo ga sem in tja. Na zadnje vendar svojega pajdaša Rrečno najdejo, ko je bil revež komaj svoio bolezen odpravil. Poprimejo ga lepo, ter ga tirajo obkoljenega z vsemi nemškutarji v volilno sobo. Zdaj prične voliti in — o joj — voli — čujte! — parne Slovence, .loj — nemškutarji sopihajo od jeze, ker nij tako voMI, kakor so mu oni naročili. Mož, ko je bil na stran šel — se je premislil, izpoznal je, da domačin mora z domačinom držati, ne pa z nomškutarjem, ter je volil namesto odpadnike ■ali renegnte, — domačine, roake, Slovence. Tako je nemčurski pregovorjenec to popravil, kar je jeden narodni volilec pokvaril. Torej ho renegatje popolnem propali, ne jednega svojega „duška" si nijso pridobili v volitvi. Po tem nastane taka tihota, da bi se miška slišala, ko bi bila po sobi tekla. Sedaj začenjajo jeden za drugim ven iz volilne sobe pobrisavati jo, in h tužnim srcem, vsak poprej kri*ač in rogovilež, sedaj poparjen, je na svoj dom popihal.
Mi, narodnjaki, pa zaupajmo v Boga in v svojo polteno stvar, in srečo bomo imeli odslej povsodi. Čas naj je minol, da bi se sovražili in prnpirali, združimo Be in z zdru ženo močjo skrbimo za domačo deželo, domač jezik, Rlovonske pravic j in slobodo zlato.
vor. Govoril je italijanski , francoski in angleški, tudi nemški je nekoliko lomil; pripovedoval mi je, da uže 43. leto vozari mej Trstom, Carigradom in Aleksandri jo, znuna mu je bila ta pot uže tako, kot nekdanjemu vozniku Marku cesta mej I/uhljano in Novim mestom, poznal je vsak kraj, vedel o tem in ćueni kakšne črtice, sploh, mož je bil zgovoren in videlo bb mu je, da pa veseli pogovarjati se o Bvojih dogodkih. V Trstu ima Ženo z otroci, in rad bi se bil uže podal v pokoj, pa društvo mu nij dovolilo pokojnine, ker je še sposoben za delo. — Da se neko liko ogrejemo, rekel je, in šel po stekleuico vina, ki ga je bil prinesel iz Siuvrne, natočil mi malo kupico, in svare vzdignil prst, naj temu Azijcu nikar preveč ne zaupam, pa pre magal sem ga in — se dobro počutil.
(Daljo priti.)
Domače stvari.
— (B a n k n a p o d d r u ž n i c a v Ljubljani.)   Leta 1878. je  poddružnica avstro-ogerske banke v Ljubljani izdala banknih na kazil  v  skupnem  znesku za 2,377.(189 gold. Mej 27. filijalkami je Ljubljana na 10. mestu.
— (Imenovanje.) Iz Zagreba se nam piše : Martin J e 1 o v Š e k , Slovenec iz Teharjev, bivši profesor na zagrebškej realki, je imenovan definitivnim ravnateljem na višje realko v Oseku
— (Iz Zagreba) ae nam piše: Dva dijaka iz Celja sta prišla v Zagreb, in bodo vsi, ako pridejo, sprejeti v gimnazijo, pa menda ostali trije ne pridejo. Za silo jih bodemo podpirali, da ne bodo gladni, ali vendar je škoda, da so morali tako zapustiti domovino.
— (V Kamniku) je notarsko mesto razpisano.
— (Blaten dež.) Iz Čičarije se nam piše: Puntni vtorek imeli smo v Čičariji čudno a hudo vreme. Bilo je od jeduajste ure na prej baš tako, kakoršuo popisuje vaš dopisnik iz Konjic: dež, sodra, blisk, grom in solnce Proti večeru pak je nastal Bilen piš, kakor snega su nikdo ne spominja. Škode je mnogo na hišah, drevju itd. A čudno je, da je bd dež blaten. Voda, ne samo iz streli, nego v prostem nalovljena, bila je umazano rudoče-rumene barve in je iztočila črez noč blatno goščo. Ker je bila zemlja od prejšnjih dežjev jako namočeua, in ker smo celi popoldan iu neprestano opazovali oni blaten dež, nij mi shti, da bi bil veter vzdiguil kak prah. Ali ker barva in omenjena i/ločena gošča svedoči, da je vendar-le prst prouzročila blateu dež, moral je biti kje (z.imbiti v trnovskih gorah) silen vrtinec, koji je imel ne malo moč, mokro prst v takej kvantiteti vzdigniti, raz.pršiti iu odnesti. Zagotovlial mi je gospod, s kojuu sem se o tem ruzgovarjal, da je videl dopoludne od one strani oblake jednako umazane barve prihajati, a mi-d I, da čuluo barvo prouzroča le refleks aoleuih žarkov.
— (Iz seje kranjske družbe kmetijske) 2. dne t. m. je došlo „Nov.u sledeče poročilo. Na vprašanje družbe kmetijske dunajske : ali ne bi hotela družba naša se pridružiti skupnemu čestitanju vseh avstrijskih kmetijskih družeb o priliki sreherne poroke Nj. veličanstev, je odbor dogovoril, da, in za svojega zastopnika v dotični slavnostni komite imenoval viteza Schneid-Treunfelda na Danaji, čast tega uda naše družbe kmetijske. — Dopis si. deželnega odbora, da ga je volja o ugodnem času deželnemu inženirju g. Vičlju za 2 ali 3 tedne dopust dovoliti, da gre na Nemško gledat, kako ondi beke izrejajo, se je vzel radostno uaznauie, — isto tako tlrugi dopis, da so se 3 učencem tukajšuje po ikovske iti živinozdravske šole podelile štipendije po GO gld. — Poročilo gosp. V. Valente, mag'stratnega oficijala, o ribiških zadevah kranjskih rek, ee |e z zalivalo sprejelo. — I)op:s rateške kmetijsko podružnicu, ki raduostua pozdravlja namen deželnega odbora, ravnatelja slapenske viuorejske šole gosp. R. Dolenca na Dol njsko poslati z nalogom potovanjskoga podučevanja, se je vzel v zbirko dotičnega akta, ki se naposled skupno izroči deželnemu odboru, isto tako dopis metliške podružnice, ki za motna vina poduka želi od gosp. Dolenca, ki je bil nemudoma po odboru za to naprošen. — Prošnji krainega šolskega sveta čem'eni koga za podaritev vrtat skega orodja diužba ne more vstreči, ker nemi za to državne subvencije, prošnja za llartingerjeve table se izroči Cesarskemu kraljevemu deželnemu šolskemu svetu; — krajnemtt šolskemu sveta na Jesenicah se nauaaže za 10 gld. sadnih dreves, in družbenega vrta po zmžauej ceni;
— isto toliko (10 gld) se dovoli krajnemu olskemu svetu Št. Vidsitemu poleg Cerknice
za nakup divjakov, če veljavno dokaže, da je občina šoli odstopila za napravo vrta potrebno zemljišče; — gosp. poštarju v Belej peči se nij mogla za drevesnico naprošena podpora lati, ker družba nema na razpolaganje nobe-uega zneska, in če tudi bi ga imela, po normativu si. mini.sterstva se podpora ne daje po-samesnun osobani; — prošnja gosp. Fr. Ravnikarja, dijaka na dunajskej živinozdravnišmci, se je priporočilno izročila deželnemu odboru.
— Račun družbeni za leto 1878. se je izročit v pretres gospodoma odbornikoma Jan. Murutku in L. Bobicu, — račun družbenega vrta pa dotičnemu gospodarskemu odseku (go-
podoni Lismku, Souvauu in Jeriču). — Kot udje v družbo so bili sprejeti: gospodje Fr. Ravmhar deželni blagajuik, Drugotin Žagar kontrolor deželne blagajnice, V. Valenta, ina-gistratni nii'jal._
K a Ai u' vesti.
* (Nesreča na Savi.) Ono nedeljo se je pri hrvatskoj vasi Jaseuovac hotelo 25 Ijudij na čolnu prepeljat« črez Savo v Uštico; čoln se preobrne, ljudje počepajo v vodo, in ker je bil grozen vdiar, moglo se jih je le 9 rešiti, drugi so utonili.
* (Zadnja molitev.) Na Dunaji je 4. t. m. prišel stur gn.-pod ob jeduajstih dopoludne v Btefaneko cerkev, pokleknil pri strauskem ultarji in molil. Pri tem ga j« mrtud zadel, iu umrl jo, še predno so ga v zakrilijo prenesli.
* (Na smrt obsojen) je bil 3. t. m. v Te>nu delavec ZeuUutr, ker je svojo ženo ubil.
* (Poboj moj strank u m a.) V Slabiti v Švajci jo prišlo pri zboru v krčmi mej klerikalci in liberalci do tepeža; luč so pogasili, m se krvavo klestiti žareli. Jeden »liberalec4* je bil ubit, dva raujuua.
* (Pogorel) je te dni grad Tervueren v Belgiji, kjer je prebivala zblaznela meksikan-ska cesarica, nesrečnega Maksa žena, Oliarlota. Goreti je začelo zjutraj, ko so ljudje fle v posteljah bili. Škode je en mdijon frankov.
* (/ločin D a znan j I n po / ad n j e j i z-povedi.) \f. Dunaja ho poroča: Dno 11). ja nuiiria t. I. je uu.rl v hifti Andma Kola i ra v Chicago v Ameriki starec Ferdinand Siebi nei-Hcben. Mej UUMlnJiml češkimi nuseljci ei poznat je bil z nt m in noče" na dolgo in široko. V zaunj h trt notkih svojega življenja je sklical nekatere svojih rojakov, ter juri povedal, lakaj da se je 111 v Ameriko izselil. Ko je h 1 star 18 let, dejal je, bil je domu nerad«.voljen priča, kako da je župan DilmkovHki, Vtnccli Laug umoril kmeta Janez Antona Sieheneichena njemu (dečku) bližnjtga sorodniku. „Snmo jaz m m videl ta zločin, in da bi ne prišel na dan, mi je dal Lung precejšnjo j^oto novcev, da naj se preselim v Ameriko. Župana Langt so sicer dejali v preiskovalni zapor, a ker mu nijso megli zločina dokazati, so ga zopet izpustili." — Ta izpoved so je zapisala v protokol, kateri je potem poslal avstrijski konzul avstrijskej dotičnoj oblasti.
Danajlka borza 6. marca.
(fBvirno talograSčnU porodilo.) J. not ni dri. dolg v bankovcih .   .   63 gld. 30 i notni drl. dolg v arebru   .   .   . 64
Zlata renta.........75
1860 drl. posojilo......116
Akcijo narodno banke    .... 790
Kreditne akcij«.......232
London..........116
ti rebro..........—
Napol...........9
43. kr. cekini........5
Državne marko.......57
90
86 60
M Vi 54
30
frinf r^nr
v LJubljani 5. marca t. 1. Pftenloa hektolitor 6 gld. BO kr.; — rož 4 gld 65 kr.; — Ječmen 4 gld 91 kr.; — ovob 2 gld. 76 kr.; — a'da 4 gld. 21 kr.; — prond 4 gld. 55 kr.
— krnita 4 gold. 20 kr.; krompir 100 kilogram > 2 gld H5 kr.; — fižol hoktulltor 8 gk — kr.; uuaia kilogram — gl. SO kr.; — mast — gld. 76 kr.: -ip«h irlžon — gl. 52 kr.; — Spoli povojou — gl. 70 k,
— i»jco po iv, kr.; — mleka Utor 7 kr.; — govedmuo kilogram 54 ar.; — telotnine 50 kr ; — nvini»k> meno 48 kr.; — sena 10U kilogra nov 1 gld. «7 kr
,__slamo 1 gold. 51 k-: —drva trda 4 kv.uietiov
S gold. — kr.; — uithki 5 gld. — kr.
Tiajel.
6. in u i .i
Pri Nlonai  KrmiiMr, l.l. 1 iz Trbovlja.
Pri Vlallent Krrčmar, Fucha iz Uunaja. — uilwig iz tbadca. — Pnohsm r iz Tirolskega. — 'liii.in. l>i«tu 1z Dunaja.___
rkt \Vir .-li i.!. lil. n fnsi&iltlt.
niš Hestes urni preisvviirdiflstes
Die Regonuiiintel SVa^f'itiiVokeil (Plarlu'irt, Brlli'iiilappp, Zi'IlsiuiTc
Irr W. k. |ir   !■'.-»l>nU
voi Ni. J. Elsinger & Sbhne
in Wien« Ntroban. Zollentasta 2.
Llafarmnttn «*es k. und k. KrfefnmIniHterium*, Sr Kn^iiTiirlnf, vletrr Huni«nit«t»«n«t«lten etc. etc
m-j. I 1_I
Solifle Firmen als Vertreter erwlinscht _
Proflajalnica s stanovanj em
v Xj3-ia."fc>ljexn.l, na prav dobrom prostora, pripravna za vsako kupčijo, ho odda O sv. J u r j u w ii.i|iui. — Natančneje- so ii\č v administraciji „Slo-venskima Naroda". (71 —11)
Oznanilo.
\   |M>li«'«l«>l KI. niarctl   p( pO«
I n d ne ob 2. uri bode na Sapem licitacija zarad prestavljen ni okrajne ceste od Sapeg« proti Sinje j (Junci in  proti Itlatnej RrezovicL
Načrt in proričun stroškov se more vsak. dan vgledati pii županiji vrliniškej.
Stroški mojstersk h del znašajo skupaj 925 pold. B kr.
Karel Kotnik,
(7f») namestnik.
Služba
Občinskega /jI ravnika.
v občini Hj&žIcI trrj (Markt TlilVor) 8» jo Izpraznila alulba občinskega zdravnika R letno plačo 600 gold. .
ProBilci M to nlulbo, kateri morajo unoti diplomo doktnrstva, dokazati dozdanjo prakso, in morajo biti zmožni slovenskega jezika, vposljojo paj avoju prošnji* občinskouin uradu v Laikom trgu do 81* iiiaiiM'1 ju IHTO.
Od občinskega urada v Laškem trgu,
duo 23. februarja 1H7U. (65—3) i ni«»ii i. r., lupan«
Slovenske knjige.
Pri uredništvu ^Slovenskega Naroda" se dobo in na pismeno željo tudi proti poštnemu povzetju pošiljajo naročevaiceiu sledeče slovenske knjige:
1. Doktor Zober", originalen slo-vensk roman od J. Jurčiča.   Cena (>() kr.
2. ,,Kali/'ornske poventi*' od Dret Ilarte-a.   Cena 50 kr.
3. „Tuifomer", tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič.   Cena GO kr.
4. ,,Au Zerinjah", izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Cena 60 kr.
5. „Župnik \VtikvJlvldHki", Spisa) Oliver (Joldsinith. Iz angleščino poslovenil Janez Jesenko. Cena 1 gld.
C. ,,Mej tlvettm Htolmna", izviren roman.   Spisul J. Jurčič. Cena 50 kr.
7. frVvct hi Satt'*, izviren lomaii. Spi Bul J. Jurčič. Cena HO kr.
Le jedenkrat
podaje vse tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro.
Velikanska razprodaja.
Politično razmere, ki ho nastalo v eelej Kvropi, zadelo so tudi Švico; vslcd teb razmer so jo na stotino delavcev izselilo, tako da jo obstanek tovarn jako dvomljiv. 'Tudi imjvokša fabrika za uro, katero smo mi zastopali, so jo zaprla začasno, ter nam jo zaupala prodajo ■volih ur- Te tako zovano ftepiio ur« ho najboljšo uro celega svota, kojih okru v i so izdelani i/, niijlincJMega sr.-l»r-iietcM niklja, so izrtulno elegantno gravirani in giljoftiraui, ter so amerikanskoga sistema. Vh1«m1 iiekii » lahlii«' lionv.li tik. i|c n«- mote mc laka mu iiiluhn |xiKtailn, pmlr t I1K0 mt tlu, m»i«' Ne mIIhiiIAI, u tvuUur uru pri leni uie »e trpi.
Proti povzetju, ali vpošiljatvi malo svoto, katera jo jni vsakij bali ur za/.namovaua, s katero jo plaćana le pridejana zlata doublo urna veri/.ica, baržunasti etui, glavni ključ za oro in delavska plača, dobi vsakdo najfinejšo repasirauo uro ukoraj na polovico v.iiHtoii(. \'so ur« so iiaUuiko ropasirane, ter purani u j uno mi %m>).«> uro ih-i ,<i.
~V <l«>lii»v. Kotovi^u )iiiiihI vii Iu Mtrogo hoI1<Iiioh(I, provzo-milino   H   <«'iii   (l<> l/iiosl    I aTHO| vsnku n«'|>i-ii-*t<» | «'«*o 111-0 iiiuiij
A* v.eiiicino, !■& v. «li-ii4>-4> ^llliK-il^i llino.
Izpisom -u-r.
1000 komadov žepnih ur od ponarejonoga slata, Omotno in čudovito izrezljane, uajliiujdc rogiilovano, pri vsakej uri zlata doulile. urna verižica, medaljon, barzunasti etui iu glavni ključ; jedou komad lo gl. 3.45.
1000 komadov remomoir žepnih ur, katere ho pri kozici navijajo brez ključa, z dvojnim okrovoin iu kristalnim okrovom, izredno natančno regulovaiio; razen tega so tudi oloktrogalvaničuo pozlačene, tako da jib noliodeii zlatar no moro od pravo zlatih razločiti i z verižico, medaljonom itd. preje jeden komad gl. 2b, zdaj lo gl. H.2U.
1OO0 komadov krasnih ur na sidro (aukci ubrj od najtežjega Htebrtioga niklja, tekoči b na 15 rubinih, z ouiailiraiiimi kazali, ka/.aloni za tro-notko in kristalnim ploščnatim Htekloui, natančno repasiranc; preje jeaen komad gl. 21, zdaj Burno gl. 7/Zb.
1000 komadov mobilnih ur na valje (cylin der-ulir; v tcAkih giljoširanib okrovili od Hielu-negu niklja, h kristalnim ploščnatim Htekloui, tekočih na H rubinih, lino ropam rane, z verižico, medaljonom, in haržiinasliiu ctuijcui, jeden komad preju gl. 15 zaaj lo gl. b.60
lOUO komadov W ashingtouBkih urna Bidro od i:Hotiicga srebra, potrjeno od c. k. denarnega urada, tekočo na 15 rubinih, elektro-galvanieuo pozlačeno, da jih ne moro nobeden strokovnjak ali zlatar od pravo zlatih razlmili; lino na trenotek rcguhivauo iu poskušent;. Teh ur stal je jurejo jodon komad gl. 27, zdaj pa lo gl. 11.40.
10O0 komadov Washingtonskih romontoir žepnih ur, od pravega 1.'Hotnega srebra odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenotek ropiisinuie, s kolesjem od niklja iu privilegiranim regulovaujein, tako da so nij treba teli ur nikdar popravljati Pri vsakej uri tla ho zastonj tmli jedna zlata doublo urna verižica, medaljon, barzunasti etui in ključ; vsaka tuku ura stala jo prejo 35 gl. zdaj pa samo gl. 16.
1000 komadov ur za dame od pravega ■ ■lata z 10 rubini, prejo gl. 40, zduj gl. 20.
1000 komadov reinontoir ur od pravega zlata za gospodo ali gospe, preje 100 gl. zdaj gl. 4U.
650 komadov stenskih ur v najfinejšem cmai-liraneui okviru z zvutiilum, repusirano, preje joden komud gl. C, zduj le gl. 2.75.
650 komadov ur Z ropotcem, lino regiilovane, ilajo ho rabiti tudi na pisalnoj mizi, prejo gl, 12, zduj lo gl. 4.80.
650 komadov ur z mujutnikom (pondeluhr) v lino i/.re/.ljanih gotičkih vlfoklh omaricah, navijajo sii vsakdi osem dni j, lino na trenotek re gulovane, lepe, in impu/.anliie. Ker jo taka ura pn minulih StO lotih še dvakrat več vredna, naj bi Jo imela vsaka družina, posebno ker so s tako uro soba olopia. To ure stalo so prejo gl. 35, zduj so dobi jedcu komud za Bmcšno nizao cono gl. 15. 75.
Pri naročilih za ure 2 majatnikom (pcndeluhren) priloži naj se tudi
mala svota.
Naslov: l lirrn-A lis*erkauf (888-19)
VOH
Pliilipp W k ® m m t Uhrenfabrik,
Wien, RothenthiiTmstrasse Nro. 9.
Azuateij in ureui.tk Jutup J urCiC.
Luiitmna iu SUNE „Narodne Uskarno8.