Janez kerstnik
 fladenič ven iz mesta se oberne, Derzoten v g81o odhiti pušfiavo; Na ostri kamen tam poklada glavo, In runom krepke ude si ogerne.
Preprost je um, ok6 njegovo jasno,
Ter k zemlji posvetna ga slast ne veže;
Da rod hi svoj otel pogubne teže, Ljudem pokoro oznanjuje glasno.
Ko misli, tam slon^č na terdej skali, V svetlobi vzre podobo tako milo, Da vsi so udje v njem zatrepetali.
,,Sin božji, vendar jagnje si v krotkosti, Z nebes prišel za naših grehov silo;
Nevreden hlapec tvoie sem vi,;6ati!"                            . .
Lujiza Pesjakova   .