DELAVSKA POLITIKA Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, Id služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1—. V oglasnem delu stan« pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14,335. — Reklamacije se ne frankirajo. itev, 40. Sreda, 20. maja 1931. Leto VI. Enotnost nad vse! Pred kongresom Splošne delavske zveze Jugoslavije. — Če ni sporazum mogoč, imamo opraviti z zlohotnim cepljenjem. Mednarodna konferenca dela. Problem brezposelnosti. Drse 28. maja t. 1. bo otvorjena v Ženevi 15. mednarodna konferenca dela. Bavila se bo z ureditvijo delovnega časa v premogovnikih. O tem predmetu je konferenca že razpravljala, ni pa prišla do sklepa. Drugo važnejše vprašanje je poročilo ravnatelja Alberta Thomasa o vprašanju nezaposlenosti in ustanovitvi evropske borze dela. Kot nadaljnja točka je določitev starosti otrok za zaposlitev v neindustrijskih obratih in revizija o nočnem ženskem delu. Letos se bo izvršila tudi volitev novega upravnega odbora mednarodnega urada dela. Teror v Bolgariji. Poslanca so zaprli in pretepli. V okolici Sofije so sklicali zem-ljoradniki shod, na katerem naj bi govoril poslanec Pelev. Orožniki pa so Peleva pred shodom zaprli in v zaporu pretepli. Pelev je dobil tako hude poškodbe, da so ga odpeljali v bolnico in je malo upanja, da bi okreval. Nemško-avstrijski carinski dogovor pride pred haaško razsodišče. Po posvetovanjih med Curtiusom, Briandom, Hendersonom in Grandi-jem vedo poročati listi, da pride nemško-avstrijski carinski dogovor pred haaško razsodišče. Dogovor pride šele potem meseca septembra pred Društvo narodov, da ne bo napravljal nepotrebnih disonanc. Pred odstopom Snowdna ? Radi bolezni. Angleški finančni minister Snow-den je bolan, kakor smo že poročali. Boje se, da zaradi svoje bolezni ne bo mogel opravljati več dolgo finančnega ministrstva. Španska razorožuje. Znižanje vojaškega kadra. Španski vojni minister sporoča, da izvede vlada vojaško reformo ter zniža ob tej priliki stanje vojske na 100.000 mož. Ameriško delavstvo se upira redukciji plač. Resna beseda strokovnih organizacij. Predsednik ameriških strokovnih organizacij Green izjavlja, da ameriško delavstvo ne bo več mirno^ spre-jetnalo nadaljnjih redukcij plač. Ta izjava je tem pomembnejša, ker je predsednik Zedinjenih držav Hoover ob začetku gospodarske kri-2e želel, da naj se zaradi potrebnih redukcij plač ne pričenja stavk. Strokovne organizacije so potrpele. Sedaj, ko pa hočejo kapitalisti izrabljati priliko, je pa tudi potrpežljivosti delavstva konec. Odgovor na daljnje redukcije mezd bo stavka. Za slučaj, da se Avstrija odpove carinski zvezi z Nemčijo, ji Francija Ponuja posojilo. Nisem sicer pooblaščen, da reagiram na glasilo zagrebškega ORS-a, ki očita Strokovni komisiji za Slovenijo, da se vmešava v spor med ORS-om in URSSJ-om. Smatram pa, da so na sporu interesirane vse naše organizacije v državi. V skrbi za delavske interese je Strokovna komisija bila dolžna, v najvljudnejšem tonu povedati svoje stališče ter je ponudila celo posredovanje. Prenizkotno bi bilo, če bi hoteli še izgubljati besede o tem. Danes se pobavimo nekoliko s člankom centralnega tajnika Delavskih zbornic s. Živka Topaloviča. Člankar dokazuje, da je s. Korač že od nekdaj rušil konsolidacijo delavskega pokreta, kar tudi mi vemo. Končno pa stavi s. dr. Topalovič dva predloga, o katerih naj bi se strokov-ničarji zedinili in rešili pereča vprašanja. S. Topalovič predlaga: 1. Skliče naj se takoj deželni strokovni kongres, z absolutnim pooblastilom, da reši vsa sporna vprašanja glede izgradbe organizacije po-edinih zvez. Da ne bi bilo strahu zaradi pravilnosti sestave tega kongresa, naj mešana komisija pregleda do podrobnosti stanje vsake zveze ter naj se kongres sestavi absolutno pravilno in sorazmerno s številom efektivnega članstva. Sklepom takega kongresa bi se moral vsakdo pokoriti. In končno bi bil zadnji čas, da eminentno politični ljudje prenehajo maltretirati strokovne organizacije ter da jim store samo one usluge, ki jih strokovne organizacije zahtevajo od njih. 2. Kongres naj svobodno odloči, da nameščenci Delavskih zbornic ne morejo biti funkcionarji strokovnih organizacij. Istotako naj kongres končno sklepa o našem delu v zbornicah vobče. Zahtevajo naj se volitve v določenem roku, Ako pa bi teh ne bilo mogoče doseči, naj se opusti delovanje v zbornicah. Topalovičeva predloga sta naslonjena na osebno borbo, ki jo vodijo Koračevci proti edinstvu strokovnega pokreta. Strokovni kongres, če se skliče, bi nedvomno sklenil enotnost strokovnih organizacij in priznani organizacijski sistem strokovnih zvez. Istotako bi kongres ne omejeval nameščencem Delavskih zbornic vodilnega sodelovanja v strokovnem gibanju, ker bi bilo tako omejevanje svobode in sodelovanja glu-post. Pravi vzrok borbe proti edinstvu pa nista ti dve stvari, ki se v borbi demagoško izrabljata. Prvi povod je dalo omejevanje razmaha svobodnih strokovnih organizacij. Dva sistema strokovnih organizacij, to je poklicnih sindikatov in mešanih sindikatov, ki drug drugega ovirata v razmahu, sta prvotni vzrok. Iz te razlike sistemov, ki jo izrablja s. Korač sicer v druge namene, se je razvila ogabna »imperialistična« borba z dema-goškimi gesli, ki smo jih slišali samo še v svetovni vojni. In ta gesla služijo osebnemu kultu ter hočejo odvajati delavstvo idejno in praktično od edinstva. V borbi se uveljavlja geslo: v dosego namena je dobro vsako sredstvo. V resnici bi morale strokovne organizacije energično obračunati s takim herostratskim delovanjem. In lahko bi to storile tudi po predlogih s. Topaloviča. Vendar pa mislim, da organizirano delavstvo ni krivo temu razdiralnemu procesu. Dalje so sporna vprašanja take nravi, da bi bilo, ne da se prej išče še kakega izhoda, naravnost potrata časa, duševnih in materijalnih naporov, če bi se moral sklicati kongres samo v ta namen, da razčiščuje razne podlosti, ki jih delavski pokret ne bi smel poznati. Z ozirom na vse to priobčujem tu še en predlog, ki mi je bil predložen. Ta predlog se glasi: Z ozirom na to, ker se že letos baje vrši kongres URSSJ-a, naj bi glavna skupščina ORS-a sklenila, oziroma se izjavila za naslednje: Ker so medsebojni spori v strokovnem delavskem pokretu kvarni, želi glavna skupščina ORS-a, da se sestavi posebna komisija do desetih strokovno organiziranih članov ter reši spor v teku treh mesecev. Organizacijo in predsedstvo te komisije naj vodi član delavske strokovne internacionale, ki ga na povabilo spornih strank imenuje internacionala. Komisija naj ima nalogo, doseči sporazum glede forme organizacij ter spraviti s sveta vse ono, kar povzroča spore, oziroma dati idejne direktive nadaljnjemu organizacijskemu delu. Kongres naj se skliče potem, da bo mogel v resnici manifestirati edinstvo in vršiti naloge, ki jih delavski pokret ima. Ta predlog izgleda sicer malenkosten, morda celo utopičen. Prepričan pa sem, da je pomemben, ker v spore delavstvo ni zapleteno, marveč le zavlečeno, zapeljano. Delavstvo cele države bi pozdravilo tako uspešno akcijo. Zato priporočam predvsem ta drugi predlog. Ce bi s. Korač in drugi tega predloga ne hoteli sprejeti, potem je jasno, da morajo svobodne delavske strokovne organizacije na svojem kongresu povedati končno mnenje v interesu celotnega strokovnega gibanja v državi. L. J. Jubilej zmote. 40 letnica enciklike »Rerum nova-rum«. Jako avtoritativen poizkus, kako bi se delavstvo odtujilo nevarnemu razrednemu boju, ali celo odtegnilo, je praznoval te dni jubilej. Dne 15. maja 1891, torej pred štiridesetimi leti, je papež Leon XIII. izdal posebno encikliko o delavskem vprašanju. To je: Poglavar mogočne katoliške cerkve se je jel baviti s tem, kar imenujemo v navadnem življenju delavsko vprašanje..Krivično bi pa bilo, če bi hoteli trditi, da je enciklika Rerum novarum sad študija cerkvenih dostojanstvenikov. Leon XIII. sam pravi, da je moguški škof Ketteler, ki je nekoč razpravljal s Ferdinandom Lassalom, njegov prednik in je to vprašanje načel, češ, da sredstva za reševanje in omiljevanje socialnega vprašanja niso prava, ker imajo namen socialno vprašanje utajiti. Med sredstvi pa, ki se jih delavstvo poslužuje, je samopomoč, strokovna organizacija najvažneje. Ketteler je izjavil, da so strokovne organizacije nesposobne za to nalogo, ker so tuje kristjanstvu in tvorijo skupnost. Stremljenje po zvišanju mezde mora biti v tesnem stiku z religijo in nravnostjo. Zato je zametaval strokovne organizacije ter zahteval in pospeševal delavska društva, ki naj pod vodstvom duhovnikov goje predvsem versko mišljenje ter obenem tudi ukrepajo glede izboljšanja delavskega položaja. Z eno besedo: Razredni boj, kolikor gre za obrambni boj (in to je od strani delavcev vedno), naj se ovira in »omiljuje«, dočim se podjetniki za taka naziranja pri svojih napadalnih bojih niti ne zmenijo. Načela o krščanski socialni politiki pa je izrekel z vso avtoriteto najvišjega poglavarja cerkve šele Leon XIII. Zakaj pa je postala rimska kurija pozorna na te stvari? Če se tako vprašamo, pridemo do zaključka, ki nam stvar prikaže v drugačni luči. Predvsem sta vplivala na to akcijo dva razloga: 1. protestantski nemški cesar je pričel z modernim gospodarskim tonom iskati boljše odnošaje do delavstva. Meseca februarja 1891 so izšli februarski odloki Viljema II., v katerih se je priznala zakonita enakopravnost delavstva, ki je doslej ječalo pod izjemnim stanjem. Obenem je obljubil Viljem nadaljevanje državne socialne politike. To je bila nevarna konkurenca. Cesarstvo bi bilo odvzelo papeštvu vpliv nad delavstvom, če bi ga »skušalo socialno zadovoljiti«. To se pa ni smelo zgoditi. In drugič je delovanje strokovnih organizacij donašalo delavstvu že takrat velike koristi, in je cerkev videla v tem materialno in ne manj idejno jako nevarno konkurenco. Strokovne organizacije so vendar delavstvo poučevale, da ne more ostati vedno pri hlapčevstvu in pri neoviranem izkoriščanju, ki bi ju morali delavci iz krščanske ponižnosti in skromnosti prenašati kot preizkušnjo za oni svet. Ta opazovanja so se papeževi kuriji bolj in bolj usiljevala; sklenili so, delavce obvestiti v slovesni obliki, da novim stvarem (enciklika začenja z »rerum novarum«, nove stvari) tudi posvečajo pozornost in ne mirujejo. Toda dejanja, ki so jih vršili, niso bila prav posebno^ impozantna. Papeževa okrožnica je postala nekakšen cerkveno-sankcioni-rani program krščansko-socialne politike ter podlaga krščanskim stro- Pogajanja avstrijske vlade z državnimi nameščenci. Ender se pogaja z odsekom petorice uradniških organizacij. — Uradnikom se vendarle izplača 1. junija del 13. plače. ljeni, medi tem ko so železničarji Zvezni kancler dr. Ender je povabil ožji odbor uradniških organizacij na razgovor. Vlada bi na vsak način rada državne finance sanirala na račun plač državnih uslužbencev ter železničarjev. Toda to je zelo trd oreh. Uradniki so dobro organizirani, čeravno so nekoliko razcep- naravnost sijajno organizirani in jih je 80 odstotkov v enotni organizaciji. Vlada se torej pogaja, med tem pa bo na 1. junija kljub temu izplačala 30 odstotkov trinajste plače, da ne bo treba iti uradnikom' s praznim žepom na dopust. ciklike, ki svari delavstvo, da bi branilo svoje pravice. Okrožnica Leona XIII. je hotela ustaviti naše gibanje. Uspeha pa ni imela, zakaj škodo imata cerkev in kapitalizem. Mi pa bomo vztrajali dalje v svojih bojih, v nadi, da zmagamo. Borba proti cerkvi na Španskem. Stari grehi se maščujejo. Stoletja je Španija ječala pod gospodarstvom cerkvenega in posvetnega klerikalizma. Veleposest in črna roka sta stoletja vodili vso notranjo in zunanjo politiko Španije. Umor svobodomisleca Ferrerja je samo en zgled dolgoletnega in krvavega terorja od srednjega veka pa do današnjih dni. Razumljivo je, da ljudstvo po vseh teh dogodkih sluti in vidi svojega največjega sovražnika v cerkvi, samostanih in veleposestnikih, ki prej o pravicah naroda niso hoteli nikdar nič slišati ter so do danes ohranili na svojih posestvih nekakšen fevdalni sistem, ki je odpravljen že po vsem civiliziranem svetu. Tudi sedemletna diktatura ni imela drugega namena, kakor da ohrani stare privilegije in staro stanje. Po revoluciji so izbruhnile na dan deloma strasti, deloma pa dolgo tleče sovraštvo španskega naroda napram svojim tlačiteljem. Republikanska vlada, kakor ima resno voljo, da vzdrži red, vendar ne more trenutno ustreči morda upravičenim željam naroda. Prisiljena je z rigoroznimi odredbami vzdrževati mir ter ukrepati marsikaj naglo, kar bi hotela izvesti sukcesivno in v redu, ki je ob tako važnem zgodovinskem dogodku mogoč. Seveda nosijo veliko krivdo za nemire tudi plemski in cerkveni monarhisti, ki so pričeli propagando proti republikanski vladi zlasti s tem, da apelirajo na volilce, naj ne volijo republikansko, ampak monarhistično. Po raznih delih države prebivalstvo požiga samostane in cerkve, tako na Malagi, v Granadi, Andaluziji in celo v obmejnih mestih, kakor v Algericas, Sanrokve itd. Resnica je sicer, da nemire povzročajo komunisti ter da se dogajajo grozodejstva nad ljudmi, ki beže iz Španije. Toda tega ne bi bilo, če ne bi bil klerikalizem dal prvotnega povoda, vsaj ne v taki meri. Policija je sicer dala zapreti madridskega predsednika monarhistov bankirja grofa de Camaza v Barceloni, vendar je pa požar že zaneten. V teh nemirih so tudi delavske strokovne organizacije stavile svoje zahteve. Predvsem naj se izpuste iz zaporov vsi politični jetniki, ki so člani delavske zveze; razpusti naj se meščanska garda ter odpuste vsi meščani, ki jim je poverjena varnostna služba in končno naj se izvede oborožitev naroda. Vse cerkvene osebe naj se izžene in zapleni naj se cerkveno imetje. Odpravi naj se pa tudi obsedno stanje. Te zahteve je stavilo delavstvo iz enostavnega razloga, ker ne more zaupati meščanstvu, da ne bi pridobitve republike in možnosti napredka preprečilo, kakor se to navadno dogaja ob revolucijah. Delavstvo hoče ohraniti ingerenco na razvoj v državi in je pripravljeno republiko čuvati, kakor je doslej dokazalo že z mnogimi ukrepi v interesu napredka in socialno-političnega razvoja. kovnim organizacijam. In ta program, ta enciklika ostro odklanja so-cialno-demokratične metode in nazi-ranja, zlasti ker je socializem zasebni lastnini škodljiv, dočim baje tudi delavci streme po lastnini. Gre torej za spravo med privatno lastnino in delavstvom, za temelj cerkvenega naziranja, to je za odpravo razrednega boja. Enciklika naglaša dalje, da naj cerkev predvsem deluje na spravo med bojujočima se razredoma; to naj se vrši s pobijanjem sanj socialistov o enakosti in z oznanjevanjem evangelija. Pri tem naj se ne polemizira, ampak samo poučuje. Duhovništvo bo že samo našlo primerno metodo. Nadalje poudarja okrožnica, da je poučevati podjetnike in delavce o socialnih dolžnostih; te so za delavce zvestoba in pridnost, za delodajalce pa človeško ravnanje z delavci ter skrb za njih duhovno in versko dobro. K temu pripada plačevanje mezde, ki naj ne bo prepičla za treznega in poštenega delavca. In — tretjič — opozarja cerkev na nadaljevanje življenja na onem svetu, zaradi katerega naj bodo delavci zadovoljni in podjetnikom bolj udani. Končno pa hoče cerkev sama lajšati bedo z dejanji milosrčnosti. Naj že presojamo ta program kakorkoli, vendar ne moremo reči, da je učinkujoč in da bi mogel kdaj prodreti. Poleg tega navaja opomin, da naj bo glavna naloga delavskih društev negovanje religije in nravstve-nosti, kar z delavskimi zahtevami nima nič skupnega. Nekoliko težje je navodilo, da naj delavska društva skrbe za to, »da bodo pravice in dolžnosti delodajalcev soglašale s pravicami in dolžnostmi delavcev.« Minilo je štirideset let. Delavsko strokovno gibanje se drži svojih idealov, svojih metod in svojih nalog. Prejkoslej gre za obrambo proletarskih interesov. Z uspehom se je gibanje krivim tujim predlogom enciklike uprlo. Tildi postranske in podrepne organizacije, ki se ravnajo po papeževem receptu, morajo že razumeti, da je njih metoda napačna. Pač so marsikje in večkrat slabili delavstvo pri obrambi, ali ob napadu, toda podjetniki niso postali boljši. Predvsem niso opustili svojega razrednega stališča, niso niti v razrednem boju popustili, marveč se ostrost njih razrednega boja hujša. Tako se hujša ta bojevitost podjetnikov, da je neki nadškof jel dvomiti v stalnost kapitalističnega reda, da je jezuitski pater prelomil s kapitalizmom, da torej cerkveni dostojanstveniki zametavajo papeževo spravno taktiko. In spričo grozovitega razrednega boja, racionalizacije, nezaposlenosti, znižavanja mezd, borbe proti socialni politiki — imajo krščanski ljudje še pogum, slaviti štiridesetletnico te en- Cvetko Kristan: Robert Owenv Roch-dale in konzumno zadružništvo danes. Ko so te dni »tvorili v Rochdalu muzej tamošnjim ustanoviteljem konzumno-zadružnega gibanja, ko se bliža 160-letnica rojstva »očeta« zadružništva Rotberta Ovvna in ko dandanašnja kriza svetovne produkcije vsled svoje anarhije povzroča toliko in toliko gorja, ne 'bo neprimerno, ako se spomnimo na današnji delavski praznik ciljev in stremljenj za gospodarsko osamosvojitev delovnega ljudstva. Napoleonske vojne so povzročile bedo po Evropi, stroji so začeli izpodrivati ročno delo, Amerika se je začela osamo« v oje vati in beda ter poimanjkanje, pa tudi že delna brezposelnost, sta .grozili ljudstvu, ko je Robert Gwen (1771—1858) v začetku novega (19.) stoletja priženil tovarne svojega tasta. 14 do 15-urno delo, bore plače, slabe hiigi-jensite razmere, slabe stanovanjske razmere delavcev in njih naraščajoča beda so pač napravile iz čuvstvenega in že od mladosti k nekaki mističnosti nagnjenega velikega industrijalca Roberta Owna za soci-jalističnega utopista. Praktično je -zač«! izvajati svoja načela; dal je delavcem, v onih Sasih, ko »e je povsod njih položaj slabšal, boljše mez.de, skrajšal i»m je delovni čas, uredil je socijailno skrbstvo za svoje delavce, upeljal higijenične naprave v svoji tovarni, sezidal celo hiše in šole za svoje delavstvo, tako da je postal New Lanark sedež njegovih tovarn, Meka tedanjega delavstva, in tudi groza njegovih sovrstnikov-podjetniko v. »Kako bomo osvobojenega delavca obvladali?«, je vprašal neki podjetnik na takem obisku Owma. Ali Owen ni odnehal, sivoje Doma in Čudna izjava bivših samostojnih demokratov. Dne 3. maja so se sestali v Belem polju prvaki bivših samostojnih demokratov ter izjavili, da šele sedaj vedo, kaj je zahtevala samostojna demokratska stranka. Vedeli niso niti, da zahtevajo federalistično državo. — To je dokaz, kako so bivše meščanske stranke vodile politiko brez naroda, to je, povsem iz osebnih vidikov ali kot užaljeni politiki. Naravno, da je morala nastati — zmeda. Za ločene zbornice. V četrtek so imeli ljubljanski obrtniki anketo, na kateri so se odločno izrekli za samostojne obrtniške zbornice. Načrt zakona želi podrediti obrt zbornicam za trgovino in industrijo. Obrtniki pa pravijo, da se bodo lahko tudi sami upravljali. lokalne uredbe je hotel posplošiti, hotel je za nje celo doseči zakonito podlago in zakonito obveznost. Ali stroji so pač odvzemali ljudem kruh in da te ljudi nastani in zaposli, je pač poizkusil Owen uvesti v Ameriki zad ružno-komunistično naselbino in tam nastaniti ljudi, ki bi se zanjo priglasili. Prevelik idealist in premajhen praktik pač ni pomislil, da je ivsaka zadeva odvisna od ljudi, ki jo vodijo in za katere se vodi. Ni pomislil, da kriminalni tipi, zbobnani iz vseh koncev sveta, niso (primerni za tak poizkus, in seveda po neka)) letih je ta poizkus v Novi Harmoniji propadel in stal Owna precejšen del njegovega premoženja. Owen ni obupal in da delavcem nudi možnost boljše izrabe njih mezd, je sam otvoril prvi podjetniški konzum, nakupoval zia delavstvo blago na debelo in ga oddajal po lastnih cenah dalje. Celo doplačeval je pri tem. (Kaka razlika: danes so pa podjetniški »konzumi« največja nevarnost za nesvobodo delavstva!) V svojem listu »The Eco-mist« je propagiral tudi (ustanavljanje svobodnih konzumnih zadrug in pač pripomogel k temu, da so ustanovili stavci v 30. letih minulega stoletja svojo prvo konzumno zadrugo v Londonu, ki pa ni imela nikakih načel, nikakih posebnih smernic za delovanje, marveč so člani te zadruge hoteli po njej izrabljati le vse ugodnosti, ki jih more nuditi skupni nakup. Še dalje je šel Owen: sam je hotel .pripomoči k posredovanju prodaje in nakupov, ustanovil je prvo borzo dela, odin. izdelkov. Banka, ki jo je tudi pridružil tej borzi, je izdajala nakazila, ki so veljala za gotovo število delovnih ur, in ako je iprinesel kdo tej borzi v nakup, oz. prodajo kak izdelek, so pridružili ceni surovin za ta izdelek še število delovnih ur, ki so bile porabljene za ta izdelek in cena 'hlaiga je bila določena. Ker pa je ta .borza sprejemala tudi izdelke, po katerih je bilo po svetu. Boj med ljubljanskim županom in g. Frelihom. Ljubljanski župan dr. Puc polemizira v ljubljanskem dnevniku z znanim Frelihom o mestnem proračunu in o novem tramvaju. Prepir ni resen. Kdo je g. Frelih, je v Ljubljani že deset let dobro znano. Tudi župan ga je moral poznati. Kako je potem bilo mogoče, da je g. Frelih prišel v občinski svet. Pač pa ni prav, da se župan pri obrambi svojega proračuna sklicuje tudi na »bivše socijaliste«. Ni pozabljeno, da je kuluk, ki progresivno najtežje zadeva delavce, v ljubljanskem proračunu naložen na delavce kot dodatni davek in je večina občinske uprave z županom vred odklonila resne predloge, naj bi se, če se kuluk že na vsak način mora uvesti, s tem v zvezi vsaj omilile nekatere občinske manjše povpraševanje in ker ni mogla zadostiti pač vsem pok lic om, ni uspela, in zopet je moral Owen žrtvovati precej premoženja. Vsi ti poizkusi nam kažejo namen Owna, ki je hotel pomagati delavstvu, ki je hotel reformirati socijalni ipoložaj .delavstva in ki je pri tem kot prvi zahteval državno pomoč, državno intervencijo in državno zakonodajo. Ovven seveda še ni poznal razrednega boja, .delal je po nekakih soli da ri-stičnih načelih in seveda ni uspel. Vzbudil pa je veliko socijalno gibanje in precej utrl pot poznejšemu socijalnemu in socijalistič-nemu gibanju, zlasti pa zadružništvu. Bilo je nekaj let pozneje po teh Ovnovih poizkusih. Bilo je to leta 1843 v Angliji v Rochdalu, ko je krojač Johann Bent pretepel tkalskega vajenca in je nekaj miniut za item isti Johann Bent stal pred svojo ženo in ji rekel, da ni ničesar prinesel domov, niti penija in tem manj še kak šiling. In ni bilo nič drugega kot dobra volja usode, da se ni njemu zigodilo isto kakor malo preje onemu fantu. Kakor je pretepel tkalskega vajenca v Rochdalu Johann Bent in je teplo krojača življenje, prav enako je bilo z vsemi malimi ljudmi v deželi, s tkalci in predilničarji, z rudarji in kovači, z njihovimi ženami m tudi z otroci. Glas človečnosti se je dvignil v veliki Britaniji in je zvenel tja preko v Ameriko, da izbriše kupčijo s suižnji in delo sužnjev, to sramoto na telesu novega1 stoletja; v taisti slavni Veliki Britaniji pa so živeli od zelene Irske tja do škotskih gora, ob Kanalu in )am ob neskončnem morju, ne-številni ljudje, ki niso bili prav nič več kot taki sužnji. Sužnji fabriških gospodov, sužnji trgovcev in sužnji novega stroja. (Dalje prihodnjič.) davščine, ki najbolj obremenjujejo delavce, najemnike in sploh konzu-mente. Eno resnico je pa župan povedal. Da je namreč delavstvo v ljubljanski občinski upravi najslabše zastopano. Pa tudi ta konstatacija je brez vrednosti. Kdo je odgovoren za to, da so bili vsi izvoljeni predstavniki delavstva izločeni iz občinske uprave? Profesor Života Milojkovič se oglaša. Gospod profesor se je tudi oglasil k zagrebškemu sporu v strokovnih organizacijah. Milojkovič napada nas, ker hočemo posredovati ter zagovarja spor. Za nas je pa ravno to dokaz, da delamo prav, ker nas Milojkovič graja. Profesor nas hoče poučevati o dobrih oblikah strokovne organizacije z namenom, da podpira rušenje enotnosti. Delavstvo takih diletantov ali športnikov ne potrebuje, ker si hoče samo ustvarjati oblike enotnih strokovnih organizacij. * Nova papeževa okrožnica. Ob 40- letnici Leonove okrožnice »Rerum novarum« je izdal tudi Pij XI. posebno okrožnico z naslovom. »Quadraginta annus«. V prvem delu govori okrožnica o vsebini enciklike »Rerum novarum«, v drugem delu o razmerju med kapitalom in delavstvom in pravični razdelitvi sadov skuonih naporov. V tretjem delu govori o gospodarskem sistemu, ki se mora reformirati, ne pa izpremeniti. Reforme naj bodo take, da bodo imele pravičnost za podlago. — Kapitalizem sam od sebe v tej smeri ne bo delal, ker je sam sebi namen, ne pa človeški družbi, to je, človeštvu. Fašisti pretepli komponista Toscaninija. Svetovno slavni italijanski dirigent mojster Ar tur o Toscanini, bi bil imel v petek v Bologni dirigirati dva koncerta, katerih bi se bila udeležila tudi dva ministra fašistične vlade. Pred začetkom koncerta so fašistične oblasti zahtevale od dirigenta, da mora igrati fašistično himno »Giovinezzo«, kar pa je Toscanini odločno odklonil, češ, da v umetnost ne spada politika. Vsled tega sta oba navzoča ministra odpovedala poset, fašisti pa so starega umetnika na najbolj surov način pretepli. Tolkli so ga s pestmi v obraz. Posledica bo, da bo Toscanini za stalno zapustil' Italijo. Poruhrju grozi velika rudarska stavka. Zveza lastnikov rudnikov je odpovedala rudarjem kolektivno pogodbo z namero reducirati plače, na kar pa rudarji niso voljni pristati. Radi tega grozi izbruhniti stavka. V konfliktu je prizadetih 300.000 rudarjev. Tomaž Mann je predaval v Parizu. Tomaž Mann, nemški učenjak, je predaval v Parizu o svobodi in plemstvu, o Goetheju ter Schillerju in o Tolstoju ter Dostojevskemu. Pred predavanjem pa je Mann izrazil upanje in željo, da bo skoraj Zedinjena Evropa splošna domovina in da se bo v tej veliki domovini morala diktatura neumnosti ter malenkosti umakniti vladi razuma ter velikopoteznosti. Tem besedam je sledilo viharno ploskanje. Predsednik španske republike se je pri papeževem nunciju opravičil radi zadnjih napadov na cerkve in samostane. Povzročena škoda se ceni na 300 milijonov pezet. Republikanci slej ko prej odločno zahtevajo, da se imajo vsi redovniki, zlasti pa jezuiti, katerim očitajo, da so bili najzvestejši podporniki diktatorja Prima de Rivere, iz Španije izgnati. Krvave egiptovske volitve: 24 mrtvih in 180 ranjenih. Pri volitvah, ki so sc vršile v četrtek, 14. t. m., v Egiptu, je bilo 24 oseb ubitih in 180 ranjenih. Med ranjenimi se nahaja tudi 30 policistov. Žensko delo v Sovjetski Uniji. Mednarodni urad dela v Ženevi izdaja informativno revijo »Indiustrial and Labour Information« (XXXVIII, 3.), iz katere je razvidno, da v sovjetski Rusiji, v nasprotju z zapad-nimi državami, občutno primanjkuje delovnih moči. To dejstvo je vzrok, da se sovjetske oblasti prav posebno zanimajo za izrabo ženskih delovnih moči. Petletni industrijaliza- cijski načrt predvideva pritegnitev 800.000 žensk v industrijo. Ženske se bodo v večji meri zaposlovale tudi v poljedelstvu, dla se bo zainoglo poljedelske delavce prevzeti v industrijo. V industriji se bodo ženske uporabljale izključno v tekstilnih in kovinarskih tovarnah. Prepoved nočnega dela za ženske se v praksi ne nešpektira in delovna komisija je morala večkrat opozarjati na določbo, da se ženske pri posebno težkem delu ne smejo uporabljati. Žensko delo pri železniškem in pomorskem Prometu je prepovedano. Tudi pri rudnikih se ženske ne smejo zaposlovati. V vajeniških tečajih, tovarniških in tehniških šolah dobivajo zenske strokovno izobrazbo tako, da Je točasno že 55% ženskih moči strokovno izšolanih. Strokovno izobražene dobivajo višjo plačo. Zadnjih pet let so se zaslužki delavk podvojili. Slučaj Hofrichter na Češkem. Iz Prage poročajo, da je čehoslovaški oficir, podpolkovnik Dvorak, prejel ekspresno pošiljko lepih jabolk. Ko je eno jabolko povžil, se je nezavesten zgrudil. Prepeljali so ga v bolnico, na kar so preiskali jabolka ter ugotovili, da so vsa zastrupljena z arzenom. Domneva se, da je poslal jabolka nek častnik, ki hoče odstraniti Dvoraka, da bi sam avan-zjral, kot je storil svoječasno znani Hofrichter v Avstriji. _ Konzum materinega mleka v Rusiji. Iz Pariza poročajo: »Posledni-cke Novosti« poroča o kolektivizaciji materinega mleka. Z ozirom: na to, da v Sovjetski Uniji umre 70 do 80 odstotkov dojenčkov vsled umetne hrane, se je odločilo ustanoviti v Moskvi zbirališče za materino mleko od mater, ki imajo mleka od-yeč, d'a ga oddajo za one, ki ga 'majo premalo. Prva taka zbiralniku le bila otvorjena leta 1928 in se )e Pokazal jako dober uspeh. Zato bilo sklenjeno, da se bo v bližnjem: času uredilo več takih zbirališč po vsej državi. V oktobru 1929 je dalo 30 žen 722 litrov mleka. Za liter se je plačalo 5 rubljev, razen tega so dotične žene prejemale večjo kvoto hrane. Najvišji nebotičnik v New Yorku. V New Yorku so predali te dni prometu najvišji nebotičnik. Ogromno poslopje ima 86 nadstropij in je 382 metrov visoko. Na strehi ima prista-jališče za zrakoplove. premore delavska solidarnost. Palača dunajskih natakarjev. p, V nedeljo, dne 3. maja se je vršila na unaju slavnost, kakršne ipo vojni na Du-natu niso baš redke, otvoritev nove se.dem-aadlstropne reprezentativne zgradbe, rekli J prvega delavskega doma organiziranih Sosti.[niških in kavarniških nameščencev, ki ? ®.'e v Avstriji 22.000 članov. Preidi tremi ®ti ni bilo še nič. Vodstvo imenovane stro-ovne organizacije s.e je posvetovalo, kako priti do lastnega doma in sklep je bil storjen. Vsak član je prispeval tedensko 50 grošev za gradbeni fond; na osebo to ni za, celokupnost to pomeni 11 ^ leta * 88-°°° V™ rra teden. Čez palače, ki je Um* ve«lf “f** im*P°*a^e na) premore, na Karlovem trgu sedaj gotova ter na slovesen način izročeni svojemu namenu. Niti na zunaj, niti na znotraj ni opaziti razkošja, pač pa je, kar se tiče tehnične izvedbe, na višku. Poleg velike dvorane, ki je ena aaijlepših, kar jijh Premore Dunaj, je še več manjših, ki bodo služile najrazličnejšim svnham kulturnega in izobraževalnega dela. Predavanja iz ene dvorane se bo lahko poslušalo v vseh prostorih, ker so isti medsebojno zvezani z zvočniki. V ostalem pa je v hiši koncentrična tudi bolniška blagajna gostilniških in kavarniških uslužbencev. Poleg 11 ambula-*Prijev za celokupno zdravljenje so še vse mogoče naprave, kot kopeli, vodne, solnčme, eh'ktrične itd. Rentgenova aparatura je najmodernejša, kakršne nimafo v celi Aivstriji. Strokovnjaki pravijo, da bo vse to, s čemer je opremljena ta zgradba, služilo kot Vzor za podobne naprave v bodočnosti. Ta Palača, na katero .smejo biti ponosni ne^ le on', ki so jo zgradili s svojimi skromnimi Prispevki, temveč ves proletarijat mesta Pu.naja in mesto samo kot tako, je zopet lasen, dokaz, kaj premore solidarnost. Novi Dunaj ,je zopet bogatejši za eno znamenitost, katero si bodo imeli priliko “‘gledati vsi onii, ki bodu prišli letos n.a ^dnarodno delavsko olimpijado. B. ZASTONJ Pred 14 dnevi smo priložili našemu listu naročilne karte in propagandni letak, ki je namenjen vsem delavcem in nameščencem, kateri še niso naročeni na »Delavsko politiko". Ob tej priliki smo se obrnili na naše cenj. čitatelje, da nam pri delu za nabiranje naročnikov pomagajo s tem, da izročijo naročilno dopisnico in letak svojim znancem in prijateljem. Ker poznamo naše naročnike in njih željo, da se »Delavska Politika« čim bolj razširi, smo prepričani, da se bodo našemu pozivu za pridobivanje novih naročnikov radi odzvali. dobi lahko nov naročnik »Del. politiko" en mesec na ogled. Zato smo se odločili pošiljati vsakomur, ki napiše na naročilno dopisnico svoj točni naslov in prilepi na njo znamko za 50 para »Delavsko politiko" brezplačno. mesec dni na ogled. Opozorite torej svojega znanca ali prijatelja na to ugodnost in mu svetujte, naj se naroči na naš list. Delavci, delavke, nameščenci! Vaše interese lahko zastopa samo neodvisen delavski list, zato v delavska stanovanja delavski list »Delavsko Politiko«! Delavstvo za enotnost! Resolucija ruškega delavstva za kongres Spl, delavske zveze. Resolucija, sprejeta na javni seji podružnice Splošne delavske zveze Jugoslavije v Rušah dne 13. maja 1931: Delavstvo, organizirano v svobodnih strokovnih organizacijah, osobito v Splošni delavski zvezi, najodločneje protestira proti nameri ORSa, da bi se ustanavljale nove sporedne poklicne strokovne zveze v konkurenčnem smislu proti sorodnim svobodnim strokovnim zvezam, ali da bi se kakorkoli hotelo ustanavljati podlago za novo strokovno centralo svobodnih strokovnih organizacij v državi. Delavstvo bo prej-koslej ostalo zvesto že obstoječi predstavnici naših organizacij v državi in predstavnici naših zvez v Mednarodni strokovni zvezi, to je Ujedinjenemu Radničkemu Sindikalnemu Savezu Jugoslavije, ter bo odločno stremelo za neomajanim edin-stvom strokovno organiziranega delavstva. Nadalje protestiramo proti razsipavanju finančnih sredstev ORSa za Radnički Glasnik, ki s svojo famozno pisavo vodi osebno gonjo proti članom ORSa in proti predstavnikom URSSJ. Konstatiramo, da so se v naš savez vsilili parasiti, ki jim manjka ravnotežje in smisel za od ust pritrgane članske prispevke. Zahtevamo ukinitev raznih subvencij, kakor tudi financiranje raznih nepotrebnih sej in uspešnejšo podpiranje brezposelnih sodrugov. K spremembi pravil predlagamo, da se morajo ustanoviti pododbori zveze po banovinah. Tem odborom se mora dati možnost, da sami vodijo statistiko pripadajočega članstva v dotični banovini, kakor tudi podpiranje brezposelnih, bolnih in potujočih podpor. V ostalem se pridružujemo predlogu s. Jakomina, objavljenega v 8. štev. »Delavca« z dne 25. aprila 1931, z izjemo, da se mora predvideni bojevni fond (15 odst.) nalagati na sedežih banovinskih tajništev. Drugi delavski prosvetni veter priredita v sredo, dne 20. maja t. 1„ ob 20. url v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani delavsko-železničarsko glasbeno društvo »Zarja« in delavska kulturna zveza »Svoboda«. Spored je bogat in pester. Delavska godba »Zarja« bo pod vodstvom kapelnika Dolinarja zaigrala nekaj skladb. Štelka Vukova bo zapela ruske in slovenske pesmi s spremljevanjem klavirja in violončela. Konservatorlst ln učitelj glasbene šole de-lavsko-glasbenega društva »Zarje« bo za-Isral na gosli Zajčevo skladbo: Koncert št. s. Korošec Anton, kovinar in konservatorlst pa zaigra Pandertovo »Arijo« na po-?3.yn.°- Dražil pa zaigra na saksofon Rudy VVledoelfsov »Valse Vantč«. Pri klavirju sta konservatorlsta D. Šantljeva in Zebre, violončelo igra kons. D. Šantel. Konservatorlst Drago Burger zapoje 4 pesmi, na klavir ga spremlja konserv. Marijan Lipovšek. Nato sledi predavanje s skloptičniml slikami o Španiji. To predavanje bo tudi prvo na nov, velik skloptlčen aparat, ki ga je te dni prejela Delavska zbornica za svojo dvorano. Za drugi delavski prosvetni večer vlada že v Ljubljani med delavstvom veliko zanimanje. Vstop prost. Opozarjamo tudi, da bodo izvajanja programa prenašana po radlo-oddajnl postaji. Vabimo vse člane saveza, da se udeleže z družinami. Boj proti tuberkulozi z nezadostnimi sredstvi, — Za tuberkulozne ni prostora niti v bolnicah niti v zdraviliščih. Protituberkulozna liga objavlja: To, kar se je pri nas dosedaj napravilo v boju zoper tuberkulozo in kar se dela, je le majhna kaplja v morje. Kake institucije pa imamo pravzaprav v Dravski banovini? Obstojata dva sanatorija s 400 posteljami, katere pa so na razpolago pacijen-tom iz cele države; te postelje so do % zasedene po pacijentih izven Dravske banovine. V ljubljanski bolnici je kakih 20 postelj v neodgovarjajočih sobah. V mariborski bolnici je pa nekoliko bolje. V Ljubljani, Mariboru in Celju poslujejo protituberkulozni dispanzerji, ki pa ne morejo nuditi tega, kar bi lahko pri zadostni dotaciji. Ljubljanski dispanzer je pa last OUZD in skrbi samo za obolele člane in svojce, ne more pa po svojem ustroju v smislu zakona skrbeti preventivno in mora mirno gledati, kako se širi tuberkuloza pri sostanovalcih. Koliko pa je tuberkuloze v Dravski banovini? Mirno lahko trdimo, da boleha v Dravski banovini na tej bolezni okoli 70.000 oseb. Odprto tuberkulozo pa ima približno 20.000 pacijentov, ki stalno ogrožajo svoje sostanovalce. Od teh jih umre 3000 letno. Večinoma pacijenti niso izolirani in so vedno v stiku s sostanovalci, mnogi s tovariši v uradih, s sodelavci v tovarnah; so natakarji, ki strežejo gostom, so prodajalci živil, so služkinje v rodbinah z otroci. Vsi ti so stalni okuževalci svoje okolice in nemoteno skrbe, da ne iz-umrje jetika. Žalibog pa točne in zanesljive statistike nimamo. To je treba brezpogojno ustvariti. Na podlagi vseh teh strašnih dejstev se je ustanovila Osrednja protituberkulozna liga za Dravsko banovino s sedežem v Ljubljani. V kratkem času se je posrečilo ustanoviti 27 krajevnih lig. Začetek sistematičnega boja proti jetiki je tu; treba bo, da tudi država izdatno podpre to akcijo. Desinlekcije na deželi. V protituberkulozni borbi na deželi, po naših vaseh igra veliko vlogo vprašanje razkuževanja jedilne posode in orodja, perila in tal, Razkuževanje s prekuhavanjem je težko izvedljivo. V Nemčiji so v te svrhe pričeli uporabljati Chloramin, kateri ima močan razkuževalni učinek, ne škoduje perilu in nima neprijetnega vonja. Ljubljana. Redni občni zbor »Cankarjeve družbe« se bo viršil v četrtek, dne 11. junija 1931 ob pol 20. uri (pol 8. uri zvečer) v prostorih Strokovne^ komisije, Miklošičeva cesta1 (palača Delavske zbornice). Dnevni red: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornega odbora. 3. Volitev novega odbora in nadzorstva. 4. Določitev knjig za leto 1931-32. 5. Razno. — Če ob določeni uri ne bo sklicani Lepo uspela akademija delavskih kulturnih druStev v Mariboru. Delavska pevska društva »Svoboda«, »Frohsinn«, »Grafika« in pevski odsek pekov so priredila minulo soboto v dvorani »Union« akademijo s sodelovanjem »Glasbenega društva žel. delavcev in uslužbencev«, ki je bila dobro obiskana in je v vsakem oziru lepo uspela. Glasbeno društvo žel. delavcev in uslužbencev je uvodoma izvajalo E. Grie-govo »Poklonitveno koračnico« iz Sigurd Jorsafala in pa uverturo h komični operi »Lepa Galateja« od V. Franc Suppe-ja, po odmoru pa uverturo k Mozartovi operi »Beg iz Serajla«, dalje »Piccicato polko« od Joh. in Jos. Straussa in pa M. Schonhenrjev »Venček jugoslov. koračnic«. Vse komade so izvajali godbeniki pod vodstvom društvenega kapelnika g. Schonherrja s tehnično dovršenostjo. Skupni moški pevski zbori so s spremljanjem oikestra odpeli »Slava delu«. Mogočno je zadonela ta delavska pesem iz nad sto grl pevcev-delavcev pod spretnim vodstvom pevovodje ,g. Nerata ter napravila na poslušalce globok vtis. Sledila so izvajanja posameznih pevskih zborov. Kot prvi je nastopil mešani zbor pevskega odseka »Svobode« (pevovodja g. Nerat), iki je zapel dve mični kompoziciji »Vabilo« od dr. Gojmira Kreka in pa »Vlak« od Schvvaba. Obe pesmi sta bili podani z veliko fineso in prisrčno. Zbor ima dobro šolane pevce, posebno izraziti so ženski glasovi, le škoda, da je moški zbor v primeri z ženskimi glasovi nekoliko prešibek. Pevski odsek pekov je pod vodstvom svojega sivolasega pevovodja g. Fullekrusa prednašal Adamičevo »Je pa davi slanca pala« in pa »Schifferlied« od K. Ekarta. Zbor razpolaga z lepim številom pevcev in dobrim glasovnim materijalom. Živahno in precizno je odigral pod vodstvom ,s. Premuižaka »Tamburaški odsek pekov« koračnico »Zvoki z griča« in pa valček »Pri svitu lune«. Spretna roka kapelnika je v kratkem dosegla pri tem tambu-raškem zboru lep napredek in je le želeti, da zbor v tem pravcu vztrajno nadaljuje. Po odmoru so delavski kolesarji vpri-zorili piramido na kolesih, ki se jim je izborno posrečila. Presenetilo je 9 svojim nastopom delavsko pevsko društvo »Frohsinn« (pevovodja Nerat). Zbora »Na trgu« od V. Mirka in Fiiillekrussov »Vorftiihling« sta bila podana sigurno in čuvstveno. Mnogo obeta naš najmlajši pevski zbor »Grafika«, ki je 'pod vodstvom pevovodje g. Avsenaka nastopil z narodno pesmijo »Ka b' jaz Tebi dau« in s Prelovčevim »Škrjanč-kom«; slednja pesem je bila izredno dobro prednašana, bariton-solo je s svojim polno donečim in dobro izšolanim glasom naravnost fasciniral poslušalce ter žel obilo priznanja. Akademija je bila zaključena s pesmijo »Triglav moj dom«, ki jo je spremlja;! orkester Glasb, društva železničarjev. Vse priznanje delavskim kulturnim društvom, ki so s to prireditvijo nudili mariborskemu delavstvu mnogo razvedrila in užitka. Ta prireditev pa je tudi pokazala, da proletarsko kulturno dello vkljub vsemu napreduje, kar naj bo v bodrilo vsem, da vztrajajo in v tem pravcu nadaljujejo za-početo delo. J—a. občni zbor sklepčen, se vrši uro pozneje drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu1 navzočih ustanovnikov. — Odbor Cankarjeve družbe. Ljubljana še nima 60.000 prebivalcev. V ljubljanski mestni občini so našteli 59.768 oseb; 28.466 moških in 31.302 ženski. Bahamo se pa, če bi spadali k Ljubljani bližnji okoliški kraji, kakor Moste, Vič-Glince, Gornja Šiška itd., pa bi jih imeli 80.000. »Prijatelj Prirode« v Ljubljani priredi dne 24. in 25. maja izlet skozi Vintgar—Rado vna v Vrata. Odhod v medleljo, dne 24. maja >s tuiristovskim vlakom ob 5.28 uri zjutraj. Vozno karto naj kupi vsak do Blejske Dobrave. Potem pojdemo skozi Vintgar v Krnico—Pokljuško luknjo po dolini Radovi-ne do izvirka iste in nato po dolini Kota v Mojstrano, kjer prenočimo. V pondeljek, idme 25. maja zjutraj pojdemo iz Mojstrane mimo Peričnika in Galerij v Vrata (Aljažev dom) m nazaj. Vozni listek stane do Blejske Dobrave Din 24.50, ki velja tudi .za nazaj. Prenočišče v Mojstrani smo preskrbeli zelo poceni. Izlet vodi s. Prezelj. Umrl je v Ljubljani Aleksander Toman, ki se je udeležil upora proti Turčiji v Bosni v letih 1875-76. Pozneje je bival v Ameriki, Angliji in od leta 1909 v Ljubljani. Dopisoval je nekaj tudi našim listom. Maribor. Šport, ki ni šport. V petkovi številki prinaša »Jutro« poročilo o četrtkovi med-narodni igri I. S. S. Maribora proti Rapidu iz Celovca. Resnici na ljubo moramo kon-statirati, da je poročilo, zlasti pa pasus, da je bil sodnik objektiven in korekten, povsem neresnično. Nasprotno je res, da je ravno njegova nezmožnost povzročila predčasni odhod Cellovčanov z igrišča. Igralca Rapida, ki ju je izključil, se nista tako težko pregrešila, da bi bil primoran uporabiti tako sankcijo. Kar se pa surovosti tiče, so namreč igralci Maribora ravno toliko krivi, kakor gosti. Pritožbe, ki so jih Celovčani iznesli sodniku, je le-ta zavrnil kot neumestne, rekli bi z izzivalnimi opazkami. Tako je n. pr. kapitanu Raipida zabrusil1 v obraz »Mir fehlt ein Autrichter, wenn sie wollen, stelle ich Sie hinaus«. O Nemecu, ki se nam zdi, da ni domišljav, je pisala kritika, da je sodil v stilu začetnika. Mislimo, da bi ta kvalifikacija bolj pristojala sodniku s te tekme. Namen take kritike je namreč jasen: 1. S. S. Maribor hoče zase monopolizirati i nogomet i sojenje. Če se je kdo nedisciplinirano obnašal, je bila to publika. Namesto, da bi se znesla nad sodnikovimi kapricami, nepotrebno zavlačuje igre, psuje goste. Inferiornost Rapida je bila jasna, zmaga Maribora pa sigurna. Čemu tedaj ta slaba reklama za naš šport? Ako bodo začeli Avstrijci kampanjo za bojkot našega športa, bodo imeli čisto prav. In če se bodo Mariborčani požvižgali na gledanje take športne kulture, bodo imeli tudi prav. Preložitev trga za seno in slamo v Klav-niško ulico. V smislu sklepa mestnega občinskega sveta z dne 27. majrca 1931 se z 20. t. m. premesti trg za seno in slamo na prostor ob Klavniški ulici tik mestne šoferske hiše. Seno, slama in poljsko orodje se sme razstavljati in prodajati ob tedenskih tržnih dnevih, t. j. ob sredah in sobotah edino le na zgoraj navedenem prostoru. Obiskovalcem trga je na razpolago nova mestna tehtnica pri vhodu v mestno klavnico. Rdeča čepica prometnika mestnega avtobusnega podjetja vzbuja dokaj pozornosti. Želeti bi pa bilo, da mu mestna občina preskrbi še novo službeno obleko, kajti sedanja je že zelo obrabljena. Oguljena obleka gotovo ne napravi dobrega vtisa na tujce, ki se morajo mnogokrat obračati za pojasnila na tega uslužbenca mestnega avtobusnega podjetja. Kopališčne cene v mestnem kopališču na Mariborskem otoku. Cene vstopnic: Kopanje : Din 3.— (za otroke do 10. leta polovica, na vsakega odraslega 1 otrok). Kabine : Din 8.—, ob nedeljah in praznikih ter sobotah pop. Din 12.—. Omari-c e : Din 4.—, ob nedeljah in praznikih ter sobotah popoldne Din 6.—. Vstopnice za obisk otoka brez kopanja se s to sezono ukinejo. Kdor hoče v sezoni na otok, mora kupiti vsaj vstopnico za kopanje po Din 3. Občinstvo se posebej opozarja na mesečne bloke, ki vsebujejo 20 izkaznic, katere se morajo izrabiti tekom enega meseca. Pri nakupu teh blokov se dobi pri izkaznicah za kopanje in za omarice 20%, za kabine 10% popusta. Bloki se prodajajo v mestnem knjigovodstvu. Pisarne, industrijska podjetja, šolska vodstva, kupujte edino v naši papirnici, Slomškov trg 6. Celje. Binkoštni izlet. »Prijatelj Prirode« priredi za binkoštne praznike dvodnevni izlet na Mozirske planine. Odhod v nedeljo z vlakom ob 7.47 uri do Paške vasi, povratek v pcndeljek ob 6. uri. Vožnja po železnici stane Din 18__________ Zbirališče pred kolodvo- rom. Vodnik s. Guzej. Člani kakor tudi nečlani se vabijo, da se izleta udeleže. Zalog. Vsakoletni izlet naše podružnice Uje-dinjenega Saveza železničarjev, ki smo se ga letos udeležili v lepem številu dne 10. t. m., je za nami. Udeležba je. bila letos večja kot lansko leto, kajti šli smo v naravo vsi, od tihega fotografa do modrega Maksa in razposajenega Gregorja, pevca Jakca in filozofa in nadziratelja. Tudi tarokista Tineta in Toneta ni manjkalo. Še mali Cerkničan, debeli premikač in. modri Tonče s Podgrajčanom so šli poleg. Vsi smo se drznili tekmovati z ljubljanskim »Prijate- ljem prirode«. Obžalovanja vreden je bil naš Jaka s svojo »marelo«, ker boljše polovice kakor mi ni imel s seboj. Znanemu sodrugu ljubljanske »Svobode« pa svetujemo, naj nikar ne meri vseh železničarjev po enem kopitu. Železničarja se dobi tudi v naravi in ne samo v »birtiji«. Brez godbe kakor jo imajo navadno ljubljanski železničarji s seboj, se nas je zbralo lepo število na postaji Rakek, od tam pa smo šli peš čez Loško v Cerknico in na Jezero. Kar naenkrat smo se znašli v dveh čolnih, ki sta odplula z nami in našim tovorom po jezerski gladini. Največjo komedijo smo imeli spotoma z lačnimi in žejnimi, prav posebno pa še z Jaketom, kateremu je zlobni Grega — naj ne bo hud, če izdani njegovo ime širši javnosti — skril »cekar« z vsemi dobrotami, s katerimi ga je založila njegova skrbna polovica za to dolgo pot. V Cerknici smo od-marali v Zgončevi gostilni, kjer nas je Jaka kot rojak pozdravil s par jedrnatimi besedami in nas nato razvedril tudi s par kupleti. Po isti poti smo jo rezali nazaj na Rakek. Na jezo naših mamic so se nekateri izletniki preveč smukali okrog bu-feta. Vendar pa je šlo vse brez večje nesreče. V Ljubljani smo se vsedli v avtobus, ki nas je zapeljal v Zalog. Bolj slabe volje je bil naš fotograf, ker se mu je pokvaril aparat. Mračilo se je, ko je Jaka s svojo marelo koračil čez polje, pojoč vesel napev. Vsebino napeva pa rajši zamolčim, rečem le to, da oženjenega Jakata ne morem postaviti za vzgled. Prevalje. To in ono iz našega kota. V nedeljo, 3. maja, je uprizorila naša podružnica na Lešah dve igri: Otroško 3-dejanko »Sestrin varuh« in 4-dejanko »Divji in nedeljski lovci«. Igri sta obe dobro uspeli. Le žal, da niso bile za delavstvo primerne. Dobro je uspela tudi igra »Davek na,samce«, s katero so gostovali sodrugi iz Me- NI POTREBA skrbeti, kje si boste nabavili Obleke, čevlje, sandale, perilo, klobuke, ter vsakdanje potrebščine, ker kupite iste po zelo solidnih cenah pri JAKOB LAH, Maribor, Glavni trs Z. Oglejte si izložbe in zalogo! Pristna in zdrava dalmatinska vina, pivo v sodčkih, Sunka in klobase, več vrst svežih morskih rib, specijaliteta: ribja salata in marinada. Vsak pondeljek ob 19. url rižot z morskimi raki. Veranda prahu prosta. Priporola se gostllnUar Josip Povodnik Maribor, Rotovški trg št. 8 kupujte svoje potrebščine pri naših inseren-tih. g«! £.\xi '~«i £\v, c\V| '~ v Mariboru, Kralja Petra trg IIULHVLUi (pri mostu). -— Oglejte si kvaliteto in ceno. JAKOB KOVAČ, Celje, jdlplom. krojaški salon, Razlagova ul. 6, blizu Delavske zbornice priporoča svoje izdelke na mero in sicer vse vrste oblek za gospode, dečke in turiste. Oglejte sl Izloibo. Za Člane „PriJatelJI prirode'* 10% popust. močne mišice, mirni živci in ravnotežje v organizmu razvijajo v človeku ono samozavest in delavno voljo, ki ga usposabljata za izredne napore današnjega načina živovanja. Izrabljene sile se morajo nadomestiti pri telesnih in duševnih naporih. Če natarete svoje ude pred počitkom s par kapljicami pristnega ,Diana', franc, žganja sl zagotovite mirno in osvežujoče spanje, zbudili se bote zjutraj odpočiti in bodete opravljali lahko in brez utrujenosti svoje delo. Mnogi ulivajo v vodo za umivanje in kopanje par žlic ,,DiANA“ francoskega žganja, kar stori dobrodejen občutek. Dobiva »e v vseh lekarnah, drogerijah In boljših trgovinah. Cena: Mala steki. Din IIP-, srednja Din 26 -, velika Din 52--. Pazite in prepričajte se, da dobite .DIANA", ker se ponarejal MALA NAZNANILA. zastonj Vsi letni naročniki dobe 14 karatno originalno amerlkansko zlato nalivno neto ali pa Kilrschnerjev rolnl leksikon, (900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cev. Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radio“ welt“. Naroča se Administration der „Radio-welt" Wien I, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, Interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke. i im tu in inozemske nogavice po nizkih cenah. Trgovina z rokavicami in stezniki Marija Sieber, Maribor, Glavni trg 14, preje Gosposka 9- ELEKTROMEHANIČNA delavnica M. TRABI Maribor, Vodnikov trg 3, Tel. 2702 Popravila vseh vrst električnih strojev In aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev Itd. Lastna preizkuševalnica, točna In ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup ln prodaja porabljenih' motorjev ln dynamo-______________strojev. Kolesa, otroške vozičke, gramofone in šivalne stroje vseh vrst popravlja najceneje meh. del. Justin Gustinčič Maribor, Tattonbachova ulica St. 14 Velika zaloga gramofonov in plošč znamke »Columbia« in več drugih znamk. V tekstilnem bazarju Vetrinjska ulica št. 15 Harlbor se dobi dobro blago za ženske in otročke oblekce po Din 81—, 101—, 12-— meter. Oglejte si pred nakupom. Pristopajte k zadrugi r. z. z o. z. v Mariboru Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge. Zbirajte za tiskovni sklad namitfc/ Papvt/nke, Mahouvne. IV i m II i Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Jošip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.