Vesti
JANEZ STRNAD - 80-LETNIK
Lani sem na občnem zboru DMFA poslu sal predavanje o kombinatoriki, kjer je bilo omenjeno Erdosevo Število. To je Število, ki kateregakoli matematika poveZe z madžarskim matematikom Paulom Erdosem. Število je najmanj s a razdalja med matematikom in Erdosem v grafu, katerega točke so avtorji, povezave med njimi pa članki, ki so jih napisali v soavtorstvu. Zakaj Erdos? Poročajo, da je to matematik z največjim stevilom člankov, znan po tem, da je potoval od sodelavca do sodelavca in pisal članke. Člankov se je nabralo vsaj 1525. Na Cobissu sem vtipkal Janez Strnad in dobil seznam s 1292 zapisi. Kar je posebej impresivno - večino tega je Janez ustvaril sam. Sodi med najbolj plodovite slovenske avtorje. Je pa se mnogo več.
Janez Strnad je bil rojen leta 1934 v Ljubljani. Diplomiral je leta 1957, doktoriral pa 1963 na Univerzi v Ljubljani. Leta 1974 je postal redni profesor, od leta 2001 je tudi zasluzni profesor Univerze v Ljubljani. Delal je na Fakulteti za matematiko in fiziko in na Institutu Jozef Stefan. Izpopolnjeval se je na Institutu za teoretično fiziko v Heidelbergu in bil večkrat gost na In stitutu za didaktiko fizike v Giessnu, Nemčija. Raziskovalno se je ukvarjal z difuzijo nevtronov, posebno teorijo relativnosti in jedrsko fiziko. Posveča se poučevanju in popularizačiji fizike. Objavil je več kot sto člankov v tujih revijah, več kot sestdeset referatov na strokovnih sestankih, večinoma v tujini, več kot 750 člankov v domačih strokovnih revijah in skoraj tristo v časopisih in splosnih revijah, več kot petdeset knjig in knjizič, med njimi učbenike.
Za mnogo studentov, ki smo pri njem poslusali predavanja iz Fizike I in II, je Janez njeno poosebljenje. Je eden najimenitnej sih učiteljev fizike v Sloveniji. Njegovi učbeniki za visokosolsko fiziko so tako znani, da bo frazo »poglej v Strnada« vsak od kolegov razumel. Sodeloval je pri pripravi nalog in vpra sanj, ki so del zeleznega repertoarja studentov fizike. Napisal je učbenik fizike za srednjo solo.
Izjemno dobro pozna zgodovino fizike in je ziva enčiklopedija fizikalnih pojavov, znamenitih imen, letnič . . . To znanje je izkazoval pri predmetu Razvoj fizike. Iz serije radijskih oddaj je nastala knjizna zbirka v sedmih delih Fiziki. V njej so zbrani zivljenjepisi znanih fizikov in opisana njihova odkritja. Posebej in podrobneje je v več delih obravnaval zivljenje in dosezke Jozefa Stefana ter Alberta Einsteina. Pregled skozi zgodovino fizike pa najdemo v njegovih popularnih knjigah Razvoj fizike, Sto let fizike: od 1900 do 2000 in Zgodbe iz fizike.
Skoraj vsako leto na stalnem strokovnem spopolnjevanju - strokovnem srečanju srednjesolskih učiteljev fizike - predstavi pregledno predavanje iz zgodovine fizike. Natančnost njegovega spomina sem spoznal, ko sem po rečenziji enega njegovih prispevkov do stavka in z vsemi letničami natančno poslusal se predavanje. Seveda dobro poznavanje zgodovine fizike koristi
76
Obzornik mat. fiz. 61 (2014) 2
Janez Strnad - 80-letnik
tudi pri pouku. Namreč, podobne težave in stranpoti, kot jih je skozi zgodovino ubiral razvoj fizike, lahko zasledimo tudi pri učencih in dijakih, ko pri razumevanju določenih vsebin napačno uporabljajo izku Snje iz vsakdanjega zivljenja. Daje izjemen pedagog, ki o poučevanju razmislja tudi sirse, kazejo mnoga druga dela, kot npr. O poučevanju fizike, kjer poda svoje nasvete učiteljem, kako učiti fiziko, katere zglede izbrati, kaj zaobiti in kako. Poučevanju in učenju fizike je namenil prek 40 člankov v Fiziki v čoli.
Ni pa poučeval le bodočih fizikov, temveč poučuje tudi sirso javnost. Predsednik drzave ga je 25. oktobra 2005 odlikoval z zlatim redom za zasluge za zivljenjsko delo v naravoslovju, se posebej za prispevek k sirjenju znanstvene kulture in razumevanja znanosti. Objavil je več kot 100 člankov v Proteusu, več kot 30 v Spiki, v Gei ter Življenju in tehniki. Fizike ne popularizira le s članki, ampak tudi s poljudnimi knjigami. Za delo Iz take so snovi kot sanje je leta 1988 prejel Levstikovo nagrado.
Svojo s irino izkazuje z izjemnim naborom tematik z vseh področij fizike. S področja jedrske fizike je bila ze omenjena Iz take so snovi ... S področja astronomije naj omenim Prapok prasnov počene v dir in Mala zgodovina vesolja, ter od kvantne fizike, Mala kvantna fizika, do teorije relativnosti in meroslovja Svet merjenj: o razvoju fizike in merjenju osnovnih fizikalnih količin.
Svoje izrazje je izpilil do potankosti. Zamislite si studenta, čigar prvi korak na poti v učenje je »podčrtavanje«. Kaj mu pomaga podčrtovanje, ko konča s popolnoma podčrtanim besedilom? Na jedrnatosti izrazja se pozna, da je pripravil leksikon fizike in sodeloval pri pisanju enčiklopedije. V leksikonu ni prostora za besedičenje, besedila morajo biti kratka in jasna.
Naučil me je veliko o fiziki. Eno pomembnej s ih lekčij sem dobil, ko sva neki ponedeljek po kolokviju, tedenskem pogovoru z gostujočim profesorjem, skupaj čakala pred dvigalom. Tisti kolokvij je bil o teoretični fiziki osnovnih delčev. V pogovoru sem priznal, da nisem prav dosti razumel. Hudomusno se je nasmehnil in dejal »Jaz tudi ne.« Za to sem mu prav posebej hvalezen.
Janez Strnad je od leta 2001 častni član Drustva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Njegov prispevek k dejavnosti dru stva je neprečen-ljiv. Za predsednika je bil izvoljen v letih 1966, 1984 in 1985. V drustvenih glasilih Obzornik za matematiko in fiziko ter Presek je objavil v vsakem po več kot 100 prispevkov. V Obzorniku za matematiko in fiziko je bil član ure-dniskega odbora 1964-1973, področni urednik 1974-1992, odgovorni urednik 1974-1976, 1981-1983, 1985-1990, glavni in odgovorni urednik 1977-1980. v Preseku je bil glavni urednik 1976-1980.
Slavljenču v svojem imenu in v imenu urednistva čestitam za visok jubilej in mu zelim se veliko uspeha in zdravja.
Aleš Mohorič
Obzornik mat. fiz. 61 (2014) 2
77