Tečaj XIV. List ospodar e^ obertnijske in národske Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fi., sicer 3 fl.; za pol ieta 2 fl. po posti. sicer 1 fl. 30 kr. V Ljubljani v saboto 5. januarija 1850 Mešana gnojna stupa. na Ogerskem so skušali to natanko zvediti: ali se z masi nami kaj već namlati in koliko već, in zvedili so po teh ]V a Dunaji je fabrika gosp. C. F. M ally-ova, ki na- skušnjah, da pri vsacih 100 kopah se namlati 10 vaganov reja mešani gnoj v podobi stupe (moke) iz kervi y mesa ? H J vec, to je y pri eni kopi, će daje po poldrugem vagánu y kostí y rogov, parkljev in kopit i dlake y setin i perja, pepela, deseti del vagánaveč, tedaj pri 1000 kopah 100 vagánov ?. saj, , Vi , ««i.«»«, "'""".J*......~ ....? -----? *■»" M. MVV1JI1W J/M, CV j'l » Vin JWJ/i i V/ U».»jOV/l. V» V cestnega blata, cloveškega in živinskega blata vsake sorte vagana več namlati, tedaj znese to pri 1000 kopah 50 va gánov ali 200 fl. Ce ta prihranek k zgorej prihranjenim CUI1J čičsla, katrana, amonjakove vode, spodiuma, ali 400 Recimo pa, da se pri eni kopi le dvajseti del in scavnice. Profesor in kemikar c. k. deželne sodnije V. Kl 285 pristejemo, znese celi prihranek 485 y s temi pa k ? ki je to mešanico na drobno preiskaval, hvali to moko sta se že mašina in vlećek popoinoma splačala. za prav tečen gnoj, kterega 2 centa toliko zalezeta kolikor en cent guana (znanega peruanskega tičjeka) ; ta gnoj je pa osemkrat bolji kup od guana. Cent velja 1 Obernimo sedaj ta prihranek na celo poljodelstvo našega cesarstva, in recimo, da le 18 mil. oralov poljá se obseva z žitom in da vsako leto se ga přiděla 180 milijonov kop ali 270 milijonov vagánov, ktero se z mašinami 30 kr peso Pri p or repo V ga fabrika za ki pridelk, posebno pa y y hmelj, deteljo in vinograde omlati z 38 milijoni in 700.000 fl., z mlatiči pa z 120 mi Potřebuj te stupe, ki je brez duha, le 3krat ali 4krat lij oni fl. već kakor semena; 10 do 12 centov je je dosti za oral podorje se ali pa s semenom vred podvleče; pa tudi čez se tev , ko že kalí, in po senožeti se zamore potrošiti. priporoča za teg y Ce bi tedaj vsi gospodarji nasega cesarstva žito z ma- bi si prihranili vsi skupaj 81 milijonov srnami mlatili in 300.000 y voli Dalj ta gnoj omenjena fabrika tudi . na mlatníni, 48 milijonov dní bi zamogli mlatiči za kakošno drugo delo biti, in 9 milijonov vagá- ker zatare vsake baže mei v zemlj v • Pošilja se, kdor ga narocí, v sodcih ali zakljih fabrika tudi nazaj kupuje, ako niso preveč poškodov i ktere Naročila se pošiljajo na Dunaj pod nadpisom yy d P t t Fabrik von C. T. Maily et Comp. in W Ai Kompost-Dungermehl- Haf nov žita v ceni za 36 milijonov fl. bi se vec namlatilo, te daj dobiček vsega tega bi znesel na leto za vse cesar sivo več kot 117 milijonov fl. To je pac lep znesek! Nikar naj nihce ne misii y y teig Nr. 710" N prošnjo fabrike y naj bi glasili to tudi po yy N to je le lepa rajtenga na papirji, pa prazna reč v resnici. Tudi tisti, ki po nepotrebnem zameće na dan en krajcar, in 5 krajc. ne porajta, da je zavergel leto in dan 6 Enega krajcarja ne porajta; če bi pa imel 6 fl. preč vreći y vícah", smo naznanili ta oklic gospodarjem y ki morebiti želé poskusiti to mesanico Pripomočki zoper dragino jih bo le vendar pogledal, preden jih bo zavergel. Mi pa še pri uni rajtengi gori nismo rajtali, kar se dá z b o 1 j i m i mašinami š e b o 1 j e opraviti, kakor je Hens-manova. Da bi se v našem cesarstvu v ob (Dalje.) (sploh) napravile mlat y je prav lahko mogoče, ker v večjem delu 2. Vidili smo dozdaj, da se s sej a vn i čami zamore naših dežel še niso zemljisa tako na drobno razdelj y da veliko prihraniti (prišparati). Pa tudi z mlativnicami, bi ne bilo posestnikov z vecjimi zemljiši, ki bi imeli ma io je , z mašinami, ktere same mlatijo, se dá to doseći. lim kmetom v izgled biti in kteri bi si lahko omislili take Niso pa vse mlativnice po eni osnovi napravljene. Re- mašine, da bi sami svoje žito ž njimi mlatili, pa jih proti cimo y da imajo o ospodarji Hensmanovo mlativnico, ktero primernemu plačilu tudi oj i m gonita enojni vleček (Goppel) in pa ena živina, in kteri strežejo si s tem marsikaj lužil Saj îdom izposojev na Štaj ars k < m V ze 4 delavci. Znano je, da vsako uro omlati ta mašina 2 vidimo, da kmetje tam pa tam svoje žito po dve uri deleč kopi (jšchober) žita. Postavimo sedaj, da na 100 oralih vozijo k mlaćvi z mašino, će ondi zamorejo tudi koj omla- polja se je přidělalo 1000 kóp, in da vsaka kopa daje le čeno žito izčistiti (na pajtel djati); za mlatvino odrajtujejo po poldrugi vagan. S Hensmanovo mašino se bo imenova- trinajsti vagán omlačenega žita nih 1000 kóp v 50 dnéh omlátilo, in stroški bojo 100 fl. Tudi b v • (soseske) bi se lahko združile sku 1 za 4 delavce, po 30 kr. na dan, 75 fl. za živino, po 30 kr. na dan ; če zraven rajtamo še 30 fl. za mašino vsako leto, in pa 10 fl. za mazilo mašine in druge stroške paj napravile takošno zraven pa mašino y ktera bi vsim sosescanom y mlatila žito bi bil gotov y prot plačilu drugim. Dobiček znese vse to skup 215 y po tem takem pride na vsaki Res čuda je, da poljodelstvo prej spraviti je tako omlateni vagán ali na 2 mernika 8 krajc. in pol. Ce pa imenovanih 1000 kóp omlatijo 4 mlatiči in če prej mejo za mlatvo brez hrane (košte) vsaki dvanajsti va- težko stari Ce bi naši obertniki in rokodelci se zdaj vse po šegi delali, kaj bi počeli? Le poljodelstvo se ne dá z e m 1 j a tista stvar, gan 500 y bojo stroski mlačve znesli 125 vagánov žita ali pa omajati od starega kopita, čeravno je s ktero se dá z umnostjo naj več storiti y če vagán žita cenimo počez na 4 ali pa Pa morebiti se kter gospodarju mlat • v smilij y 20 kr. za vsaki omlačeni vagán Z mašino se tedaj memo mlatičev prihrani po tem ta ki bi potem ne imeli nobenega zaslužka. Al ne vémo se spomniti, da bi bil kadaj kak gospodar se pritožil, da so kem 285 y pri tem pa se ni to v rajtengo vzeto, kar se delavci pre dobe po mašinah več namlati. Na grajšinah kneza Esterhazy-a dnino. Če mlat kup y vsi vpijejo le zoper přesil ne bo potreba y boj že drugih del si iskali in jih tudi dobili. Tudi domaći družini ne bodru zega delà manjkalo. Ce bi se v našem cesarstvu vse žito z mašinami mla se je neutrudno pecal s spoznavanjem skrivnih postav, se razodevajo med svetovi na nebu. Kdo mu je kaj oblj ki bil tilo ce spozna te postave? Nobeden . ------- ----------7 vv jjyvrkjvMTv/ : xi iruuuuil , - i} ti in sicer s taki mi, ktere vsaki dan 40 kóp ali 60 va- plaćali, kar si je z učiteljstvom zaslužil saj mu se tega niso gánov žita omlatijo, in 100 dní skozi celo leto mlatij On i bi ki je živel za vse nase cih mlativnic. cesarstvo potřebovalo 45.000 t da bi se vsako leto pridelk od 18 milij nov oralov polja omlátil (Dalj sledi.) r 7 ----------J ----v^.j^v, uwuiu/au. T/II , IVI je /il I v žalostnih časih tridesetletne vojske, je bil vès zamaknj v ogledovanji višjih skrivnost; saj na zemlji ni imel dru zega kot pomankanje, ter se je v duhu tje obračal je pozabljal posvetne nadlo 5 ko Kaj je přestal Gal il ej Natoroznanstvo in ljudska omika. V V Spisal S i m en Subie na Dunaji. 2. pis m o. Dandanašnji vsak po svojem stanu večje ali manje je podstopil Kopernikovega spoznanja; vedil 1 "■"■•V . «1 . . . - __ mu bi bilo boljse tihemu biti, toda duh Je ? da stil i da bi ne bil naznanil ljudém niso ga strašile tudi grozovite ječe Benečanov mu ni tega prïpu resnice, ki jo je spoznal potrebe s tem odpravlja, kar mu pride iz neutrudljivih rok natoroznancov. Toliko bolj cudno je tedaj, ako dan današnji, ko nas vodi vodni sopar in nam dopisuje bakrena struna, se tam pa tam čujejo glasi, da je uk natoroznanstva Starozgodovinski pomenki. indoslovanski božici „Kalanda", ..Koleda" zopern keršanski veri! Preden kaj več od tega povem y ne bo škodovalo i ce leda. enmalo razjasnim, kar je bilo v kratkem ze zgorej rece- ime Kalan dina ,_____ pravi namen in cilj in konec vsih ukov, ki se pecajo izgovarjali Kalan da, Kalenda' _ v « • < • • é 7 nega, z natoro in s spoznanjem Božjih postav v stvarjenji. Kakor deleč nas pelje zgodovina nazaj v stare čase povsod se vidi, da je že duh starih narodov ogledoval na- Kolado, ni to prava oblika Spisal Davorin Terstenjak. (Konec.) Tudi Slovani poznajo zimsko sončno dete Ko- Na koroških rimskih kamnih še nahajamo lastno kar pricuje, da so stari Slovenci še Saj še po pohorskih in torné prikazke. Nekaj malega jih je prav spoznal ni mogel zapopasti; , drugih bil je še premlad, živel je v svojih koroskih planinah govorijo: kalendnica, kalendniki. Ako severni Slovani to božanstvo poznajo v srednjem spolu : temoč je po pozabíjeni izvirni 5 še le govoriti z natoro, kakor se otrocjih letih, učil se je dete uči od matere jezika. Toliko se pa vidi povsod, da pada, v kterem so stari Slovenci častili rojstni dan nepre gaje to premišljevanje opominjalo skrivnost Višjega Bitja, magljivega sonca, kadar je sončno dete Kalenda se ro ki ga je častil pod razni mi podobami „K a 1 en da" postala. Na Stirskem se božični prazniki velijo tudi koledni prazniki, ker praznik rojstva Zveličarjevega ravno v čas pada dokler se ni toliko Boga, stvarnika vesoljnega tistih starih časih slišimo od mož, da so se očistil, da je spoznal enega sveta. Ze v dilo in s Kršna začenjalo. Da je tudi pri njih, kakor pri Egipčanih K resom, Kersnikomse združe vati Per- -------j -—~ - ^ ^ jv vvivii rv Uiivi/i jJii ju^ipi/uuiu , x i/i zijanih in Rimljanih ta čas bil čas veselja, poterjujejo ko pecali s pre m i sijevanjem Božjega stvarjenja. Toliko je imel leđni prazniki in pesmi koled ni ko v bistri duh veselja do skrivnost, ki jih je Bog v svojem stvarjenji vrečil, da so modri možje tistega časa brez raz dan 7 kteri še današnji y ločka natorne prikazke razlacali. » Aristotela samo tukaj omenim ; njegovo modrovanje 5 to je ? premišljevanje in raz laganje natornih zapopadkov, je veljalo, ce prav nekaj movali. vredno, še dolgo po Kristusovem rojstvu. njegovi uki na papeževo povelje kot naj pa v lepsem kersanskem pomenu, veselice in zdravice popevajo. Kadar je zima minula in jaro topio sonce svoje gospodarstvo začelo, so tudi stari Indi ta spremin zazna- V Italii so bili nar visji noćnih duhov in orjaški kralj otoka Cejlona, pred kterim, kjer koli se je pokazal, sta bežala sonce in Zato imajo sledečo mitologiško basen: Ravan a, boljši v šolah vpe Da se pa tisti narod, ki je imel le skerbi za po ljani. svetilo blago, ni podstopil premišljevanja natornega vi je Rama-tu lepo ženo, z imenom Sita, odpeljal. Rama vstane in se tri dní vojskuje z Ravanom, kteremu dimo pri Rimljanih, ki so se se le jeli natoroznanstva je Brahma medvedovega kralja Džambuvana v pomoč poprijemati, ko je že pešala njih posvetila oblast. To je poterjeno v dogodbah tistega ljudstva, ki mu je že zdavnej ura odtekla. poslal ? dokler ni Rama premagal in Site odpeljal. Ravan a pomeni černi (primeri latinsko ravus) y toraj je osebljena (personificirana) tam à. Bilje kraj e ej Iz tega se pač jasno vidi, da posvetnjaki niso za na- lonski, kjer sonce kot na naj skrajni meji Indije zahaja toroznanstvo. Bilo je med stari mi narodi sploh toliko več natoroznancov, kolikor boljega duha je bil narod. Gerški svetel in se v morje vtoplja. Rama pomeni po Paulinu tudi bel t y ravno to tudi pomeni Sita, ali Sida begúiii so zanesli na Laško delà bistroumnih moz svojega naroda; tam so se pa zaiiemarjene po tamnih luknjah valjale, in tako so do nas prišle. Z Arabci se je še en- skuje z merzlim zimskim in premaga skemu sidus. Medved je simbol zime. Zmisel cele Mladoletno sonce se voj- mitologiske basni je toraj : 2 krat posvetila lue lepih ukov, pa je kmalo ž njimi prešla. Drugi razlagajo ime Sita po: „die in der Furche gefundene", to Tema je nastopila; pravde so se zacele za prazne besede, raj rešenje Site iz oblasti Ravanove pomeni mla do le tni namesto da bi se bil v božjem stvarjenji iskal ključ k pra vem spoznanji. To je terpelo noter do 13. stoletja. Mo z e i n y ki so se v tem času podstopili premišljevati stvar- severnoslov. Radogost čas, v kterem se spet poljodelstvo zacenja. Zato Rama ima plug v rokah in se veli Halabrith, ravno tako tudi Ratiboř. jenje, ni bilo za posvetne častí ne za telesne dobicke. Kdo bi kaj tacega tudi terdil ! Na nekem lepem koroskem rimsko-slovenskem spominku Saj lahko vsak spozna, ce sije nahajamo ta boj zimskega sonca z mladoletnim Ko per nik pri svojem spoznanji, da se zemlja verti okoli lepo izrazen. Rama sonca, večidel le nasprotnikov na glavo nakopal Radogost, Radoslav, Rado 5 ni nič dobička neslo. Če je tako, zakaj pa ni molčal? da mu to mar, Rad o mer strahuje z bičem medved a, kteri ima bojo rekli tisti, ki ne vejo večje natoroznanske resnice kot te, da je trebuh pod ustrni, v trebuhu jésti imeti. Bil je mož i ki ga je gnal mišljevanju, in sicer zatega volja, ker je stvarjenje samo topli jari čas po sebi delo Božje modrosti ter nam, nikdar ne nasprot naukom izveličavnega sv. kristijanstva, kaže poti, ki naj bi jih hodil naš duh, da se přibližuje k spoznanji tistega ■■^■^HMiifl^BBl WĚĚ ^B ki dva spremljevavca, ktera tudi biča z rokama deržita. Rama Radogost je vene ail v znamnje mladoletne --------7 -------- cvetne dobe, na herbtu pa ima dve čaplji ali dva čisti duh k pre- žerjava, tista ptica, ktera po svojem prihodu oznanujeta pa želodec, ki hoče Í3 2 3 Bitja ki je vse vstvaril. Nastopil je pozneje Kepler Gr u ter stran 825, Nr. 11. Glej Bohlen „Indien" I Glej podobo v 227. rômische Alterthumer in Ab-bildungen von Jabornegg und Chris tall nigg". II. Heft. bukvah „Kàrnthens î û Izvirni pomen korenike vam je toraj lue ere, s plen- učitelj podučuje in kaže. Vse se mora odstraniti, kar dere. svetiti. Kjer pa je svetloba, tam je radost, zato bi pažljivo mladost motilo. iJčilnica ne sme biti pri veliki pomeni exhilerare, ludere (primeri div, cesti, ne blizo rokodelcov, kteri velik hrup delajo, kakor ram tudi s plen de re in ludere, slav. divno in divadlo igrališče, b ha dra, laetus in Iucidus). ? to je, Orientalec, posebno pa Hindu, je svoje nar vece ve selje občutoval v mirovanji tudi pomeni quiescere 1 i v „dolce far niente", kovaci, kotlarji in enaki. V ravno tistej hisi ne sme biti Orodje učilnici nepotrebno naj se odstrani. Živahno mladino vsaka stvarica lahko moti, vsaki pájek, ki ffostivnice. zato ram od stropa mirovati. Sanskritskí glasnik nice vidi. prede; vsako vlastovicno gnjezdo, ki se iz učil Učitelj naj se ne oblaci nenavadno m v slovanském jeziku pogosto prehaja v d, na primer: ne vêde čudno, ampak kakor ljubeznjiv, pravičen in vsega grama slov. grad; tako je tudi iz Rama postalo Rad. spoštovanja vreden mož. — Mladina mora prostorno se- Za poznamlovanje živečega bitja pa je rabljal stari Ind be- deti, ne sme brez dopuščenja iz klopi letati, igrač seboj v mm mm m -m . m —« m V #i • ti • m m • i • If odgovoril na ponudbe mirú. Le to se je zvedilo rusovsko ministerstvo je poslalo svojim poročnikom pri raz ličnih vladah razlago, pod kterimi pogodbami car Ale ksander dovoli spravo zastran cernega morja; te po- Nikar ne deržite M godbe so: 1. pravilo, da Dardanele zapeřte ostanejo, ima Oj! na-6e prevec ostati, kakor pred; 2) nobena vojna ladija se ne bo pripu- Priložnost odide Pa ni je kmal 2) nobena vojna ladija se ne bo pripu stila na černo morje razun tistih, ki jih po vzajemnem do Predpustna. Po Vodnikovi meri. Marsktera si raje Iz glave lasé, Na skrivnem zdihuje In briše solzé. Je na-se deržala Le reva preveč, Samica ostala, Le sebi je všeč. Snubaće imeia Bogatih je hiš Zdaj milo želela Bi ga od kopiš. j Zastonj zdaj nastavlja Tern'k, mreže in sak Se líšpa, napravlja In hodi na prag. r ? Od mraka do zora Se zlo togotí, Ko Vilková Lora Previdnost rotí. Ter pravi: „Serditi Herodež, tirán, Ga dal je umoriti Na pametve dan" govoru rusovska in turska vlada hoćete tam imeti 9 3) kolikšno naj je število teh vojskinih ladij, bote Rusija in Turčija same določile brez vdeležtva druzih vlad. — Ce še ne ze je res, da je to zadnja beseda rusovske vlade lení oljka mirú, ker že v dunajském zboru lanskega leta niste angležka in francozka vlada tega hotle, da bi osoda černega morja bila le v rokah Rusije in Turčije. Admiral knez Men šiko v, kteri je bil v začetku rusovsko j Pri možu isite Le pridne roké Nikar ne želite Ga kože gladké. přiděla Kjer mož ne Vse kmalo tičí Ko b' žena imela Se take reci. j j „Vse moje družice So zdavnej zené; Ni huje pušice, Ko srečajo me u Dekleta Si taki izgled Za Od st skerbite dih že let! turske vojske toliko imenovan, od kterega se pa že od lanskega mesca sušca ni nič več govorilo, ker mujerajni car vzel m mu Saj dota se zmota, Ni tù in tam nič V Ce kdo ne zavota Spet praznih mošnjic Nikolaj visjo armadno poveljstvo v Krimu službo v deržavnem svetovavstvu dal, je sopet poklican v novo imenitno službo ; po carském povelji od 20. dec. je izvoljen za vojnega poglavarja vKronštadtu z vso ob- Lepota tuď mine, Se zgerbi obraz Kot rožicam zgine ? lastjo in z vsimi predpravicami, ktere grejo višjemu povelj-niku ob času vojske; v tem, ko obderží vse prejšne častne službe, so mu podveržene vse armade na suhem in na morji v Kronštadtu. — Car Aleksander je dal generalu Mura-vie vu in njegovi armadi za junaško stisko terdnjave Kar s svojo zadovoljnost na znanje in ga poslavil z velikim kri- ? Njih cvetje in kras. Za pozne cvetlice Kdo puli se mar Ko médie noříce Stojé v nemar; 2 Na dan pepelnice Pa tirajo ploh Ko blede samice Po svetu okrog. Voj teh Kurnik. Pogovori vredništva Gosp. V. K. K. v t.: Vse obljublj nam bo prav prav ljubo Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis Natískar in založnik : Jožef Blaznik.