Leto XV. V Celju, dne 17. januarja 1905. 1. Stev. 5. DOMOVINA Uredništvo je v Schillerjevih ulicah št. 3. — Dopise blagovolite irankirati. rokopisi se ne vračajo. Štajerski deželni zbor. Seja dne 12. januarja. Najprej se je razpravljalo o aferi ptujskega župana, posl. Orniga. Okrajno sodišče v Ljubljani namreč prosi, naj deželni zbor Orniga izroči r sodno preganjanje zaradi razžaljenja časti. Poročevalec je prosil, naj se to ne zgodi. Poslanec Ornig je bridko tožil, kako ga preganja slovensko časopisje, vsled česar je moral on in ptujski mestni zastop vložiti celo vrsto tožb. Vsled hišne preiskave pri dr. Brumnu je ta vložil proti Ornigu protitožbo. Orniga se izroči sodišču. Za upravo v novem šolskem in kletarskem poslopju vinorejske šole v Mariboru se je dovolilo 22.562 K. Nadalje se je sprejel predlog naučnega odseka, s katerim se vlada poziva, da zgradi novo poslopje za moško in žensko učiteljišče v Gradcu, da spopolni žensko učiteljišče ter ustanovi na Gor. Štajerskem še eno moško učiteljišče. Posl. dr. Hrašovec je pri tej priliki naglašal, ia ima slovenski narod pravico do iz-• braževališč. Ne zavidamo jih Nemcem, zahtevati pa moramo enako pravico za slovenski vlaflil TITO Ijaj odP°!nc>ra pomanjkaajfl-- Izhaja dvakrat na teden, vsak torek in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo na lett'8 kron. pol leta .4 krone. 3 mesece 2 kroni. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštnina';;'namreč: Na leto 13 kron. pol leta 0 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej. i. slovenskih šol. Nadalje je izjavil, da so S1 o v e n c i popolnoma za delitev slovenskega in »emškega učiteljišča v Mariboru in za ustanovitev samostojnih zavodov. V večerni seji je prišel na vrsto predlog posl. Robiča za pomaknitev vsega uči-teljstva iz tretjega v drugi plačilni razred, tretji plač. razreda pa se naj sploh opusti. Predlog sicer ni bil sprejet, pač pa se je sklenilo, da deželni odbor z deželnim šolskim svetom izvede v letu 1905. izredno revizijo krajevnih plačilnih razredov ter se mu v ta namen dovoli 50.000 K, in sicer za pomaknitev šol iz tretjega plač. razreda v drugi 40.000, za pomaknitev iz drugega v prvi pa 10.000 K. Veljavnost pomaknitve se šteje šele s 1. januarjem 1906. Posl. dr. Ploj je poročal o predlogu dr. Schacherla in Resla, naj bi se bolniško zavarovanje razširilo tudi na kmetijske in gozdarske delavce, posle in prometne uradnike. V imenu gospodarskega odseka je predlagal, naj se preide preko soc. demokratičnega predloga na dnevni red. Proti temu je ugovarjal dr. Schacherl. Na predlog gospodarskega odseka se je sklenilo, da se izposluje pri vladi odškodnina cenil eem v komisiji za pridobninski in dohodninski davek. O predlogu posl. Žičkarja in dr. Ploj a glede regulacije Sotle je poročal posl. Lenko ter se je naročilo deželnemu odboru, naj potom na-mestništva to zadevo pospeši ter skrbi predvsem za to, da se vas Gregovce, ki je v nevarnosti, «im preje zavaruje. Predlog istih dveh poslancev, naj se dovoli podpora raznim kmetovalcem v rajhenburškem in sevniškem okraju, ki so jih uime posebno hudo sadele, se je izročil deželnemu odboru. Deželni zbor je nadalje dovolil, da se davčni •bčini Ploderšnica in Šambert izločita iz skupne občine Sv. Jakob v Slov. goricah ter se združita v novo samostalno občino. Predloga posl. dr. Dečka o regulaciji Voglajne med Teharji in Zavodno pri Celju ter o napravi cestne zveze iz Luč skozi podvolovleško dolino do kranjske meje sta se izročila deželnemu odboru v poizvedovanje in poročanje. Cela vrsta prošenj za;podpore se je rešilo en bloc, med njimi tudi prošnja katol. podpornega društva (šolske sestre)'v Celju, kateremu se je dovolila letna podpora ltiOO K za zdržavanje dekliške šole toliko časa. da se zadeva okoliške dekliške šole končno reši. Seja se je zaključila o polnoči. Seja dne 1H. januarja. Namestnik grof Clari je odgovarjal na razne interpelacije, med njimi tudi na interpelacijo posl. dr. Dečka zaradi železniškega prevoza čez državno cesto v Gaberju pri Celju in na interpelacijo posl. Robiča zaradi prometnih zaprek na koroški železnici (Maribor-Franzensfeste). Nato je poročal posl. dr. Kokoschinegg o predlogih poslancev dr. Hrašovec, Žičkar in Roš za ustanovitev meščanskih šol s slovenskim učnim jezikom v Žalcu, Sevnici in Trbovljah.*Poročevalec je navajal, da meščanske šole na Štajerskem zadnje čase sploh nazadujejo (ker so samo nemške!); vrhutega se deluje ravno sedaj ji celi Avstriji za pre-osnovo mcščans};;'.', «» razširjenje učne snovi, zato ne kaže sedaj ustanavljati novih meščanskih šol. Poročilo posebno naglaša, da v višje organizovani šoli nikakor ne sme biti slovenščina učni jezik, ker se že v ljudskih šolah uči nemščina. Dvomljivo se mu tudi zli, da bi bilo dovolj usposobljenih učiteljev za slovenske meščanske šole (o dovolj!) Predlaga, da se zahteva glede Žalca in Sevnice odkloni, glede Trbovelj pa vrne deželnemu odboru. Posl. dr. Hrašovec je znova utemeljeval slovenske zahteve ter sijajno zavrnil vse izgovore o poročilu naučnega odseka. V istem smislu je govoril tudi posl. Žičkar. Potem je kvasil še na dolgo dež. odbornik dr. Link, češ da na Spod. Štajerskemše ljudsko šolstvo ni popolno (po čigavi krivdi?). V večerni seji je odgovarjal deželni glavar grof Attems na nekatere interpelacije. Posl. Stiger je stavil prvi predlog v interesu svojih volilcev: naj deželni zbor posreduje pri vladi, da se davek na žganje zniža. Sprejeto. Posl. dr. Ploj je poročal o predlogu glede novih odjemališč za štajersko sadje na ta način da bi se ustanovile sadjarske zadruge, kakršna je že v Mariboru, da bi se v Egiptu odprlo tr-govišče štajerskemu sadnemu moštu, kjer je lahko izpodriniti nemško sadje in da bi se v Franko-brodu ustanovila avstrijska stiskalnica za sadje, kjer podelajo 10 do 20 vagonov našega sadja v mošt, Za kakovost štajerskega sadja je značilno, da se na berolinskem sadnem trgu prodaja za hesensko in prusko sadje ter se uvaža po znižani ceni. Posl. dr. Hrašovec je interpeliral zaradi pomanjkanja političnihu radnikov, ki bi bili obeh deželnih jezikov zmožni. Seja dne 14. januarja. Na vrsto je prišel predlog poslancev dr. Jur-tele in dr. Ploja zaradi zemeljskih plazov v Halozah, da naj se škoda preceni ter se prizadetim posestnikom da primerna podpora. Sprejeto. Potem se je sprejela sprememba lovskega zakona. Nadalje se je sklenilo glede odškodnine poslancem, da dobe v Gradcu bivajoči po- Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat; za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust. slanci za vsak dan 10 K, zunaj Gradca stanujoči poslanci pa po 15 K, povrnitev voznine za železnice od doma in nazaj za I. razred, ako se morajo voziti z vozom pa za vsak km 26 vin., končno pa še za dan, ko se vozijo v Gradec in vračajo domov 15 K diet. Končno so se rešile še razne prošnje za podpore. Prošnja podpornega društva slovenskih visokošolcev na Dunaju se je „iz principi elnih vzrokov" odklonila. Zgodovinsko društvo za slovenski Štaj^r je dobilo 200 kron podpore. Štajerskemu društvu za riborejo se je dovolilo 20.000 kron podpore. Nato je deželni glavar z običajnim o govor o m zasedanje zaključil. Upravništvo ,Domovine' naznanja onim naročnikom, ki nam še niso poslali naročnine, da jim s I. svečanom ustavi list. Skušnja dolgih let nas je izučila, ker imamo pri listu velike stroške, veliko režijo in mnogo dolžnikov. Dvakrat da, kdor hitro da. Domače in druge vesti. C. kr. okrajno glavarstvo v Celju t službi proti slovenskemu jeziku. Vedno glasneje prihajajo pritožbe na dan, kako uradi c. kr. okrajnega glavarstva v Celju naš jezik zapostavljajo, dopošiljajoč slovenskim občinam nemške dopise in nemške tiskovine. Ta gospoda menda misli, da ji ni treba izpolnjevati člena 19. znane državne postave. Minuli teden so prišli na vse občine celi kupi samonemških tiskovin z nalogom, naj se do 20. prosinca izpolnjene vrnejo glavarstvu. Ker si naroča te tiskovine iz dvorne in državne tiskarne, je neovrgljivo res, da hoče glavarstvo ž njimi naš jezik prezirati, nas žaliti in škodovati nam na naših jezikovnih pravicah. V državni tiskarni imajo namreč vse tiskovine tudi v slovenskem jeziku v zalogi, a ker si jih glavarstvo ne naroči, ne pridejo do nas, temveč leže nerabljene v zalogi. Dokler bode vela v Celju proti našemu jeziku tako mrzla sapa, ne kaže drugega, nego se odeti proti nji s kožuhom ljubezni do svojeea jezika ter si ušesa do cela zamašiti, da ne bodemo niti čutili njenega mraza niti čuli njenega piha. Samonemške tiskovine se naj vračajo, odkoder so prišle ter se naj na dopisu naznani, da jih ni mogoče izpolniti, ker prezirajo slovenski jezik in ne ustrezajo v jezikovnem oziru zakonovi določbi, obenem se naj zahtevajo v imenu člena 19. državne postave slovenske tiskovine. — Kdor molči, podpira krivico! Stoječ mlin in molčeč jezik ne koristita nič! P Nemškutarerije v celjskem okrajnem zastopu. Kakor povsod drugod, je začel glavar-stveni nadkomisar Lehman, ki je, kakor znano, prevzel vodstvo poslov razpuščenega okrajnega zastopa, tudi v poslih okrajnega zastopa neusmiljeno nemškutariti. Že to bodi vzroka dovolj, da Slovenci napno vse sile, da pride v okraju zopet do ljudskega zastopa. Videli smo več nemških spisov manj zavednim Slovencem se izključno taki dostavljajo — z izključno slovenskim pečatom „Okrajni zastop". To je najizrazitejša slika radikalnega preobrata glede uradnega jezika okrajnega zastopa s strani politične oblasti. In vendar se glasi ukaz, da se ima interregnum držati v vseh dosedanjih ureditvah v zastopu! — Dijaški spori in „Slovenec" in »Šlov. Gospodar" zoper »Domovino". „Slov. Gospodar" in ..Slovenec" sta naša dobra prijatelja, kar prav rada pokažeta. Pred nedavnim je v predale našega lista prišel odgovor nekega člana dijaškega društva „Tabora" na dopis nekega „Triglavana" v ..Slov. Narodu" glede brezpomembne praske dijakov po nekem koncertu v celjskem ,.Narodnem domu", za katero prasko se v Gelju razun dijakov živ krst ne zmeni in ki je za slovensko javnost prilično tolikšnega pomena kakor lanski sneg. V obširnem članku smo pojasnili pozneje stališče „Domovine" v takih zadevah in se je z istim vsa razsodna javnost strinjala. Vendar pa za „Slov. Gospodarjem" prihaja še „Slovenec" z prisiljeno hudim obrazom, češ, da je ,.Domovina" z „vidnim zadovoljstvom" odobrila preziranje dijakov društev "Slovenija", „Tabor", ,.Triglav" in ^Ilirija" nasproti članom društva „Zarje" kot katoličanom (?!) Omenjenima listoma je sicer prav dobro znano, da se obstoječa nasprotstva pri mladih ljudeh in zlasti tudi v dijaških društvih, ki so si tekmeci, ker so se izcimila eno iz drugega, pojavljajo zlasti iz slednjega razloga v pretirano rezki obliki, da pa pri tem verski razlogi prav malo vplivajo. Vendar „Slovenec" in „Slov. Gospodar" iz gori omenjene v „Domovini" sicer res brez potrebe označene zadeve izvajata celo nekakšno veliko nevarnost za javni mir na Slovenskem ali morebiti za kake še bolj dragocene svetinje. Nam se tako postopanje zdi podobno postopanju onega dečka, ki je ljudi za šalo na pomoč klical, češ da volk gre, akoravno ga ni bilo; ko je pa volk res prišel, porednežu nikdo več verjel ni in — bilo je po njem. —: Dr. Jernej Glančnik umrl. Ožaloščeni se spominjamo moža, katerega izgubo morajo štajerski Slovenci bridko obžalovati. Dr. Jernej Glančnik je bil odvetnik v Mariboru in je umrl dne 13. t. m. Njegove zasluge za slovenstvo v Mariboru so neprecenljive. Dasiravno nikdar ni bil glasen mož in je zlasti zadnja leta, ko je bil že bolehen, bilo malo slišati o njem, storil je že od nekdaj na tihem in javno zelo mnogo za Slovence. Bil je dolgo vrsto let predsednik slovanske čitalnice v Mariboru in je eden izmed nositeljev mariborske posojilnice, ki ima vsled svojega delovanja ob nemški meji mnogo večji pomen nego si more kdo na prvi hip misliti. Njemu je tudi pripisati odločitev posojilnice, da je v Mariboru postavila „Narodni dom", zbirališče slovenskega življa. Dr. Jernej Glančnik je bil mož redkih be-sedij, pa trdne volje in plemenitega- srca. Naj bi njegovo delo rodilo za Slovence mariborskega okrožja obilo sadu. Novica o njegovi smrti vzbuja v vseh njegovih znancih bolest, pa tudi odkrito hvaležnost nasproti vrlemu narodnjaku. Trgovski ples. Kakor že prejšnja leta, so tudi letos priredili naši marljivi trgovski s'o-trudniki svoj plesni venček. Okusne in fino dovršene dekoracije so pa prekašale letos vse poprejšnje. Zelena „Pomlad" nam je nudila prav razkošno svoje prijetnosti in smelo trdimo, da tako animirane zabave ni bilo na prejšnjih plesih. Vsa čast in hvala požrtvovalnim prirediteljem, sosebno g. Pregradu kot dekoraterju, — zaslužili se pač, da bi jih počastili s svojim obiskom tudi širši trgovski in obrtniški krogi — saj se menda niso „zbali", da se je prelevil „plesni venček" v ..trgovski ples". — Zelo odobravamo prireditev naših slovenskih trgovcev, kajti ista nima samo značaja običajne predpustne zabave, ampak je zelo sposobna utrjevati stanovsko zavest in skupnost našega narodnega trgovstva, ki se je v zadnjih letih zelo povzdignilo in je zlasti za celjsko slovenstvo največie važnosti. Čestitamo g. trgovcem in se jim zahvaljujemo za njih sijajno prireditev, zlasti pripravljalnemu odseku in pokrovitelju g. Peter Majdiču. — Gledališka predstava. Veliko zanimanje vlada v našem slavnem občinstvu za igro, katera se uprizori prihodnjo nedeljo, dne 22. t. m. na našem odru. Videli bomo tudi mnogo narodnih rodbin izven Celja zopet v naši sredi, in če bo obisk tolik, kakor je sklepati že zdaj, smemo ^Celjskemu pevskemu društvu" čestitati. — Pred-prodaja v „Zvezni trgovini". Slovenske meščanske šole na Štajerskem. Naučni odsek štajerskega deželnega zbora je sklenil o predlogu slovenskih posAncev Žič-karja, dr. Hrašovca in Roša glede ustanovitve slovenskih meščanskih šol v Sevnici, Trbovljah in Žalcu predlagati deželnemu zboru, naj se predloga o ustanovitvi slovenskih meščanskih šol v Sevnici in Žalcu odklonita, predlog poslanca Roša o ustanovitvi slovenske meščanske šole v Trbovljah se pa odstopi dež. odboru v poročanje in stavljenje primernih predlogov. Slomšekov rojstni dom. Z veseljem smo beležili vest, da se je pogodba o prodaji .Sloma razrušila. Lastnik, Anton Slomšek, je na prigovarjanje slovenskih rodoljubov in slovenski stvari na ljubo, odstopil od pogodbe. Slovenski Slom še sedaj ni požrla nenasitna nemška pohlepnost. Čujo se, da' dotični kupec s pomočjo „Sudmarke" kupuje slovenska posestva! Sicer ne moremo tega z gotovostjo trditi, gotovo je le. da bi bil za Slovence sploh in posebej še za Ponikvo zelo občuten udarec, ako bi bil Slom padel v nemške roke. Ogorčeni pa moramo biti nad gotovimi „narodnjaki" na Ponikvi, ki so kar najbolj odobravali to škandalozno prodajo in jo skušali omogočiti. ,.Po njih delu jih boste spoznali". Opozorimo pa znova slovensko razumništvo. da je Slom z vsakim dnevom naprodaj, ker ga sedanji lastnik radi rodbinskih razmer želi prodati Priliko imamo sedaj, da obranimo slovensko posest pred silovitim nemškim navalom. Sedaj se nam je posrečilo to kupčijo preprečiti, a v drugič bi bilo morda nemogoče. »Narodna čitalnica" v Žalcu je prenovljena in preosnovana. Ustala je k življenju, ko je njen ustanovitelj zagrmel v prerani grob. Čitalnici predseduje vrli žalski rodoljub Anton Petriček. Svoje prostore ima društvo v gostilni Hausenbichlerjevi, tako da je združeno dulce cum utili. Doba patrijarhalnih Čitalnic je že napol minula. Občni zbor »Bral. društva" v Laškem trgu se je vršil dne 8. t. m. ob mnogoštevilni udeležbi, zlasti okoličanov. Predsednikom je bil izvoljen z navdušenjem gosp. Konrad Elsbacher, trgovec, njegovim namestnikom pa istofrakg Fortunat Končan, vikar, oba v Laškem. V odbor so prišle nove moči. katere ' so nam porok, da društvo tudi v naprej ne bode spalo. Poslovil pa se je iz odbora iz ozirov starosti in bolehnosti, vesčasni odbornik in v zadnjem času podpredsednik društva, g. Ivan Drobnič. Gospod Drobnič je še Slovenec stare korenine. Kumoval je že kot odbornik ustanovitvi prejšnje čitalnice leta 1869, ki je pozneje žalibog zaspala. Poslavljajočemu na čast so se vzdignili vsi zborovalci raz sedežev, gospod Zdravko Vasle pa se mu je imenom odbora prisrčno zahvalil za dosedanje sodelovanje. Čast našim starim, ki so osiveli v boju za narod! — Novi odbor se prisrčno zahvaljuje veseličnemu odseku, vsem gg. igralcem in pevcem za njihov trud, požrtvovalnost in neumorno delovanje za „Bralno društvo" ter kliče vsem skup trikratni „Živio"! Prosi naj tako še v naprej delujejo za blagor slov. naroda in našega „Bralnega društva", da bo dika vseh sosednih društev. Da bi zopet tako napredovalo kakor pretečeno leto, kar pa upamo, ker naši Slovenci pridno delujejo in k društvu prihajajo z udnino; kar pa jih še ni pristopilo, upamo, da nobeden ne izostane, kar je Slovencev na Laškem. Odbor je sklenil za letos še mnogo veselic in za ude „Bralnega društva" pri vseh veselicah znižati vstopnino. — Žalska draginja. Piše se nam: Po vseh večjih mestih in trgih naše dežele se je pravočasno poskrbelo, da je s padlo živinsko ceno bila tudi zmanjšana cena mesa. To prevažno vprašanje se je razmotrivalo v merodajnih krogih blizu in daleč, le v Žalcu je ostalo vse pri starem, dasi je tudi tukaj goveja cena padla. Po drugod se razpečava kg govedine po 1 K 04 v. — 08 v., tu je še vedno po 1 K 24 v., kakor ob času draginje. Celjane nadkriljujemo za celih 20 v. pri kg. Davno je bilo že treba priti temu v okom, a storilo se ni ničesar. Več Žalčanov. '— Iz Konjic poročajo, da je dne 7. t. m. zvečer nastal v Dobrozi v hiši Jan. Mernika ogenj, ki je to poslopje upepelil do tal, dasi je prišla na kraj nesreče požarna bramba iz Konjic. Plamen je bil tako silen, da se je že vnela sosednja hiša, a v zadnjem trenotku so ogenj zadušili in ima sosed Vodenik le 25 kron škode. Zgorela hiša je bila lesena in s slamo krita ter za 600 kron zavarovana. Kako je nastal ogenj, noče nikdo vedeti. — Iz Špitaliča pri ' Konjicah. O našem kraju pač ni čuti v javnosti nikakega glasu, dasiravno zahaja k nam mnogo tujcčv, kateri hodijo občudovat velike razvaline nekdaj slovečega kar-tuzijanskega samostana. Drugod imajo razna društva, prirejajo veselice, poučna predavanja, česar smo pri nas do sedaj pogrešali. Po geslu: kdor ne napreduje, ta nazaduje, hočemo se tudi mi ravnati, zato smo ustanavili že tolikanj zaželjeno bralno društvo, katero je pričelo delovati z novim letom. Da je bilo res potrebno tako društvo, to nam pričuje do 70 pristopivših udov. Društve-nikom je na razpolago 8 časopisov ter nekaj od raznih strani podarjenih knjig; obljubljenih p* jih imamo še mnogo. V društveni odbor sicer nismo volili nobenega kaplana, kakor je naznanjala celjska ..vahtarca" o božičnih praznikih, ker tega tudi nikdar imeli nismo, pač smo si izbrali značajne može, kateri se bodo potegovali za društven napredek, držeč se Koseskijevih besed; „Hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovenca ne gane". „Vahtarci pa tiho na uho povemo, naj nas pusti v miru, naj se briga le za svoje celjske pragermane in štajercijance, pri nas ne opravi ničesar. In tebi. mlado društvo, kličemo: ..Razvijaj se krepko, stoj trdno na braniku za tolikanj zatirani narod, zoperstavljaj se vsem še tako hudim sovražnikovim navalom, nikdar naj te ne omaje nobeden še tako hud vihar !* — Požar. Na noč od 14. na 15. januarja je uničil požar posestniku Martinu Pangerčiču na Ponikvi (ozir. predvasi Slinjevka), občina Velik« Dolina, hišo in vsa gospodarska poslopja, rešili so samo živino, obleka pa jim je zgorela. Vnel se je tudi poleg stoječi vinski hram Martina Bajsa, ter pogorel do tal; vse vino, nad 40 hektolitrov, je izteklo. Škode ima Pangerčič kakih 3000 in Bajs nad 2000 kron. Zavarovan ni bil nobeden. Kako je požar nastal, še ni znano. — Od Sv. Vida p. Planini poročajo o slučaju, ki kaže v temni luči, kako je ponekod posirovelo naše ljudstvo. Pišejo o starših, ki imajo odrajstla.Jicfir; in ta hči je ~j>ovila nezakonsko dete. Zato so jo roditelji hoteli ubiti, ji zamašili s cunjami usta in pretepali po živinsko. Nesrečno dekle je moralo pobegniti k orožnikom na Planino, da uteče sirovežem. Stvar ima v rokah sodišče. ki naj bi po pravici kaznovalo krivce. — Pasji kontumac je razpisan v občinah Šmarje pri Jelšah. Mestinje in Sladka gora, ker je v Šmarju poginil nek pes. kakor se je določilo vsled pasje stekline. — Marenberk. Dne 9. t. m. popoldne je na Remšniku začelo goreti gospodarsko poslopje G. Ulrihu; ogenj je je uničil do tal in tudi pri-zidano hišo. Pogorelec je bil zavarovan za 3000 kron, a je škoda precej večja. Odkod je prišel ogenj, ne ve nikdo. — Zmrznil je mladenič Al. Roškarič od Sv. Benedikta v Slov. goricah. Napil se je bil žganja tako, da je obležal pod milim nebom in zmrznil. Učenec zabodel učenca. Učenec H. razreda zabodel je v Št. Jakobu na Dravskem polju svojega tovariša z nožem v hrbet tako, da je iz rane kar curkoma tekla kri. V hiši mladega zlo-činstva pridno prebirajo zloglasnega .,Štajerca" iz Ptuja. — Za »Dijaško kuhinjo" v Celju je poslal gospod Jakob Vrečko, knjigovodja v Slovenjem gradcu, od slovenjegraških Slovencev nabrano svoto 25 K. Srčna hvala! — Zopet portir Bitamic. Vratar na celj- • skem kolodvoru znani Bitamic si je zopet privoščil enega Slovenca. Tokrat je bil njegova žrtev gosp. Rebek. Le-ta se je pripeljal z večernim vlakom 26. decembra 1904 iz Laškega v Celje. Pri izhodu s kolodvora govori vratar z neko gospodično, ki ga je prosila v slovenskem jeziku nekega pojasnila. Vratarju Bitamicu seveda njegov materni jezik smrdi, vsled česar ji odgovarja v svoji „amtssprahi". Gospod Rebek, ki je prišel ravno mimo, napravi k temu za-se neko opazko, katero si je takoj zapisal v bližini stoječi policist, jo naznanil vratarju, in ta vloži, kakor je pri obravnavi izpovedal na v i š j i ukaz, kazensko ovadbo. Ker je policist potrdil, da je g. Rebek res portirja „manire učil", bo moral ta plačati par kron za celjske reveže. No, to ga ne bo uni- čilo. Zvedeli smo pa sedaj, zakaj sme Bitamic še vedno Slovencem delati neprilike — moža drže „višji krogi". Pri južni železnici je torej Slovencem vse sovražno, najbrže za to, ker ji dajemo denar. — Nemška pieteta. Graški /fagblatt" je sporočil sledeče: ,,V eni najlepših grobnic na pokopališču pri Sv. Lenartu (Gradec) je do nedavno počivalo truplo tajnega svetnika, podmar-šala barona Tillerja, ki je kurator vojnega muzeja, predsednik družbe za orožarne, imetnik 6. topni-čarskega polka itd. Baron Tiller je umrl 1. 1896. na Dunaju. Njegova grobnica je vredna 24.000 kron. Pred nekaterimi dnevi so truplo podmaršala povsem tiho izkopali ter ga zakopali v navaden grob, ki se ne loči po nobenem vidnem znaku od drugih grobov. Neki sorodnik pokojnega barona Tillerja je namreč odstopil grobnico nekemu gostilničarju v Ausseeju, da je na ta način poravnal dolg za pijačo. Takšna je moralna moč viteškega naroda nemškega! Niti v grobu ne dajo miru svojim pokojnikom, temveč jih celo odtu izpodrivajo ter jim kratijo sveti pokoj. Pri divjakih bi bilo to nemogoče! — Sodba Nemcev o „vahtarcitt. Da trezno misleči Nemci umazano pisarjanje ,,vahtarce" tajno obsojajo, o tem smo pač že davno prepričani, in ne zdi se nam čudno, da se slišijo v novejšem času tudi splošno kritikovanja o tem lističu. Pred nekaj dnevi je sedelo namreč v tukajšnji nemški gostilni „Pri belem volu" omizje Nemcev, kar prinese posel novo izišlo „vahtarco". Po kratkem odmoru prime eden gospodov ta list, ter ga takoj vrže na drugo mizo z opazko: „Kolikorkrat pogledam ta listič, se moram jeziti; kajti prazen je, kaka neumna povest ali podlistek, potem nekoliko notic, ki jih vsakdo ve že iz drugih časnikov, in zraven inseratov še nekaj segretih narodnih huj-skari in laži; to je vse, kar se nudi lačnim, a pomilovanja vrednim bralcem." Temn je sledilo splošno pritrjevanje in smeh. Drug takšen slučaj sodbe se je dogodil nedavno na ulici. Navzoči nekaj celjskih obrtnikov, ki so se pogovarjali o „vahtarci". Vsi so se hudovali nad vsebino „vahtarce", posebno pa eden, ki bi rad bil zelo upliven, grozil se je: „Saj sem delničar Celeje, in če bo „D. W." tako naprej piskarila, stopim iz te družbe." Čudno pri tem se nam zdi fese „vahtarca" tem grožnjam „Actionarja" vendar i« udala, akoravno je dotičnik tudi občinski odbornik celjski. Je pač znan kot slamnato strašilo. Slovenci v Gradcu. Za društveno življenje graških Slovencev skrbi v hvalevredni meri ■ tudi društvo „Domovina", ki je bilo ustanovljeno 30. listopada 1902 v prvi vrsti za delavske sloje. Dopis iz Gradca poroča o društvenem delovanju: „Društvo šteje okrog 60 članov moškega in ženskega spola, ter ima svoje stanovanje v Stiger-gasse št. 2, I. nad&tr., ki je vedno odprto za člane ter po njih upeljane goste. Društvo ima svoj pevski in tamburaški zbor, knjižnico in devet slovenskih časnikov na razpolago. V pretečenem letu je Domovina" priredila predpusten plesni venček, spomladi in poleti dve veselici s petjem, tamburanjem in gledališkimi predstavami, ter jeseni vinsko trgatev z plesom. Vse veselice so bile jako dobro obiskane, in sicer od priprostega slovenskega občinstva; precej prostorne dvorane pri „Divjaku" in pri „Avstrijskemu dvoru" so bile natlačeno polne, skoro samih delavcev. Nadalje ima „Domovina" vsak teden dvakrat, to je v torek in v petek zVečer tamburaške ter V sredo in soboto pevske vaje. Ob nedeljah dopoldne pouk v slovenskem in nemškem jeziku za moške, popoldne za ženske društvene ude; ob sredah popoldne slovenski pouk za otroke slovenskih staršev; ob nedeljah in četrtkih so tudi po potrebi vaje gle-„ daliških iger, ker vse naše veselice prirejamo z lastnimi močmi". ~~ Ali je urednik časopisa dolžan pričevati pred sodnijoS Ne, ker je za urednika sramotno uredniško tajnost prelomit i! Tako je spoznalo c. kr. deželno kot porotno sodišče na Dunaju v kazenski zadevi dr. P. Hayeka zaradi razžaljenja časti zoper Katarino Matulay s sklepom dne 22. novembra 1904. Preiskovalni sodnik je grozil krajevnemu uredniku Ljudevitu Briigelu časopisa „Wiener Morgenzeitung" z zaporom, ako ne bode pričeval. Ta se je skliceval na § 153 kpr, ki določuje, da se pričevanje sme odkloniti, ako bi priča vsled pričevanja imela sramoto pričakovati. Na vprašanje deželne sodnije na Dunaju, ali se smatra izdanje tajnosti sramotno za urednika, je časnikarsko in pisateljsko društvo po svojem načelniku odgovorilo, da se prelomljenje dolžnosti tajnost varovati vsekako smatra kot onečaščujoče dejanje, vsled česar je vsak urednik, ki bi kaj takega storil, iz društva izključen in je nesposoben uredniško mesto zavzemati. ' Ko je bil pri porotni obravnavi od tožnika zopet stavljen predlog, naj se Briigel kot priča zasliši, se je sodni dvor o tem predlogu in ugovoru Brugela posvetoval ter sklenil odvezati ga kot urednika od splošne državljanske dolžnosti pričevanja. Ta rešitev je načelne važnosti tudi za slovenske časnikarje. Kolikokrat se je klicalo urednika „Domovine" v enakem položaju za pričo. Da, zgodilo se je celo, da se je zagovornika urednikovega klicalo kot pričo v zadevi, v kateri je ta urednika že nasproti istemu tožniku zagovarjal. Tudi za dopisnike časopisov je gotovo važno izvedeti, da urednik ne more biti prisiljen izdati ime dopisnika. * Narodni kolek in gostilne. Znano je, da se je pri nas uvedel narodni kolek po 2 vin., katerega naj bi zavedni Slovenci pri vsaki priliki kupovali in s tem podpirali družbo sv. Cirila in Metoda, ki vzdržuje slovenske šole na Primorskem, Koroškem, Štajerskem in drugod, kjer nam država, dežela ali občina noče dati slovenskih šol. Ta mali dar naj bi se prilepljal na pisma, in nobene veselice bi ne smelo biti brez kolekovanih vstopnic! V Ljubljani so začeli sedaj kolek na čisto nov način uporabljati. Na zahtevo stalnih gostov Zupanove gostilne na Starem trgu mora gostilničar gostu, ki izpije tri četrt vina, dati en narodni kolek, ki se takoj raztrga. To ni napačna uvedba ne za gostilničarja in ne za družbo sv. Cirila in Metoda. Slovensko vseučilišče. Slovenci se že desetletja potegujemo zato, da bi nam dala država svoje visoke šole, kakoršne že imajo drugi kulturni narodi. Seda] postaja to vprašanje pereče. Ustanovitev italijanskega vseučilišča se ne da več odlašati. A Italijansko vseučiliško vprašanje se ne sme rešiti brez slovenskega. Ali oboje ali nobenega. Inomoško vprašanje je velika zadrega za vse prizadete činitelje. Jugoslovanski poslanci naj to zadrego izrabljajo, in sicer brezobzirno do skrajnosti. Trenutek je ugoden. Slovenski narod pričakuje, da njegovi zastopniki to priložnost tudi porabijo in nastopijo z vso odločnostjo. Prva naša zahteva mora biti: Slovensko vseučilišče. — ljudska univerza. V zadnji seji prete-čenega leta je stavil 'v občinskem svetu ljubljanskem dr. K. Triller predlog, da naj bi se ustanovila v Ljubljani knjižnica in čitalnica, v katero bi lahko brezplačno ali pa proti malenkostni odškodnini zahajali vsi meščani brez razlike stanu. Taki zavodi se namreč drugod že dolgo ustanavljajo poleg ljudskih šol kot takozvane ljudske univerze. V Ameriki je bilo že leta 1885. nad 5000 ljudskih knjižnic in čitalnic, danes pa imajo v drugih državah že vse one občine, ki so v resnici napredne, ali že knjižnice, ali pa vsaj namen jih ustanoviti. Na Srbskem je pod kraljem Petrom bil izdan celo zakon, po katerem imajo snovati občine poleg šol tudi knjižnice. Pri nas smo še daleč zadaj. Idrijska občina je menda prya na Kranjskem, ki je sklenila stvar upeljati. Slovenci se veselimo dr. Trillerjevega predloga za ustanovitev velike centralne knjižnice v Ljubljani. Upamo, da se bode posrečilo naprednim elementom v ljubljanskem občinskem svetu v kratkem zamoriti nasprotujoče nazadnjaške pojave in razjasniti pomen knjižnic tudi srednješolskim ravnateljem! Ljubljana se smatra za duševno središče Slovencev. Šele z ljudsko javno knjižnico in čitalnico bi Ljubljana v veliko večji meri postalo to, kar hoče biti. Danes nimamo Slovenci prav veliko od njenega duševnega središča. Ako bi pa lahko sleherni deželan dobival iz Ljubljane za male novce na posodo knjige, kakoršne bi si želel, bi bilo vse kaj druzega. Danes mora na deželi tudi izobraženec polagoma popolno zamreti, ako mu izredna sredstva ne dovoljujejo kupovati novodobnih knjig. Ljubljana bodi v resnici napredna in daj Slovencem ljudsko univerzo! Društveno gibanje. — Prostovoljno gasilno društvo o Oko-slavcih ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 22. januarja 1905. — Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Trbovljah vabi k občnemu zborovanju, ki se bode vršilo v sredo, dne 24. prosinca 1905 ob 5. uri popoldne v gostilniških prostorih gospe predsednice Ane Dimnik v Trbovljah. — Veteransko družtvo pri Sv. Križu na Murskem polju priredi plesni venček v nedeljo, dne 22. prosinca 1905 v gostilni g. Jureš-a v Križevcih. Začetek ob 4. uri popoldne s sviranjem veteranske godbe. Vstopnina za osebo 40 vin. K obilni udeležbi vabi vse sosedna veteranska in gasilna društva in vsakega odbor. »Kmetijsko bralno društvo v Gornji Radgoni" priredi v nedeljo, dne 22. prosinca 1.1. po večernicah tombolo v prostorih g. Škerlec-a, Obilne udeležbe tudi od naših sosedov pričakuje odbor. Politični pregled. Državni zbor se snide dne 24. t. m. Na dnevnem redu so: Poročilo proračunskega odseka o državnih podporah vsled uim in dotični refundaciji. 2. Prvo branje vladne predloge glede vojaških novincev za leto 1905. 3. Prvo branje drž. proračuna za leto 1905. — Kaj bo z Makedonijo! Vsa poročila iz Makedonije soglašajo, da se Turčija med Avstrijo in Rusijo v Miirzstegu dogovorjenim preosnovam upira. — Nezaupanje Bolgarije in Srbije do Turčije narašča. Proti vsakemu koraku, da bi se razmere za kristjane zboljšale, se Turčija krčevito upira. Pri tem narašča nered in upanje vlasti napraviti red z vsakim dnem bolj izginja. Sultan je vedno bolj nezaupljiv proti Avstriji in Rusiji. Položaj v Makedoniji je radi tega zopet jako opasen. Vse kaže na to, da Turčija misli, da je medsebojno mesarjenje narodov v Makedoniji zanjo boljše, nego če bi se narodi sporazumeli, kar bi imelo za posledico, da se Makedonija loči od Turčije. V Skoplje so za turške vojake ondot-nega okrožja pripeljali 23.000 novih pušk. Bolgarska je naročila za 26 milijonov frankov novih topov. Bolgarske čete so prekoračile bolgarsko mejo. Vstaši so baje zažgali 21 večjih turških kmetij. V Ištipu so zaprli 13 oseb, med njimi so štirje bolgarski duhovniki. Blizu Banice so našli na neki strmi skali razmesarjena trupla štirih. Bolgarov. Zraven trupel je bil listič z napisom: „Možje, ki so izdali voditelja revolucije, Delčeva, plačajo s tem svoj krvni dolg." Trupla so ležala na tistem mestu, kjer so turški vojaki leta 1903 ustrelili Delčeva. Poljaki na Pruskem. V nemškem državnem zboru je razlagal 10. t. m. finančni minister proračun za leto 1905. Med večjimi izdatki je tudi svota 750.000 mark, ki je na razpolago višjemu predsedniku za pospeševanje in utrjevanje nemštva med Poljaki. — V pruskem državnem zboru je državni kancelar, grof Biilov, odgovarjal na pritožbe zaradi zatiranja Poljakov. Rekel je, ako bi velikopoljska agitacija hvaležno spoznala dobrote (?) pruske države, uvidela svoje brezupno početje ter odložila orožje, potem šele bi nastopil mir v mešovitih pokrajinah. Rusko-j aponska vojna. Por t Artur. Japonske sile so se zopet poživile po padcu najmočnejše trdnjave sveta. Skoro eno leto so rabili Japonci, da so si osvojili rusko trdnjavo na poluotoku Kvantun in prinesti so morali neizmerne žrtve, da so premagali Port Artur. Prava oblega se je pričela z' osvojitvijo „Volčjega griča" dne 30. julija; na tem griču je bila postavljena najskrajnejša ruska črta topov. Potem so Japonci obračali ogenj svojih topov na utrdbe na vzhodu in zahodu; dne 7. in 9. avgusta sta padli utrdbi Vakušan in Sakušan. Dne 20. avgusta je padel „Grič 174 m." in 20. sept. „Grič 180 m." na zahodni strani trdnjavi. Obenem je padla luneta Rojuzan. Ko so imeli Japonci to pozicijo, so pričeli z nje uspešno streljati na novo mesto; tudi ladje v luki niso bile več varne. Dne 30. sept. pa je padel „203 m. grič", ki je bil odločilen za usodo trdnjave. Odtod so streljali Japonci v mesto, na arzenale in luko, kjer so uničili ostanke port-arturškega brodovja. Ko je 28. decembra padel Erlunšan in dva dni pozneje Kikvanšan, se je črta utrdb skrčila do notranje brambene črte in padec trdnjave se je bližal vedno hitreje. General Steselj je bil prisiljen, udati se. Imel je le še 5000 za boj sposobnih mož. V zadnjem trenutku se je posrečilo še nekaterim torpedovkam ubežati v Cifu. Vse kar je bilo v Port Arturju, je izročeno Japoncem. Japonski maršal Nogi poroča: „Rusi so nam oddali 59 utrdb, 546 utrdb različnega kalibra, 82.670 granat (!) 3000 kg smodnika, 35.252 pušk, 1420 konj, 4 oklopnice, dve križa-rici, 14 topničaric in 40 parobrodov, od katerih je 35 še za rabo, ko jih popravimo." — Čudno je vsekakor, da bi bili Japonci dobili v trdnjavi še toliko streljiva. Ali se Nogi baha? Položaj na mandžurskem bojišču. Iz Huan.šana se ^braojavMa: Poslednje dni je bilo vreme na občno začudenje toplo, kakor spomladi. Celo ponoči jp bi,lo mraza komaj . 3 do 5 stopinji Tišina, ki: je trajala na bojišču skoro trj mesece, je nenadoma ponehala. Cele d ni gjrm e t o p o v i, zlasti na, zapadni.fronta. Včasih še strelja . tudi vso noč. Japonci brez prenehanja utrjujejo svoje, pozicije. Kozaki privedti vsak dan cele čete japonskih ujetnikov v ruski tabor. ,j Ruski kozaki .na delu. Ruski kozaki pod poveljstvom Miščenka uspešno napadajo zaj hrbtom Japonce na jugovzhodu Mandžurije. .Vsa poročila soglašajo v tem, da je to Japonce jako presenetila Kozaki so prišli do železnice, ki je sedaj edina vez Japoncev, in jo razdrli. Rusi so potem napade nadaljevali. Japonci poročajo, da so bili kozaki odbiti, svoj namen so pa le dosegli. Japonsko poročilo, da je železniška proga bila takoj popravljena, je malo verjetno. Ruski kozaški oddelki hočejo utruditi Nogijevo armado, ki hiti na pomoč Ojami. Bliža se velika bitka. Iz Mukdena poročajo berolinski listi od 12. t. m.: V zadnjih dneh je došlo v Ljaojan od Port Arturja 368 obležnih topov na pomoč armaJdi maršala Ojame. — Poleg teh topov je došlo doslej v Ljaojan 32.000 pešcev, ki so se udeleževali bojev pred Port Arturjem. Število Japoncev, ki stoje proti Kuropatkinovi armadi, se ceni na 388.000 mož t 1245 topovi. V najkrajšem času se pričakuje tu odločilna bitka na južni strani od Mukdena. Maršal Ojama je naznanil svoji vladi, da bo, če dobi do srede februarja 60.000 mož po-jačenj, lahko pričel z ofenzivo ter prepodil (?) Ruse iz Mandžurije. Iz Peterburga se poroča: Dopisnik rNov. Vremena" poroča, da čaka maršal Ojama v Inkavu na pomoč 50.000 mož. Pričakuje se ofenziva japonske armade, ki se osredotočuje vzhodno od železniške proge ter ima avtomobile zavarovane z oklepi ter oborožene z revolverskimi topovi. Koliko znašajo ruske izgube v Mandžuriji? Nek vojaški strokovnjak pravi, da znašajo izgube Japoncev (ne uštevši izgub pred Port Arturjem, katere se cenijo nad 150.000 mož) — 100.000; izgube Rusov pa znašajo na bolnih in ranjenih 28.000 mož. Ako računamo, da je ena petina izgub (mrtvih in ranjenih) — mrtvih, tedaj lahko izračunamo, koliko večje so japonske izgube na moštvu v tej vojski, nego ruske! Položaj na morju. Japonska ima za boj na širokem morju pripravljenih 66 ladij, za obrambo obrežja pa 83 ladij. Rusi imajo v Vladi-vostoku 15, pri Roždestvenskemu 53,- torej 69 ladij, poleg tega se pa organizira še tretje rusko brodovje. Japonska dobi novo brodovje podmorskih ladij in torpedovk. Eskadra admirala Petrovskega. Iz Sueza se poroča, da je tjekaj priplulo brodovje admirala Petrovskega, obstoječe iz križark „01eg", „Izumrud", „Rion' in „Dniepr" in torpedovk „Grozni", „Gromki" in „Rezvi", ter se usidralo v pristanišču. Ruske ladje niso v Suezu vzele na krov nobenega provianta ali premoga. Egiptska vlada se je držala istih varnostnih, odredb, kakor pri eskadri admirala Felkerzama. Čifu, 16. januarja. Nek ruski poročnik, ki je bil poveljnik torpodovke, ušle iz Port Arturja, poroča, da sta dva milijona patron, o katerih pravi Nogi, da jih je dobil v Port Arturju, le prazni patronski ovojčki še iz časa kitajske posadke. Granate so bile istotako kitajske in za ruske topove neuporabljive. Rusi so pred kapitulacijo svoje puške razbili. Tokio, 16. j a n u a r i a. Nek morski častnik poroča, da so potopljene 'ruske ladje v Port Arturju v znatno boljšem stanju,, kakor se je mislilo. London, 16. januarja. General Steselj je v. soboto prišel v Nagasaki, kjer mu je japonski guverner priredil svečan sprejem. Berlin, 16. januarja. Nemški cesar je podelil generalu Steslju najvišji pruski vojaški red, ki je ustanovljen le za posebne vojaške odlike, pour le merite. V pismu veli cesar, da je to v znak najvišjega občudovanja vse nemške armade napram junaški obrambi Port Arturja. London, 16. januarja. Iz Tokia se poroča, da je Rusija ponudila, naj si državi zamenjata ujetnike. Japan je s tem zadovoljen. I Učenec iz dobre hiše, ki je dovršil vsaj 4 razredno ljudsko šolo in ima veselje do trgovino, se sprejme v trgovine z mešanim blagom v Cerknici. — Ponudbe sprejema tvrdka Janko Popovič v Cerknici pri Rakeku. (29) 3—i Loterijske številke. Gradec, dne • 14. Januarja T905: 36, 24;'*f§f '44, 1 Dunaj, „ .. ' t 2 Rotovške ulice (Gašthof ,,Stern") kot samostalen zagovornik. T T •'5 Dr. A. Božič. Trgovski učenec z dobrimi šolskimi spričevali sprejme se takoj v trgovini mešanega blaga. (9) 3-3 Slavinec & Šeleker, Šmartno pri Litiji, Kranjsko. Vljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da sem ostvoril trgovino z usnjem ter zagotavljam, da bodem imel v zalogi le lepo in močno blago, tako da bode vsak kupec lahko popolnoma zadovoljen. S spoštovanjem Simon Otschko Graška ulica 33. (28) 1 naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro-sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na E=3£.; štiri in trlčetrt odstope. Za občinska in korporacijska posojila v okrajih Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje in Vransko pa od pet na štiri in pol odstop. Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot je ■ r : - bila dosedaj 4%- - .....- (14) 8 Drsalke raznih vrst; za dame, gospode in dečke za čevlje priporoča dereze trgovina z železnino,MERKUR' P. Majdič, Celje. X peči, prcdpečmHoV in pečnih oKrilj. TomažcVa žlindra SSSl