RADIOLOG IA JUGO SLAVICA PROPRIET ARIUS IDEMQUE EDITOR: SOCIET AS RADIOLOGIAE ET MEDICINAE NUCLEARIS INVESTIGANDAE SOCIALISTICAE FOEDERATIV AE REI PUBLICAE IUGOSLA VIAE BEOGRAD ANNO 8 DECEMBAR ZBORNIK RADOVA FASC. 4 1974 Colegium Redactorum M. Bašic, Zagreb -B. Bošnjakovic, Beograd -M. Curcic, Beograd -M. Dedic Novi Sad -V. Gvozdanovic, Zagreb -S. Hernja, Ljubljana -B. Mark, Zagreb -N. Martincic, Zagreb -Z. Merkaš, Beograd -J. Novak, Skopje F. Petrov-cic, Zagreb -B. Ravnihar, Ljubljana -M. Smokvina, Zagreb M. Špoljar, Zagreb -D. Tevcev, Skopje -B. Varl, Ljubljana Redactor principalis M. Magaraševic, Beograd Redactores T. Benulic, Ljubljana -I. Obrez, Ljubljana -S. Plesnicar, Ljubljana -P. Soklic, Ljubljana -J. Škrk, Ljubljana L. Tabor, Ljubljana Radiol. Iugosl. UDK 615.849 (05) (497.1) Univerzalna decimalna klasifikacija: prof. Sonja GOREC, Ljubljana Tajnica redakcije: Milica HARISCH, Ljubljana Izdavanje ovog broja casopisa potpomogle su sledece ustanove, insti­tuti, zavodi, bolnice i organizacije: BOSNALIJEK, Sarajevo BRACCO INDUSTRIA CHIMICA, Milano CILAG-CHEMIE, Schaffhausen FERIMPORT, Zagreb u zastupstvu firme KOCH-STERZEL, Essen FOTOKEMIKA, Zagreb KAMERA-FILM-EXPORT-IMPORT, Berlin KRKA, Novo mesto LEK, Ljubljana ONKOLOSKI INSTITUT, Ljubljana RAZISKOVALNA SKUPNOST SLOVENIJE, Sklad Borisa Kidrica, Ljub­ ljana (zajedno sa ostalim instraživackim zajednicama SFRJ) SCHERING A. G., Berlin SADR:1:AJ Splošna metoda za dolocanje doze pri radi­kalni radioterapiji Hodgkinove bolezni na telelrnbaltu (Habic M., A. Kmet) 285 Odraz patologije pankreasa na lienalni veni (Stropnik J .) . . . . . . . . . . . . 293 Rentgenološki prikaz duktusa toracikusa (Lukic F., G. Klanjšcek, J. Lavric) 299 Redka anomalija cerebralnega ožilja (cerk M.) ................ 303 Angiografska ispitivanja i lrnteterizacije srca sa stanovišta profesionalne radiološke zaštite i rizika. -Nepogodnost sistema angiografskog uredjaja sa zracnilrnm iz­nad bolesnika (Ojdanic Z.) . . . . . 307 Rendgensko znacenje kalcinacija u tireo­idei (Us J., M. Auersperg, R. Golouh) 315 Magnetna resonanca kao pomocno sredstvo u dijagnozi raka (Šentjurc M., M. Scha­ra, M. Auersperg, R. Golouh, J. Lamo­vec) . . . . . . . . . . . . . . . . 319 67-Ga citrat i 75-Se metionin u diferencial­noj dijagnostici cvorova u tireoidei (Er­javec M., M. Auersperg, R. Golouh, M. Porenta, J. šnajder) ....... 329 Upotreba ultrazvuka u opstetricijskoj dijag­nostici: Sadašnje stanje i razvoj metode (Campbell S, A. Kurjak) 335 Novotvorevine slezene (Mates I.) 349 Recenzije knjig 353 In memoriam 359 Porocila s sestankov in seminarjev 360 TABLE OF CONTENTS A common method for dose determination in the radiotherapeutic treatment of Hodgkin's disease (Habic M., A. Kmet) . 285 The pathology of pancreas reflected on changes of the lienal vein (Stropnik J .) . 293 Radiological appearance of ductus thoraci­cus (Lukic F., G. Klanjšcek, J. Lavric) 299 A rare anomaly of the cerebral vascular sy­stem (cerk M.) . . . . 303 Angiography and heart catheterisation from the point of view of radiological protec­ tion and professional exposure (Ojda­nic Z.) . . . . . . . . . . . . . . . 307 Radiological significance of the thyroid gland calcifications (Us J., M. Auer­sperg, R. Golouh) . . . . . . . . . . 315 Magnetic Resonance in the Diagnosis of Cancer (Šentjurc M., M. Schara, M. Au-ersperg, R. Golouh, J. Lamovec) 319 67-Ga citrate and 75-Se methionine in the differential diagnosis of thyroid nodules (Erjavec M., M. Auersperg, R. Golouh, M. Porenta, J. šnajder) ....... 329 Diagnostic ultrasound in obstetrics: Recent advances and present status (Campbell S., A. Kurjak) . . . . 335 Tumors of the spleen (Mates I.) 349 Boole reviews 353 In memoriam 359 Reports from meetings and seminars 360 iodamid 300 iodamid 380 urotrast 60% urotrast 75% .KRKA -tovarna farmacevtskih in kemicnih izdelkov NOVO MESTO KRKA 1 7 SPLOšNA METODA ZA DOLOcANJE DOZE PRI RADIKALNI RADIOTERAPIJI HODGKINOVE BOLEZNI NA TELEKOBALTU M. Habic, A. Kmet Izvlecek: Razvili smo dozimetricno metodo, s pomocJo katere mo­remo dolociti dozo v vsaki tocki baintka, ,ki se obseva na telekobaltu z nepravilno oblikovanimi obsevalnimi polji Pri5;pevka primarne in sekundarne dozne komponente smo obravnavali loceno. Upora;bili smo model efektivne aktivnosti in dolocili parameter, ki ocenjuje vrednost primarne doz;ne komponente za Theratron 80 in Gammatron I. Sekun­darna dozna komponenta je dolocena s .pomocjo funkcije »scatter ­air ratio«. UDK 616-006.442-085.849.5(497.l) Deskrlptorji: Radioterapija, telekobaH, dozimetrija, nepravilno olYliko­ vana polja, Hodgkinova bolezen. Radiol. lugosl., 4: 285-291 L Uvod. -Dolocanje doze v pacientih, ki se obsevajo z velikimi, nepravilno ob­likovanimi obsevalnimi polji, kot sta npr. »mantle field« ter »inverted Y« pri radio­terapiji Hodgkinove bolezni (15), je kom­pleksen proces. Dozimetricne metode obi­cajno slonijo na aproksimacijah in meri­tvah na fantomih (4). Vrednost takšnih metod je omejena, saj so vezane na vrsto obsevalnega aparata, na izbiro tock, kjer želimo dolociti dozo, ter zavisijo tudi od drugih parametrov, kot npr. od oblike obsevalnega polja {14, 8). V tem delu nameravamo opisati sploš­no veljavno dozimetricno metodo, s po­mocjo katere bo možno dolociti dozo v poljubno izbrani tocki vsakega posamez­nega pacienta, v obsevanem ali zašcite­nem podrocju, z natancnostjo, ki jo zah­teva sodobna klinicna dozimetrija (8, 2). Metoda je uporabna v vsakodnevni kli­nicni praksi, obenem pa predstavlja ne­ kakšen primerjalni standard za cijo uporabnosti aproksimativnih metod, ki ga ni treba vec preverjati z menti. Osnovna zamisel v tej metodi je tev doze na primarno in sekundarno ali sipano komponento, tako kot je to opisal Clarckson (1). V prvem primeru oprav,iti v glavnem z visokoener-gijskirni žarki gama, ki imajo doloceno smer jenja. Sekundarno dozno komponento pa povzrocajo žarki zelo rn:zl:icnih energij in smeri. Zato je smiselno, da loceno dolo­cimo primarni in sekundarni k dozi ter vrednosti na koncu seštejemo. Dolocanje primarne dozne te. -Problem dolocanja primarne dozne komponente smo rešili z modelom efektiv­ne aktivnosti (17, 11, 13, 8). Predstavljaj­mo si foton, ki izhaja iz tocke A v izvoru (sl. 1) in se siplje v tocki B v M. Habic, A. Kmet .7(r) IZVOR "" SAD KOLIMATOR C C Sl. 1: Dolocanje primarne dozne komponente z modelom efektivne aktivnosti izvora ali kolimatorju tako, da prispeva k dozi v tocki C, ki leži izven obmocja geometrijske polsence. Sklepamo lahko, da izhaja ta foton iz tocke D na neskonc­ni plošci aktivnosti, katere center O je v centru pravega izvora. Porazdelitev ak­tivnosti po tej plošci seveda ni enako­merna. Najvec aktivnosti je v obmocju pravega izvora, medtem ko aktivnost iz­ven njega naglo pada ter predstavlja iz­vor sipanih fotonov iz okolice izvora. Osnovni problem je, kako najti ustre­zen izraz, ki bo opisal efektivno porazde­litev aktivnosti. Zaradi enostavnosti smo za funkcijo efektivne porazdelitve aktiv­nosti zahtevali rotacijsko simetricnost. Obenem smo predpostavili, da »vidijo« tocke na centralni osi ves izvor, kar je razvidno iz sl. l. Tocke izven centralne osi prejmejo dozo, ki je sorazmerna z množino aktivnosti, ki je vidna iz teh tock. Dozo v poljubno izbrani tocki ra­cunamo z integracijo funkcije efektivne porazdelitve aktivnosti po podrocju, ki je vidno iz tocke, kjer dolocamo dozo (17). Za funkcijo efektivne porazdelitve ak­tivnosti I(r) smo izbrali izraz: I(r) = ----e -.r' 1t pri cemer je . parameter, r pa spremen­ljivka funkcije, kot je razvidno iz sl. l. Naslednji problem je dolocitev para­metra .-Ker je ta parameter odvisen od geometrijskih obsevalnih pogojev in od konstrukcijskih lastnosti glave obseval­nega aparata, smo ga dolocili posredno, z meritvijo primarne dozne komponente v osi merjenja (sl. 2) na Theratronu 80 in Gammatronu I, pri razlicnih obseval­nih pogojih. Za merilni instrument smo uporabili Carry Vibrating Read Electro­meter skupaj z ionizacijsko celico doma­ce izdelave, notranjih dimenzij 0 2,7 mm X 12 mm (8, 9). V istih tockah, v katerih smo dozo merili, smo jo tudi racunali z modelom efektivne aktivnosti. Pri tem smo za parameter . jemali poljubne vrednosti. Primerjali smo merjene in iz­racunane podatke o primarni porazdeli­tvi doze ter z metodo najmanjših kadra­ Splošna metoda za dolocanje doze izvor sevanla obsevano polje ionizacijska celica os merjenja doze J2f Sl. 2: Skica meritve pri dolocanju para­metra. tov dolocili najustreznejše vrednosti za parameter .­ Z modelom efektivne aktivnosti dolo­cimo primarno dozno komponento rela­tivno glede na primarno dozo na central­ni osi. ce hocemo dolociti absolutno vrednost primarne doze. moramo upošte­vati še razdaljo med izvorom in tocko kjer dozo dolocamo, dalje aktivnost iz­vora, vpliv absorpcije v pacientu na pri­marno dozno komponento ter faktor, ki doloca odvisnost primarne dozne kom­ponente od velilwsti zaslonke telekoba1t­nega aparata (4). Med drugim moramo poznati tudi vstopne tocke žarkov v pacienta. Ravno komplicirana oblika pacienta pa vnaša v izracun nove probleme. V naši metodi smo pacientovo površino aproksimirali s sistemom pritisnjenih ravnin (8). Vstop­no tocko žarka v pacienta torej ponazo-­rimo s prebodom žarka s pritisnjeno rav­nino, ki je dolocena za tocko Z;i (sl. 3). Ker je pritisnjena ravnina dolocena tako, da upošteva poleg tocke Z;i tudi sosednih osem tock in ker je kot med centralnim žarkom in žarkom skozi tocko racunanja pri radikalni radioterapiji ... y ..-"'------x Sl. 3: Dolocanje tocke, kjer žarek vstopa v bolnika, s pomocjo pdtisnjenih ravnin T (x;, Yi) majhen, je napaka, ki nastane s takšno aproksimacijo majhna. lma. Dolocanje sekundarne dozne kompo­nente. -Sekundarno dozno komponento racunamo s pomocjo funkcije »Scatter­air ratio« (6) ali kot jo krajše oznacuje­mo -SAR. SAR je empiricna funkcija, ki so jo za telekobalt leta 1966 uvedli Gupta in sodelavci (7), kot: SAR (rd, d) TAR(rd, d) -e-11 (d-do) pri cemer pomeni: rd = radij okroglega obsevanega polja v globini d TAR (rd, d) »tissue-air ratio« za radij rd in globino d (3) do = 0,5 cn1 µ = linearni absorbcijski koefi­ cient za ozka polja. Meri­ tve so pokazale, da je µ = 0,0657 cm-1 (7). Funkcija SAR je empiricna in name­njena izkljucno za racunanje sipane doz­ne komponente. Je neodvisna od razdalje med izvorom in kožo (SSD), kot tudi od konstrukcijskih lastnosti glave obseval­ M. Habic, A. Kmet OBSEVANO T POLJE Sl. 4: Dolocanje poprecne vrednosti funkcije SAiR nega aparata. Pri dolocanju sekundarne dozne komponente smo uporabili tabele za funkcijo SAR, ki so jih objavili Gupta et al. (7) ter Habic et al. (12). Podrobna analiza (5, 6) pokaže, da po­trebujemo pri dolocanju sekundarne doz­ne komponente v poljubno iz,brani tocki poprecno vrednost fonkcije SAR, do kate­re pridemo po postopku, kii je nakazan na sl. 4. ce želimo dolociti sekundarno doz­no komponento v tocki T, moramo naj­prej ugotoviti, koliko doprinese k sipani dozi v tocki T volumski element Q, ki je na sliki šrafiran. Seštejemo prispevke vzdolž radija R in nato z integracijo po sektorjih seštejemo še prispevke po­sameznih sektorjev. Pri tem pa, podobno kot pri dolocanju primarne dozne kom­ponente, dolocimo globino d v posamez­nem volumskem elementu Q s pomocjo pritisnjenih ravnin, ki ponazarjajo bol­nikovo površino. Rezultati. -l. Na Theratronu 80 smo za funkcijo I (r) poiskali tiste vrednosti parametra .' pri katerih je razlika med izracunano vrednostjo primarne dozne komponente z modelom efektivne aktiv­nosti in merjenimi podatki vedno manjša od 5 %-Tako dolocene vrednosti za pa­rameter . smo narisali na sl. 5 ter z metodo najmanjših kvadratov dolocili najustreznejšo kvadratno funkcijo, ki po­daja funkcijsko zvezo med vrednostmi . ter kvocientom t = SDD/SAD. Ta kvadrat­na funkcija ima enacbo: . = (3,165 t2 +1,052 t-0,36) . 10-2 mm-2 , pri cemer je SDD razdalja med izvorom in kolimatorjem obsevalnega aparata, SAD pa je projekcija razdalje med izvo­rom in tocko, kjer dozo dolocamo, na centralno os. 2. Meritve primarne dozne komponente na Gammatronu I so pokazale, da funk­ Splošna metoda za dolocanje doze pri radikalni radioterapiji ... (3 (mm-') 0.03 0.02 I THERATRON 80 0.01 o GAMMATRON -1 / o l THERATRON -80 t • SOD/SAD o . • [3165 t' +1052t -0.36)·10-'mm' 0.9 < t < 0.3 o.--.-­ cijska zveza med . ter SDD/SAD, izra­cunana za Theratron 80, ne da ustreznih rezultatov za Gammatron I, kar kaže na vpliv konstrukcijskih razlik med kolima­torji na primarno dozno komponento. Zakljucki. -Z opisano metodo more­mo, kot smo že poudarili, dolociti dozo v poljubno izbrani tocki v pacientu, ki se obseva na telekobaltu s poljubno obli­kovanim poljem. Zanima nas, kolikšna bo napaka. Pri dolocanju primarne komponente smo uporabili model efektivne aktivnosti. Navedli smo že, da je maksimalna na­paka ± S O/o. Ta napaka pa se pojavlja le na robu polja. Izven roba napaka hitro pada proti O. V splošnem so torej po­datki o dozi na robu za S% manj tocni od podatkov zunaj tega podrocja. Pri dolocanju sekundarne komponente pa smo uporabili vec aproksimacij, ka­terih vsaka za:se je vir napak, in sicer: l. napaka, ki nastane zaradi tega, ker funkcija SAR ni dolocena v idelanih oko­lišcinah; 2. napaka, ki nastane zato, ker je funk­cija SAR definirana pri konstantni SSD. Pri bolniku smo upoštevali atenuacijo priman1ega žarka zaradi komplicirane geometrije le ob primarni dozni kompo­nenti, ob sekundarni pa ne; 3. pri dolocanju sekundarne dozne komponente je funkcija SAR dolocena v vodnem fatomu takšnih dimenzij, da so rezultati enaki tistim, ki bi jih dobili v neskoncno velikem fantomu. Ob uporabi »mantle field« tehnike pa moramo upo­števati efekt koncnih dimenzij sipalnega medija vsaj v takšnih regijah, kot sta vrat in pazduha. ad l. Me:d,tve funkcije SAR so izvedene v divergentnem snopu s koncno polsen­co. Funkcija je torej dolocena le aproksi­mativno. Pri dolocanju sipane dozne 0.4 0.5 0.6 0.7 o.s 0.9 t komponete z integracijo po sektorjih bi vsled tega utegnilo priti do napake. Ana­ Sl. 5: Prikaz odvisnosti parametra . od para­ lizirali smo dozne porazdelitve v kvadrat­ metra t. Krivulja ponazarja analiticni zapis nih poljih in jih primerjali z izodoznimi odvisnosti . od t za Thratron 80 krivuljami, ki jih je objavila I. A. E. A. (16). Potrdimo lahko Cunnighamovo trdi­tev (5), da so podatki za funkcijo SAR dobri, saj so bile razlike med našimi doz­nimi porazdelitvami in tistimi, ki jih na­vaja I. A. E. A., vedno manjše od 1 %­ ad 2. Napako smo ocenili numericno in njena vrednost je tudi v najbolj neugod­ni situaciji manjša od 1 %-Enake rezul­tate so dobili tudi drugi avtorji (4). ad 3. Napaka zaradi koncnih dimenzij sipalnega medija se po mnenju Združe­nja ameriških fizikov v medicini giblje od O do -2 % (5), kar se ujema z našimi ocenami. Pri dolocanju sekundarne dozne kom­ponente je torej skupna napaka v naj­neugodnejši situaciji ± 3 %- Pri dolocanju bolnikove geometrije z metodo pritisnjenih ravnin je napaka M. Habic, A. Kmet lahko poljubno majhna. Važno je, da smiselno izberemo podatke o obliki pa­cienta (8), to je, da dolocimo cim vec koordinat na pacientovi površini tam, kjer se ta mocno spreminja (npr.: pre­hod iz vratu v torax). Nismo se dotaknili problema, ki se po­javi, ce v obsevano polje zajamemo del pljuc. Doza je na podrocju pljuc vecja zaradi zmanjšane absorpcije. Naša me­toda bi sicer lahko upoštevala, da imajo nekatera podrocja obsevanega medija razlicno gostoto. S tem pa bi metoda iz­gubila svojo klinicno veljavo (8), saj bi bilo tehnicno povsem nemogoce dolociti za vsako presecno ravnino podrocje pljuc in njihovo gostoto. Postopek bi bil pre­zamuden in dobljeni rezultati ne bi opra­vicili truda. Naša metoda bo na podroc­ju pljuc dajala prenizke vrednosti. Dom­nevamo, vendar nismo preverili, da bi bilo rezultate možno korigirati na podo­ben nacin kot pri dolocanju doze v kva­dratnih poljih. Iz tega izhaja, da je v vecini primerov doza po opisani metodi dolocena do 3 % natancno. Na robu polja doseže napaka v najbolj neugodni situaciji 8 Ofo. V pod­rocju pljuc, ce so v obsevanem polju, je doza izracunana prenizko. Poleg tega, da je opisana metoda upo­rabna pri radikalni radioterapiji Hodg­kinove bolezni, jo moremo uporabiti tudi pri drugih obsevalnih tehnikah, kjer ima­mo opraviti z nepravilno oblikovanimi obsevalnimi polji (npr. ca colli uteri ­»diamantno polje«). Služi lahko kot ru­tinska klinicno dozimetricna metoda ali pa kot primerjalni standard, in sicer pri uvajanju aproksimativnih dozimetricnih metod, ki ga ni treba vec verificirati z meritvami. Za reševanje zamudnih racunskih ope­ racij je bil izdelan racunalniški program (10), ki se ga poslužujemo na Onkolo­ škem inštitutu v Ljubljani. Obširnejše informacije v zvezi s tem programom daje prvi avtor tega clanka. Summary A method for dose detcrmination at any poitn of a patient treated by telecobalt with irrcgularly shaped ficlds is developcd. The contribution of the primary and secondary dose components are discussed separatcly. The model of thc effective activity was used. We dctermincd thc parameter establishing the contribution of the primary dose compo­ment for Theratron 80 and Gamamtron I. Scatter-air ratio was used for the secondary dose component determination. Literatura l. Clarkson J. R.: A note on depth doses fields of irregular shape. Brit. J. Radiol. 14 (1941), 265-268. 2. Cohen M.: Clinical dosimetry V: J. Dce­ley (ed.): Modem trends in radiotherapy 2, London 1973, 247. 3. Cohen M. et al.: Central axis depth dose data for usc in radiotehrapy. Brit. J. Radiol. Suppl. 11, (1972). 4. Cundiff J. H. et al.: A method for the calculation of dosc in the radiation trcatment of Hodgkin's discase. Amer. J. Rocntgenol. 117 (1973), 30-44. 5. Cunningham J. R.: A discussion of scat­ter-air ratios V: Dosimetry Workshop, Hodg­kin's Disease. American. Ass. of Physicists in Medicine, Chicago 1970. 6. Cunningham J. R.: Scatter-air ratios. Phys. in Med. Biol. 17 (1972), 42-51. 7. Gupta S. K., Cunningham J. R.: Measu­rement of tissue-air ratios and scattcr func­tions for large field sizes, for cobalt 60 gam­ma radiation. Brit. J. Radiol. 39 (1966), 7-11. 8. Habic M.: Planiranje doznih porazdeli­tev pri radikalni radioterapiji malignih lim­fomov na telekobaltu. Doktorska disertacija, Med. fakulteta, Univerza v Ljubljani, 1974. 9. Habic M. et al.: Dozimetricni problemi radioterapije: I. Nekateri aspekti zdravljenja Hodgkinove bolezni. Elaborat za SBK. Ljub­ljana 1972. 10. Habic M. et al.: Dozimetricni problemi radioterapije: II. Uporaba racunalnika pri dozimetriji nepravilno oblikovanih polj na telekobaltu. Elaborat za SBK 1974. 11. Habic M., A. Kmet: The use of the ex­tended source model in the calculation of the primary component of the dose of the tele­cobalt radiation V: XIII Congreso Interna­cional de Radiologia. Madrid 1973. Excerpta Medica, Amsterdam 1973, 445. 12. Habic M., A. Kmet: Scatter-air ratios for telecobalt. Phys. in Med. Biol. 19 (1974), 226-228. Splošna metoda za doloeanje doze pri radikalni radioterapiji ... 13. Habic M., A. Kmet: The extended source model in the calculation of the primary com­ponent of the dose of telecobalt radiation. Radiobiol. Radiother. 1974 (v tisku). 14. Habic M., S. Plesnicar, S. Spaventi: Thc dosimetric studies of the mantle field technic in cobalt 60 teletherapy. Strahlentherapie, 147 (1974), 41-44. 15. Kaplan H. S.: Hodgkin's disease. Har­vard University Press, Cambridge 1972, 397. 16. Webster E. W., K. C. Tsien: Atlas of radiation dose distributions Vol. l. I. A. E. A., Vienna 1965. 17. Wilkinson J. M., J. A. Rawlinson, J. R. Cunningham: An extended source model for the primary component of a cobalt-60 radi­ation beam in penumbral regions. V: Dosi­metry Workshop, Hodgkin's Disease. Ame­rican Ass. of Physicists in Medicine, Chicago 1970. Naslov avtorja: dr. se. Marko Habic, mgr. dipl. ing. Onkološki inštitut 61000 Ljubljana, Vrazov trg 4. n n ® 370 ®44 ® n cerebral optimalno podnošljiv, kontrastni snimci, visoki sadržaj joda, brzo se injicira, nisko viskozan ® uran - dijodni kontrast u vodenom rastvoru za histero-salpin­gografiju i uretrografiju ® - r li il vodena suspenzija za bronho­grafiju i prikazivanje šupljina Cilag--Chemie AG CH 8201 Schaffhausen/Schweiz © CILAG-CHEMIE 1974 r 7 KLINicNI CENTER LJUBLJANA, INšTITUT ZA RENTGENOLOGIJO ODRAZ PATOLOGIJE PANKREASA NA LIENALNI VENI Stropnik, J. Izvlecek: Avtor analizira prikaz linealne vene na arterijskem spleno­portogramu pri sk:11ipini 40 bolnikov z operativno (22 primerov) in Idi­nicno (18 primerov) dokazanim obolenjem pankreasa. Rezultat analize je naveden v zak,]jucku. UDK 6166.149 .4-073.75 :61637(497.1) Deskriptori: Rentgenska diagnostika, pankreas vena lienalna, spleno­ portogram (arterijski). Radiol. Iugosl. 4; 293-298, 1974 Uvod. -Vena lienalis poteka tesno ob repu in korpusu pankreasa. Bolezni pan­kreasa povzrocajo zato veckrat disloka­cijo, impresijo in okluzijo vene. Pionirji perkutane s,plenoportografije (Abeatici in Campi, 1952, Gvozdanovic, 1955, Anacker, 1957 in drugi) so to problematiko pred­stavili že pred leti. Proucevanje lienalne vene pa je postalo dostopnejše po uvedbi celiakalne arterio­grafije in arterijske portografije (Odman, 1958, Boijsen in sod., 1963, Polard in sod., 1964, in drugi). Varnejša arterijska kate­terizacijska tehnika in povezanost razpo­znavanja pankreaticnih obolenj v arterij­ski in venozni fazi postavlja danes arte­rijsko splenoportografijo na prvo mesto, kot najprimernejšo metodo za prikazova­nje lienalne vene. J Arterijska splenoportografija nam omogoca prikazovanje in študij spre­memb na lienalni veni tudi pri tistih primerih, ko zadene izvajanje perkutane splenoportografije na tehnicne težave, npr. majhna, za punkcijo neugodno leže­ca vranica, lienalne ciste, lienalna trau­ma in posttraumatske spremembe, infla­matorna obolenja vranice in podobno. Material. -Stanje lienalne vene smo analizirali na celiakalnih angiogramih v flebografski fazi pri 40 bolnikih z izra­zito pankreaticno patologijo, zbranih v dveh skupinah. Prvo skupino predstavlja 22 bolnikov, pri katerih je bilo obolenje pankreasa verificirano in lokalizirano pri operaciji po naslednjih diagnozah: 294 Stropnik J. l. Pancreatitis (6 primerov) a) razširjen po vsem pankreasu :b) lokaliziran v ,repu in korpusu c) lokalizi:ran v glav•i d) lokaliziran v korpusu 2. Pseudocystis pancreatis (8 primerov) a) lokaHzirana v glavi in v korpusu b) 1okali:zirana v korpusu in v repu c) lokalizirana v glavi d) lokalizirana v korpusu e) lokalizirana v repu 3. Panoreatitis neoroticans (3 primeri) a) razširjen po vsem pankreasu b) lokaliziran v glavi in v repu 4. Malignoma pancreat,is (4 primeri) a) razši:rjen po vsem pankreasu b) lokaliziran v glav,i in v korpusu c) lokaliziran v glavi S. Klinicno in angiografsko sum na tumor negati-v.ni izvid Skupaj Druga skupina -18 bolnikov -so kli-nicno ugotovljeni primeri bolezni pankre­asa z naslednjimi diagnozami: Pancreati-tU '"'-> o (!J o p. Diabetes -pancreatitis 2 primera normalna 8 Tu corporis et caudae 1 primer kavdalno dislocirana 2 okludirana 1 Skupaj 18 primerov nehomogeno opacificirana 1 neprikazana s s - Rezultati. Analiza oblike lienalne Skupaj 17 + S = 22 prim. vene in liena je dala naslednje podatke: Odraz patologije pankreasa na lienalni veni II. skupina: klinicno verificirana obo­lenja pankreasa Lien V ena lienalis ,u C: "' s. ... . p. normalna 3 2 kavdalno dislocirana 3 akludirana 2 nehomogeno opacificirana 2 2 neprikazana 1 3 Skupaj 6 + 12 = 18 prim. Vrednotenje rezultatov. -Diagnostic­no vrednotenje lienalne vene na arterij­skem splenoportogramu pri obolenjih pankreasa se opira na naslednje podatke: 1. Prikaz normalne lienalne vene. Pri pravilni tehnicni izvedbi arterijske splenoportografije se v casu 6 do 10 se­kund po vbrizganju kontrastnega sred­stva dobro prikaže lienalna vena, kadar je normalna. K normalni sliki splenograma spada tudi zmerna kontrastna opacifikacija ga­stroepiploicne vene in koronarne želodcne vene. Mocnejša kontrastna opacifikacija omenjenih ven lahko že predstavlja zgod­nji znak patološkega procesa. Normalna lienalna vena je bila pri prvi skupini bolnikov prikazana v 8 primerih. Pri vseh 8 primerih je bil patološki pro­ces pri operaciji ugotovljen predvsem v glavi pankreasa. Operacija je tako potr­dila že dolgo znano rentgensko diagno­sticno pravilo, da bolezenski procesi, lo­ kalizirani v glavi pankreasa, ne prizade­nejo lienalne vene. 2. Neprikazana lienalna vena. V prvi skupini bolnikov je bilo 10 pri­ merov brez prikaza lienalne vene, lien pa je bil intenzivno kontrastno opacificiran. Operativne diagnoze so bile naslednje: Pancreatitis capitis et corporis 1 prim. Pancreatitis corporis et caudae 4 prim. Pseudocystis corporis et caudae 2 prim. Pseudocystis caudae 1 prim. Ca pancreatis 2 prim. Skupaj 10 prim. Pri operaciji je bila ugotovljena trom­boza ali kompresija lienalne vene zaradi patološkega procesa v pankreasu. Pogoj za pravilno vrednotenje izostanka opaci­fikacije lienalne vene kot podatka za do­kaz patologije je seveda pravilna telmic­na izvedba arterijske splenoportografije, to je a) uporaba dovoljne kolicine kontrast­nega sredstva in Sl. l. Celiakalna arteriografija -venozna faza: Okluzija linealne vene pri pankreatitisu 296 Stropnik J. b)slikovna serija, ki mora zajeti ob­dobje vsaj 25 sekund po koncanem vbriz­ganju kontrastnega sredstva. 3.Direktni prikaz okluzije lienalnevene. Intenzivnost kontrastne opacifikacije linealne vene je p1;i arterijski splenopor­tografiji obicajno dovolj velika, cla se pri­kaže tudi direktno mesto okluzije, kar je dragocen podatek za lokalizacijo patolo­škega procesa (slika 1). Lokalizacija okluzije je otežkocena pri patoloških spremembah na veni že v lie­nalnem hilusu in pri mocno razvitem ko­lateralnem obtoku. 4.Dislokacija lienalne vene. Potek lienalne vene mocno variira. Naj­veckrat je dokaj ravna ali le lahno viju-­gava, vcasih pa tudi mocno vijugasta. Ob- 5,TIU!GHT 8, 0C;Oh(AR0 CCNV(l Ct;RV[ 3 OF eo CAS[S r·•,, ' ' ' ' , 2. UNDULAlEO 7. UPW.Ul:O KNEE CURV[ 10 OF .O CASES r, ,--, 5 orCASES so ,' \ ' : . .' ', ' ' ', 1 o I ,--... __ ,/ \,. _ .. . a. REVERSE S ,,, ...... ,, 8. DO'flNWARD KNEE CURVt :\ ' o 0'50-=S ') 1 OF 50 CASES 1·-· .. b-.. ' /' 'J.-/ -.\'\ ..... .. __ .,) ll. S 9. UPlfARD KNEE AIIC CCWNWAf.D ,., -·--. COtlVEX CURVE 7 O CASES f50 , , ...... : : 2 50 orCASES ( \ .. UPWAIW CCtlVEX CURVE 10. COWtJWAf10 KH[[ A'-'C, t:Pll',Hit CCIIVD CUPVE 6 c50 CASfS r -, ( Cf 50 CA.E5 \ ', .' ',.,.., t __ / Sl. 2. Variante poteka linealne vene po Do­elmer-ju (1955) Sl. 3 Abdominalna aortografija -venozna faza: Kranialno konveksni lok v poteku lie­nalne . vene ob normalnem zgornjem polu leve ledvice like poteka sta raziskovala Doehner in Ružicka s sod. (1955) ter prikazala na­slednje oblike kot normo (slika 2). Pri našem materialu v kranialno konveksnem loku ali oglu potekajoca lienalna vena ni v nobenem primeru bila povezana z eks­panzivnim procesom v abdomnu. Kra­nialno konveksni lok lienalne vene opa­zujemo cesto pri poteku lienalne vene tesno ob kranialnem polu leve ledvice, kar se dobro vidi na normalnem abdomi­nalnem aortogramu v venozni fazi (sli­ka 3). Ingemar Bergstrand (1971) trdi, da so normalne variacije poteka lienalne vene tako številne, da po obliki njenega po­teka ni mogoce sklepati na ekspanzivni proces v okolici. Na osnovi 2 primerov kavdalne dislokacije v I. operativno ve­rificirani skupini naših bolnikov pa sma­tram, da je izrazito kavdalno uslocenje lienalne vene le možno vrednotiti kot pa­tološko dislokacijo in sicer kot znak eks­panzije v repu pankreasa (slika 4 a, 4 Operacija je odkrila obakrat pseudocisto b). pankreasa, omejeno v prvem primeru 6ciraz patologije pankreasa na lienaini ven! D predvsem na rep, pri drugem pa na rep in korpus pankreasa. 5. Prikaz kolateral. Kolaterale pri okluziji lienalne vene je možno prikazati tudi z arterijsko spleno­portografijo. Obicajno so kolaterale bolj slabo naznacene, kadar se kontrastno sredstvo prevec razredci pri mocno raz­vitem kolateralnem obtoku. Pri dovoljni kolicini kontrastnega sredstva pa se pri­kaže kolateralni obtok prav nazorno. Kadar z arterijskim splenoportogra­mom ne uspe dovolj tocno prikazati lie­nalne vene, daje prikaz arterijske in pa­renhimske lienalne faze dobro osnovo za kasnejšo perkutano splenoportografijo, ki je na ta nacin tehnicno bistveno olajšana. 6. Tumor lienis in izbira vrst angiograf­ske preiskave za prikaz lienalne vene. Pri povecanem lienu, ki predstavlja si­cer tehnicno ugodno situacijo za prikaz lienalne vene s perkutano splenoporto­grafijo, je po današnji koncepciji glede na vrstni red preiskav tudi potrebno izvr­šiti najprej arterijsko splenoportografijo, ker daje številnejše podatke o vzrokih povecanja liena kakor pa sama perku­tana splenoportografija. Zakljucek. -1. Angiografski prikaz lie­nalne vene daje pri obolenjih pankreasa pomemben podatek o naravi in lokaliza­ciji ter obsežnosti procesa. 2. Diagnosticna vrednost angiografske­ga prikaza lienalne vene se bistveno po­veca s prikazom lienalnega arteriograma in lienalne parenhimske faze, to je z arte­rijsko splenoportografijo. 3. Pri dokazani patologiji pankreasa nakazuje normalna lienalna vena lokacijo procesa predvsem v glavi pankreasa. 4. Kaudalno dislokacijo je kljub izred­ni variabilnosti poteka lienalne vene v dolocenih primerih možno diagnosticno ovrednotiti kot patološki znak za lokali­ zacijo ekspanzivnega procesa v repu pan­Slika 4 B. Skica flebograma kreasa. 298 Stropnik J. S. Izostanek opacifikacije lienalne vene pri pravilni tehnicni izvedbi preiskave je že zanesljiv bolezenski znale V odnosu na patologijo pankreasa je to sicer indirekt­ni znak, ki pa lahko v povezavi z analizo lienalnega arteriograma bistveno pripo­more k eksaktni diagnozi. 6. Izpopolnjena selektivna lienalna arte­rijska kateterizacijska in angiografska tehnika lahko v vecini primerov nadome­sti perkutano splenoportografijo. Perku­tana splenoportografija ostaja tako rezer­virana le za posebne primere. Angiografski prikaz lienalne vene dobi­va v taki povezavi preiskave vse vecji pomen pri diagnostiki obolenj pankreasa. Summary An analysis of arterial splenoportograms in a group of 40 patients with diseases of the pancreas is presented. Pathology was provcd either operatively (22 cases) or clinically (18 cases). The following concluscions were made: l. Angiographic analysis of the splenic vein represents an important source of informa­tion in the pathology of the pancreas, con­cerning the nature and the localization of the disease. 2. Hs diagnostic value may be enhanced with the visualisation of the splenic artery and of the splenic parenchyma as is achieved by arterial splenoportography. 3. In cases of proved pathology, normal angiographic appearence of the lienal vein indicates the localization of the process pre­dominantly in the head and body of thc pan­creas. 4. In spite of variability in the course of the splenic vein, its caudal dislocation could be interpreted as a pathological sign, indi­cating an expansivc lcsion in thc tail of pan­creas. 5. Nonopacifiication of the lieral vein tcchnical errors excluded -should be inter­preted as a reliable sign of pathology. In relation to the pathology of the pancreas, this is per se an indirect sign, but together with the lieral arteriogrnphy it can essentially elu­cidate the diagnosis. 6. Improved techniques of selcctive splenic arterial catheterisation with simultaneous pharmacoangiography can replace the percu­taneous splenoportography in the majority of cases. Literatura l. Abeatici, S., Campi, L., Fer,rero, R.: Sulle curve di propagazione del circolo spleno-por­tale: Studio emodinamico del distretto lieno­patico mediantc portographia seriata. Miner­va chir. 7:886, 1952. 2. Gvozdanovic, V., Hauptman, E.: Further cxpericnce with percutaneous lienoportal ve­nography. Acta Radiol. (Stockholm) 43:177, 1955. 3. Anacker, H., Dcvens, K., Linden, G.: Lei­stungsfiihigkeit und Grenzen der perlmtanen Splenoportographie. Fortschr. Roentgenstr. 86:411, 1957. 4. Odman, P.: Percutaneous selective angi­ography of the coeliac artery. Acta Radiol. (Stockholm) Suppl. 159:1, 1958. 5. Boijsen, E., Ekman, C. A., Olin, T.: Co­eliac and superior mesenteric angiography in portal hypertension. Acta Chir. Scancl. 126:315, 1963. 6. Pollard, J. J., Nebessar, R. A.: Catheteri­zation of the &plenic artery for portal veno­graphy. New England J. Med. 271:234, 1964. 7. Doeher, G. A., Ruzicka, F. F., Hofmann, G., Rousselot, L. M.: The portal venous sy­stcm: Its roentgen anatomy. Radiology 64:675, 1955. 8. Bcrgstrand, I.: Splenoportography v knji­gi Abrams, H. L.: Angiography, Scconcl edi­tion, Little, Brown and Co., Boston 1971. Naslov avtora: Doc.dr. Jože Stropnik, Kli­nicni center Ljubljana, Inštitut za rentgeno­logijo. r 7 ONKOLOšKI INšTITUT LJUBLJANA RENDGENOLOšKI PRIKAZ DUKTUSA TORACIKUSA Lukic, F., G. Klanjšcek, J. LavI'ic Sažetak: l. Prikaz duktusa toracikusa pomocu retrogradnog injiciranja kontrasta u sam duktus nalazi se još u eksperimentalnoj fazi i još nije uveden rutinski u k!Hniku. 2. lllldirektan prikaz duktusa toraciklusa ima preoperativno kao i postoperativno vrednost za ddkaz da li je operativno lecenje po­moru duktovenozne anas,tomoze uopšte moguce i posle operativnog zahvata foao dokaz da novo stvorena duktovenozna anastomoza funk­ cioniše. UDK 616.424-073.75(497.l) Deskriptori: Rentgen diagnostika, rektna. Radiol. Iugosl., 4; 299-301, 1974 Uvod. -Limfaticni sistem igra sve važ­niju ulogu u klinici i eksperimentu. Pro­ucavaju se njegova dinamika, biologija i morfologija. Ductus toracikus možemo prikazati po­mocu direktne1 ili indirektne2 duktogra­fije. Na indirektan ga nacin prikazujemo izvotljenjem limfografije donjeg ekstre­miteta, na direktan nacin medjutim mo­žemo duktus toracikus prikazati putem kanulacije i retrogradnog injiciranja kon­trasta u sam duktus. Za kliniku je indirektan prikaz duktusa toracikusa važan pre izvotljenja duktove­nozne anastomoze na vratu.3 Pomocu in­direktnog prikaza duktusa odredimo i vi­dimo naime promer duktusa i tirne saznamo da li je operativno lecenje po­mocu dukto-venozne anastomoze uopšte moguce. Kao što je poznato, indikacije za ovu anastomozu jesu refraktorni asci­tes kod dekompenzirane ciroze jetre sa portalnom hipertenzijom. 2* duktus toracikus, duktografija (di­ J Prikaz duktusa toracikusa pomocu ka­nulacije i retrogradnog injiciranja kon­trasta u sam duktus danas nalazi se još u eksperimentalnoj fazi i još nije rutinski uveden u kliniku. Materija! i metode. -Kod 10 bolesnika izvršili smo rendgenološki prikaz duktusa toracikusa pomocu kanulacije i retrograd­nog injiciranja u sam duktus. Uštrcali smo do S ml lipiodola UF pomocu Rlitti­mannove aparature. Indikacija za kanu­laciju duktusa bila nam je studija toka limfe i pojava malignih celija u duktusu. Svi kanulirani bolesnici imali su maligno karcinomsko obolenje u probavnom trak­tu. Komplikacija nakon kanulacije duk­tusa i posle rendgenološkog prikaza istog nismo imali. Direktna duktografija izve­dena je po prvi puta u Japanu.4 Kod nas smo je izveli prvi put u godini 1967. Svi bolesnici su nakon pretrage bili bez ikak­vih tegoba. Po završenoj duktografiji osta­ 300 Lukic, F., G. Klanjšcek, J. Lavric vili smo da se kontrast delomicno ispra­zni kroz kanilu, koja je zatim ligirana za 24 casa a posle toga izvucena je iz duk­tusa toracikusa. Prikazivanje duktusa toracikusa na in­clirektan nacin vecinom je uzgredni nalaz kod limfografije donjih ekstremiteta. Za kliniku je indirektan prikaz važan za pri­kaz duktusa pre izvotljenja dukto-venozne anastomoze na vratu zbog ocene njegovog promera. Izvršili smo šest takvih pretra­ga. Tehnika limfografije donjih ekstremi­teta poznata je, samo da je bilo upot-reb­ljeno nešto više kontrasta Lipiodola UF, cak i do 8 ml na jednu nogu. Kod obe pretrage posmatrali smo na­predovanje kontrasta na TV monitoru i na taj nacin pratili smo dinamiku kreta­nja kontrasta i našli pravi trenutak za rendgensko sl, ikanje i radiografsku doku­mentaoiju. Rezultati. -Metodom direktne dukto­grafije pomocu kanulacije duktusa tora­cikusa i retrogradnim injioiranjem kon­trasta uvek smo dobili jasne slike, pomocu kojih je prikazan duktus do vi­sine 8. torakailinog kralješka. Punjenje do 4,5 ml kontrasta bolesnici su podnosili bez tegoba. Kod daljeg injiciranja i kod vece kolicine kontrasta medjutim nastu­paju retrosternalni bolovi. Promer duk­tusa iznosi normalno 5 do 8 mm, ve6inom se dobro vitle i zalisci i pojava t. zv. »oto­cica«. Ve6inom takodjer nastupa »back­flow« u limfne žile vrata. Pojava »back­flowa« u limfne žile pluca nije prime­cena. Ovom pretragom ustanovljeno je da cluktus može svoj kalibar povecati naj­ više 4 puta, a nikako više. Rupture nisu zapažene ni u jednom slucaju. Opisane promene prikazane su na rendgenskim snimcima. (Slika br. 1 i 2). Vrlo su zanimiva dinamicka osmatranja punjenja duktusa ispred njegovog ulaza u venozni sistem, kod prikazivanja na in­direktan naciin. Pojedinacne kapi kiontra­sta sakupljaju se u sve vece otoke kon- Rendgenološki prikaz duktusa toraclkusa Sl. 3.: prikaz duktusa toracikusa putem in­direktne nofoe limfografije kod bolesnika sa dekompenziranom cirozom jetre i ascitesom trasta sve do promera 8 mm, a zatim se citava ova kolicina kontrasta brzo ispra­zni u venu. (Slika br. 3). Kao vec pomenuto u uvodu ove pre­trage izvršili smo kod bolesnika sa de­kompenziranom jetrenom cirozom s asci­tesom kao preaperativnu pretragu. !zgleda da postoji ispred ulaza duktusa, a naro­cito kod ciroticara ampularno proširenje samog duktusa, što dosada nismo pro­našli u literaturi. Na slici 3 vidimo pu­njenje duktusa kontrnstorn u njegovom preve.110znom, ampularnom delu. Diskusija. -Obadve pretrage jedno­stavne su i nije ih teško izvesti. Topo­grafske promene položaja i toka duktusa ustanovljene prilikom direktne duktogra­fije, mogu biti od pomoci kod ocene tu­mora gornjeg medijastinuma. Indikacija za kanulaciju uvek nam je bila studija limfe, a duktografiju izvršili smo kao do­datnu pretragu. I ako se pretraga danas još nalazi u eksperimentalnoj fazi, vero­vatno ce u buduce biti uvedena u klinicki rad. Kod prikazivanja duktusa na indirektan nacin (limfografije noge) bili su prigovori zbog mogucnosti mikroembolizma pluca od uljanog kontrasta. Ova embol,me­ ija djutim prema našem iskustvu na Onko­loškom institutu u Ljubljani kod više od 1500 limfografija ne nastupa u ozbiljnom ili opasnom obliku, dakako pod uslovom da su pluca zdrava i da nema kontraindi­kacija. Pretraga ima preoperativnu kao i post­operativnu vrednost kao dokaz da novo operativno stvorena dukto-venozna ana­stomoza funkcioniše. Summary l. Retrograde ductography with Lipiodol UF is still an experimental examination. 2. Indirect presentation in the cases of ductovenous anastomosi-s of the thoracic duet has a preo:peratitVe and postoperative value. In 1!he preqperative period the exami­na tion demonstrates to the surgeon the dia­meter of the thoracic duet in the postope­rat'ive [period however the examination con­firms ,the rU111otional effectivnes of Jihe new periformed ducto-'Venaus anastomosis in the neck region. Literatura l. Lukic, F., J. žHnik, G. Klanjšcek: Diie Bedeutung der Kaniilierung des Brustmilch­ganges fiir die Klinik und Forschung. Rad. Diagn. 1, 41, 1971. 2. Riittimann, A.: Progress in Lymphology. Georg Thieme Verlag, Stuttgart, 1967. 3. Schreiber, H. W., W. Koch, V. H. Ackern, Th. Georgi, K. Schilling: Dber die zervikale lympho-venose Anastomose beim Pfortader­chochdruck der Leberz;irrhose. D. sch. med. Wschr. 93, 195, 1968. 4. Wada, J., K. Ikeda, S. Sugi-i, T. Kanyama: Thoracic duet cannulation. Tumor Research. Sapporo, I., 261, 1966. Naslov avtorja: Doc. dr. Franc Lukic, Onko­loški inštitut, Vrazov trg 4, 61000 Ljubljana Novost Ronpacon® 150 pro infusione Rendgenološko kontrastno sredstvo slabog viskoziteta i izrazito jake kontrastnosti Pakovanje Ronpacon® 150 pro lnfusione: 6 infuzionih bocica a 250 ml . Cilag-Chemie AG CH 8201 Schaffhausen/Schweiz . CII.AG-CHEMIE 197• r 7 KLINicNI CENTER LJUBLJANA, INšTITUT ZA RENTGENOLOGIJO REDKA ANOMALIJA CEREBRALNEGA OžILJA cenl<, M. Povzetek: Opisan je primer angiografsko diagnosticirane aplazije, oz. agenezije desne arterije karotis interne pri 61 letih starem bolniku. UDK 616.133.33-007.1 ( 497.1) Deskriptori: Rentgenska diagnostika, ožilje cerebralno, angiografija, ar­terija karotis interna, anomalija, primer. Radiol. Iugosl., 4; 303-305, 1974 Uvod. -Možgani so organ, ki potre­buje za svoje nemoteno delovanje veliko kisika. Preskrbo s kisikom zagotavlja raz­poreditev možganskega arterialnega oži­lja, ki je za primer motenj v tem ožilju med seboj bogato povezano tudi z anasto­mozami. Med tem, ko so možnosti nado­mešcanja možganskih arterij, ce le-te iz­izpadajo v kasnejšem življenju, precej pogoste in dobro znane, se v praksi le redkeje srecamo z izpadom možganskih arterij v njihovem zgodnjem razvojnem obdobju. Tako je med drugim lahko mo­ten razvoj arterije karotis interne. Ta žila zavzema pri cloveku pomembno me­sto pri preskrbovanju možganov z arte­rijsko krvjo in je možnost kolateralne cirkulacije pri trombozah te arterije to­likšna, da lahko povsem nadomesti ta iz­pad in bolnik nima nikakih motenj. Isto velja tudi za dokaj redke prirojene izpade arterije ka:rotis d.nterne. Pri.rojene anoma­lije arterije karotis interne so: J l. Aplas.ia oz. agenesia, ki ju v medicin­ski literaturi opisujejo skupaj. Pri agene­ziji se arterija embriološko ne razvije in je povsem odsotna, pri aplazijah pa naj­demo del te arterije. To stanje se lahko kaže v popolni odsotnosti ene ali obeh arterij karotis intern, ali odsotnost arte­rije karotis interne in eksterne, lahko pa je arterija karotis interna fibrozen trak z ozko svetlino ali pa brez nje. Opisane so tudi aplazije, ki zavzemajo samo posa­mezne dele arterije karotis interne, npr. samo njen distalni, oz. samo njen proksi­malni del. O tem, ali gre za agenezijo ali pa za apla:zijo, nas pouci predvsem ope­racija ali avtopsija, oz. aortografija, ki nam pri aplaziji pokaže krn iztopišca. 2. Hipoplazije arterije karotis interne so pogostnejše. Navadno je ozka arterija v celotnem poteku in konca z arterijo oftalmiko, oz. arterijo cerebri anterior. Vse te razvojne anomalije arterije karo­tis interne so opisane pri odraslih, ki so 304 c:erk, M. živeli brez vsakih znakov insuficience cir­kulacije v ožilju, ki ga oskrbuje arterija karotis interna. To je dokaz, da so tudi v razvojni dobi cerebralnega ožilja možnosti za uspešno nadomešcanje arterij, ki se razvijejo nepopolno, ali pa se sploh ne razvijejo. Pri izpadu arterije karotis in­terne locimo po Lie-ju dve vrsti kolate­ralne cirkulacije skozi Willisijev obroc: l. Arterija cerebri anterior na prizadeti strani se polni skozi arterijo communi­cans anterior iz normalno razvite arterije karotis interne z nasprotne strani, arte­rija cerebri medija pa se polni iz arterije bazilaris skozi arterijo communicans post­erior. Taka kolateralna cirkulacija se raz­vije v zgodnji embrionalni dobi, to je tako imenovani »foetalni tip« kolateralne cir­kulacije. 2. Druga ob1ika kolateralne cirkulacije pa je taka, kot jo obicajno srecamo pri trambozah arterije karotis interne. Arte­rija cerebri anterior in medija na priza­deti strani se polnita iz zdrave strani sko­zi arter,ijo communicans anterior. To je tako imenovana »zrela oblika« kolateralne cirkulacije, ki se je morala razviti potem, ko je bil cirkulus Willisii že formiran, to je ko je embrio dolg 24 mm. Prvi je opisal aplazijo arterije karotis interne Tode leta 1787. Peugnet je leta 1876 opisal primer, pri katerem je bila odsotna desna arterija karotis interna, obe arteriji cerebri anterior je oskrbova­la leva arterija karotis interna, desna ar­terija cerebri medija pa je dobivala kri iz bazilarne ai1terije skozi arterijo com­municans poster.ior. Vcrbiest pa je leta 1954 prvi prikazal to anomalijo z angio­grafijo. Do leta 1966 pa je bilo opisanih vsega šest angiografsko obdelanih prime­rov te vrste. Pri nekaterih opisanih pri­merih je odsotnost arterije karotis inter­ne združena še z drugimi žilnimi anomali­jami, kot so npr. sakularne aneurizme. Opis primera. -K. A., 61 let star, ki razen 10 let trajajocih astmaticnih težav ni bil niko1i bolan, je bil sprejet na kli- Sl. l.: Levostranska vertebralis angiografija v AP projekciji. Leva arterija cerebri poste­rior se odcepi od arterije bazilaris znatno nižje kot norma1no, distalni del arterije bazi­laris pa se , cepi v desno arterijo cerebri po­sterior in v mocno navspred potekajoco arte­rijo, katere proksimalni del najbrže ustreza arteriji communicans posterior in se nada­ ljuje v desno arterijo cerebri medijo. Redka anomalija cerebralnega ožilja Sl. 3.: Levostranska karotis angiografija v AP projekciji. Pri angiografiji leve arterije ka­rotis sta se polnili normalna arterija cerebri medija in arterija cerebri anterior na levi strani, ,razen tega pa še skozi arterijo commu­nicans anterior desna arterija perikaloza. niko zaradi glavobolov, ki jih je imel ob­casno zadnje dve leti. štirinajst dni pred sprejemom je postal omoticen, glavoboli so se stopnjevali, bruhal je, pri hoji ga je zanašalo na levo, postal je zmeden. Pri nevrološki preiskavi je bil ugotovljen psi­hoorganski sindrom, disdiadohokineza desnice, širokotirna hoja in padanje na­vzad pri Rombergu. Po dvanajstih dnevih hospitalizacije se _ie stanje mocno poslab­ šalo in je bil na zahtevo svojcev odpušcen, predno so bile izvršene vse potrebne pre­iskave. Ker pri PEG nismo uspeli prika­zati IV. ventrikla in je bila stisnjena ci­sterna pontis, pri sicer normalni PEG, smo napravili levostransko vertebralis an­giografijo. Na vratu nismo tipali niti pulza desne arterije karotis, niti kakšne rezistence po­dobne trombozirani arteriji, zato smo na­pravili levostransko karotis angiografijo. Zakljucek. -Razvoj tako imenovane »foetalne oblike« kolateralne cirkulacije nam daje misliti, da gre pri našem bol­niku za aplazijo, odnosno za agenezijo desne arterije karotis interne, ceprav ni­smo te uspeli direktno dokazati z aorto­grafijo, ali z operativnim posegom, oz. z avtopsijo, odnosno s prikazom kostnega kanala arterije karotis, je »foetalni tip« kolaternlne cirkulacije po našem mnenju zadosten dokaz. Summary A case of angiographic verified aplasia respectively agensia of the right carotid artery in a 61 year old patient is descriebed. Literatura l. W. Tonnis, W. Schiefer: Zirkulationssto­rungen des Gehirns in Serienangiogram 1955. Springer-Verlag, Berlin, Gottingen, Heidel­berg. 2. T. A. Lie: Congenital anomalies of the caroid arteries 1968. Excerpta Medica Foun­dation. The Williams & Wilkins Company, Baltiomre, Maryland. 3. Hussain, S. A., Araj, J. S., Gorman, J. F., and Rosenberg, J. C.: Congenital absence of interna! carotid artery. J. Cardiovasc. Surg., 1968, 9, 285-287. 4. Moyes, P. D. Basilar aneurysm associated with agenesis of left interna! carotid artery (case report. J. Neurosur.g., 1969, 30, 608 to 611. 5. Tangchai, P., and Khaobo.risut, V.: Age­nesis of interna! carotid artery associated with aneurysm of contralateral middle cere­bral ar,tery. Neurology, 1970, 20, 809-812. 6. Smith, R. R., Kees, C. J., and Hogg, I. D.: Agenesis of internal carotid artery with un­usual priimitive collateral. J. Neurosurg., 1972, 37, 460-462. 7. James S. Teal, Calvin L. Rumbaugh, R. Thomas Bergeron, and Hervey D. Segall: Con­genital absence of the internal carotid artery associated with cerebral hemiatrophy, ab­sence of the external carotid artery of the stapedial artery. Am. J. iRoeintgenol., Rad. Therapy and !Nuclear Med., 1973, 118, str. 534 do 545. Naslov avtorja: Dr. Martin cerk, Klinicni center Lj,ubljana, Inštitut rz:a rentgenologijo. san1x Z A G R E B 1 7 INšTITUT ZA RENTGENOLOGIJU KLINicKE BOLNICE GRADA BEOGRADA ANGIOGRAFSKA ISPITIVANJA I KATETERIZACUE SRCA SA STANOVIšTA PROFESIONALNE RADIOLOšKE ZAšTITE I RIZIKA. -NEPOGODNOST SISTEMA ANGIOGRAFSKOG URE­DJAJA SA ZRAcNIKOM IZNAD BOLESNIKA Ojda11ic, Z. Sadržaj: U ovom se radu poredjuju v,rednosti doza na kriticnim tac­kama otkrivenih delava tela pevsonala prilikom angiografskih pregleda vršenih pri :istim uslovima merenja i rada na angiogrnfskim uredja­jima sa zracnikom iznad i sa zracnikom ispod bolesnika. Rezultati pokazuju da postaje velike razlike izmerenih vrednosti. Ove razlike se zasnivaju na fizickogeometvijsk1m svojstvima i suprotnostima zrac­ nih sfera u kojima se obavljaju pregledi. Primljene doze kod uredjaja sa zracnikom is,pod bolesnika su na otkrivenim delovima tela osobja vrlo nizke, konstantne za vrstu pregleda i srazmerne sa dužinom vre­mena TV-radioskopije. Kod sistema gde je zraCirik angiografskog ure­djaja postavljen iznad bolesnika, prim}jene doze na istim tackama merenja su na granicama MDD ili ih prelaze. Zbog toga avtori pre­porucuju poduzimanje mera koje bi sprecile moguca profesijona1na oštecenja pri angiografskim pregledima sa nepogodnim uredjajima u 10 ustanova SR Srbije. UDK 616.12-089.819.1:614.876(497.1) Deskriptori: Rentgen diagnostika, angiografija, kateterizacija srca, za­štita od zracenja, profesionalna izloženost. Radiol. lugosl., 4; 307-313, 1974 L J Uvod. -Danas je razvoj radiobiologije dostigao takav stupanj, da je suština ošte­cenja izazvanih dejstvom jonizujuceg zra­cenja, uspešno protumacena promenama na makromolekulama jedra celije (4, 3), cime je zaštita dobila egzaktan teorijski osnov. U pocetku, povezanost radiobiolo­šbh saznanja sa prakticnim merama za­štite karakteriše empirija, a kasnije sa­znanja koja se temelje na istraživanjima u okviru morfoloških i kvantitativnih pra­mena u korelaciji sa kolicinam i vrstom absorbovane zracne energije (15). Sama suština morfoloških oštecenja i poreme­caji funkcija celije i organizma u celini, ostaju dugo nerasvetljeni i njih obradjuju mnogobrojne hipoteze sa relativno zado­voljavaju6im uspehom (8, 11, 15). Sa sa­dašnjih stanovišta, radiobiološka oštece­nja u širem smislu reci, svode se na ošte­cenje makromolekula nukleinskih kiseli­na sa daljim posledicama na složene i povezane fizicko-hemijske sisteme i kraj­njim odrazom na život, deljenje, nasledje, metabolizam i funkcije celije (3, 4). U prelomnom periodu, oko 1960. godine, empiriju, radiobiološku morfologiju i hi­poteze, nadgradjuju i dopunjuju egzaktno proucene i potvrdjene cinjenice o suštini mehanizma oštecenja (4, 3). Oštecen ma­kromolekul nukleinske kiseline predstav­lja pocetnu tacku odakle se zakonitim i složenim mehanizmima oštecenje preno­si na dalje hemijsko-fizicke strukture ce­lije (3, 4). Po završetku II. svetskog rata, nove tehnološke tekovine otvorile su perspek­tive širokih razmera i na polju rendgeno­loških ispitivanja i obogatile dijagnostiku mnogobrojnim novim metodama. Katete­rizacije srca, angiografska ispitivanja mogucnost intervencije u toku kateteri­zacije, postale su rutinska praksa u mno­gim centrima. U metodologiju i tehniku 308 Ojdanic, Z. rendgenoloških ispitivanja uneti su mnogi novi elementi vezani za neizbežno vecu iz­loženost osoblja i bolesnika dejstvu x­zracenja (6), koje je i danas, u strukturi ukupnog dodatnog zracenja na coveka -širokom primenom konvencionalnih i uvodjenjem novih metoda -zastupljeno sa preko 80 % (1, 2, 11). I dok su do­stignuca radiobiologije i srodnih discipli­na razsvetlile suštinu mehanizama radio­bioloških oštecenja, a zaštita u mnogim zemljama ostvarila vidne rezultate i ozra­civanje ljudi smanjila ispod dopuštenog, u nas se, u nekim oblastima odražava ne­sklad teorijskog znanja i prakse. Susre­ Slika 1: Moderni Simensov angiografski ure­tanje sa novim problemima radiološke djaj sa zracnikom postavljenim ispod stola. zaštite osoblja koje radi sa modernim Elema-Schonander AOT-sistem u dve ravni angiografskim uredjaj.ima ukazuje, da zaštita u ovoj oblasti nije dosledno spro­vedena. U poslednjih nekoliko godina na podrucju SR Srbije, u 10 ustanova osnov­ni elementi modernih angiografskih ure­djaja povezani su u sisteme, koji su sa stanovišta profesionalne zaštite krajnje nepogodni. Merenjem i uporedjivanjem primljenih doza na kriticnim tackama otkrivenih de­lova tela rendgenologa i asistenta pri iz­vodj enju razlicitih selektivnih angiogra­fija i kateterizacija srca, tražen je krite­rijum sa stanovišta zaštite, za ocenu po­godnosti angiografskih uredjaja koji mo­gu da se postave u sisteme sa zracnikom ispod, ili sa zracnikom iznad bolesnika. Cilj rada je. da prema opšte usvojenim normama ukaže na nepogonost sistema sa zracnikom iznad bolesnika, kao i na potrebu preuzimanja mera za otklanjanje nedostataka. Metod i materijal. -Merenja su vrše­na u dve serije, tj. na sistemu kada je uredjaj postavljen tako da se zracnik na­lazi ispod bolesnika, i obratno, 'lrnda je zraonik postavljen iznad bolesnika. Merenja se odnose na doze koje prima­Slika 2: Isti uredjaj pri jednoj eksperimen­ju rendgenolog-operator i asistent, kao i talnoj kateterizaciji srca psa. Slike iz Rend­genološkog odeljenja Instituta za klinicku i na dužinu vremena TV -radioskopije eksperimentalnu himrgiju Akademije nauka potrebnog za uvodjenje vodica i katetera cSSIR -Prag, Krc Angiografska ispitivanja i kateterizacije Seldinger-ovom tehnikom, sondiranje od­redjenog ušca krvnog suda ili srcane šup­ljine, provere položaja vrha katetera, za­mene katetera, centriranja itd. Primljene doze merene su integralnim penkalo-dozimetrima Ei-Niš, koji su isto­vremeno stavljeni horizontalno na celo i na gornju ivicu grudne kosti rendgeno­loga i asistenta. Prva serija merenja vršena je na Rtg -odeljenju Centralne armijske bolnice u Pragu 1969. i 1970. godine na uredjaju sa zracnikom ispod bolesnika (Sl. 1 i sl. 2) i obuhvaita ukupno 62 angio­grafska pregleda i katerizacionih postu­paka sa 103 merenja doza. U ovoj seriji bilo je moguce merenje primljenih doza penkalo-dozimetrom i na volarnoj strani desnog rucnog zgloba zbog male brzine doze u sferi izmad bolesnika. U drugoj seriji primljene doze izme­rene su u 23 angiografska pregleda. Ukup­no je izvršeno 79 merenja doza. Ova me­renja su vršena 1971. i 1972. godine na angiografskom Rtg-uredjaju sa zracnikom iznad bolesnika u Inst.itutu za rendgeno­logiju K. B. G. Beograda. Zbog velike brzine doze u sferi iznad bolesnika, u ovoj seriji nisu bila moguca merenja do­za na volarnoj strani rucnog zgloba. U obe serije, angiografske preglede i kateterizaciona ispitivanja, kao i mere­nja doza vršio je autor istim postupkom i u tab. I. dao prikaz izmerenih vrednosti. Vreme TV-radioskopije prikazano je upo­redo sa vrednostima izmerenih doza i dato je u granicama najcešce izmerenih vrednosti. Pregledi sa ekstremno dugim i kratkim vremenima TV-radioskopije, i pri tom izmerene doze, nisu uzeti u obzir i nisu uneti u tabelu. Njihov broj je mali i izmerene vrednosti nemaju znacaj za globalno razmatranje problema. Fizicki uslovi prosvetljavanja u oba si­ stema regulišu se automatski i krecu se u granicama od 80-110 KV i od 2-3,5 mA. Za vreme serijskog snimanja osoblje je van sfera zracenja. srca sa stanovišta profesionalne ... 309 Rezultati i diskusija. -Mada mere­njem nije obuhvacena šira topografska izloženost otkrivenih delova tela, vredno­sti primljenih doza na najkriticnijim tac­kama (celo i gornja ivica grudne kosti) ipak pokazuju karakteristicno ponašanje u obe serije merenja, što omogucuje da se prosudi pogodnost ili nedostatak jed­nog, odn. drugog sistema postavljanja an­giografskih uredjaja sa stanovišta profe­sionalne radiološke zaštite i rizika. Kod sistema u kome je zracnik postav­ljen ispod bolesnika, izmerene doze su veoma niskih vrednosti i upravo su sraz­merne sa dužinom vremena TV-radiosko­p1Je. Dužina vremena TV-radioskopije kod ovakvog sistema ima ulogu presud­nog cinioca koji uslovljava velicinu prim­ljene doze. Upravo srazmerni odnosi vre­me -doza uslovljeni su fizickim i geo­metrijskim svojstvima u sferi rasutnog i selrnndarnog zracenja iznad bolesnika, gde slab intenzitet ima izvesnu homoge­nost i pravilno opada sa daljinom. Na tackama merenja doze su minimalnih vrednosti i prema vrsti pregleda krecu se na celu od O do 8 mr., na gornjoj ivici grudne kosti od O do 10 mr. i na rucnom zglobu do 30 mr. U sferi zracenja iznad bolesnika, položaj i odnos pojedinih de­lova tela rendgenologa nemaju znacajni uticaj na velicine primljenih doza. To po­sebno ilustruje mala vrednost izmerene doze na rucnom zglobu rendgenologa, koj.i se nalazi najbliže središtu zracne sfere, i koja, i prilikam najdužih ispiti­vanja -kao što je to kateriziranje des­nog srca -ne prelazi vrednosti od 30 mr. Velike razlike pokazuju rezultati dobi­ jeni merenjem doza na sistemu angio­ grafskog uredjaja sa zracnikom iznad bolesnika. One se ogledaju u sledecem: l. Vrednosti su višestruko vece od onih koje su izmerene u prvoj seriji na istim tackama za iste vrste pregleda. Na celu rendgenologa za selektivnu angiografiju bubrega iznose 25 do 60 mr. i vece su 8 do 20 puta, na gornjoj ivici grudne kosti TABEL A I PREGLED MERENJA DUŽINE TV-RADIOSKOPIJE (u min) 1 IZMERENIH DOZA ( u mr) NA OTKRIVENIM DE LOVIMA TELA RENDGENOLOGA I ASISTENTA KOD RAZLICI ­TIH ANGIOGRAFSKIH PREGLEDA I KATETERIZACIJA DESNOG SRCA RT G -URED JAJ SA ZRACNI KOM RT G -URED JAJ SA ZRACNI KOM VREME IS POD OOLESNI KA IZNA D BOLESNI KA VRSTA -NAZIV PREGLEDA TV RA DI O SKOPIJE (u min) BROJ PREG­ REN D GEN O LOG GORNJA IVICA RUCNI CELO BROJ PREG­ RENDGEN OL OG GORNJA IVICA CELO ASI STEN T GORNJA " IVICA CEL O LEDA ZGLOB LEDA STERNUMA STERNUMA MA SELEKTIVNA ANGIOGRA­FIJA BUBREGA 3,5 -5 6 <3 <3 5 5 25 -60 70 -140 5 -35 10 -40 SELEKTIVNA FLEBOGRA­FIJA BUBREGA 4 -6 3 <3 <3 5 2 30 i 55 75 i 160 10 i20 15 i 45 CELIJA KOGRAFIJA <5 <5 5 -8 3 30 -70 90-> 200 15 -45 30 -80 SELEKTIVNA ANGIOGRA­ 5 -7 15 5 15 · 35 40 · 75 -8 3 30 -75 85 ·> 200 FiJA A. MESENT.SUP. SELEKTIVNE ARTERIOGRA­FIJE LUMBALNIH ARTER. <5 8 -10 2 7i9 15 i 45 45 i 110 2 30 i 70 120 i > 200 ( DVA S TABLA) CAVOGRAFIJA 10 -15 15 -25 2,5·3 2 o o <5 3 15 -50 50 -90 (V.CAVA I NF.) AORTOGRAFIJA ( LUK AORTE) AORTOGRAF I JA 8 <3 3 -5 1 30 75 15 30 >10 20·30 4 10 -45 50-75 2 -2,5 6 o o (T RBUSNA AORTA) KATETERIZACIJA - - DESNOG SRCA 16 · 23 5 5 -8 5 -10 20· 30 (OKSI MET RIJA I PRITISCI ) SVEGA PREGLEDA 62 103 23 41 MERENJA Angiografska ispitivanja i kateterizacije srca sa stanovišta profesionalne ... iznose od 70 do 140 mr. i vece su 23 do 46 puta. Pri izvodjenju abdominalne aor­tografije Seldinger-ovom tehnikom, rend­genolog primi na ovom uredjaju u visini oka od 10 do 45 mr., dok je doza na ovoj tacki nemerljiva na angiografskom ure­djaju sa zracnikom ispod bolesnika. Isto vaz1 1 za gornju ivicu grudne kosti, gde primljena doza dostiže vrednost i do 75 mr. izmerene doze na celu i gornjoj ivici grudne kosti asistenta sa prosecno za 70 % niže kod istih vrsta pregleda. 2. U ovoj seriji postaje varijacije vred­nosti u širokim granicama za iste vrste pregleda, premda vreme TV-radioskopije ne pokazuje razlike koje bi odgovarale vrednostima izmerenih doza. Ocigledno je da ne postaji upravo srazmeran odnos izmedju dužine vremena i vrednosti do­za, vec da vlada potpuna nepravilnost tih odnosa. Visoke vrednosti i nejednakost izmerenih doza nastaju cestim promena­ma položaja delava tela rendgenologa i asistenta u toku rada prema primarno zracnom snopu, jacim intenzitetam se­kundarnog i rasutnog zracenja, i vecim obimom zracne sfere. U njenom središtu dejstvuje konus primarnog zracnog sno­pa, oštro ogranicenih od ostalog dela zrac­ne sfere. Skup svih pokreta u toku pre­gleda i fizicko-geomertrijska svojstva zracne sfere kod uredjaja sa zracnikom iznad bolesnika predstavljaju presudne cinioce koji formiraju visoke vrednosti doza. Prvi od njih je sasvim subjektivne prirode i u uslovima raznovrsnih i slože­nih angiografskih pregleda njegova kon­trola i regulisanje na optimalni nivo nije izvodljiva. I pri obazrivom radu dogadja­ju se nekontrolisani »upadi« i približava­ nja delava tela primarnom snopu, što dovodi do ekstremnih skokova primljenih doza. Ovo sa pravom namece pitanje da li je takav profesionalni rizik dopušten. Za procenu rizika u obzir treba uzeti i broj pregleda koje pojedinac izvrši u jed­noj godini, kao i racunicu ekonomske eksploatacije ovih skupin uredjaja (13). Ako se rešenje traži u smanjenju broja pregleda zbog visokih vrednosti primlje­nih godišnj,ih doza, i ako se racuna sa vrednostima koje je autor izmerio, onda su dovoljne samo dve selektivne angio­grafije nedeljno, pa da rendgenolog za go­dinu dana prosecno primi na celo 5 r. i gornju ivicu sternuma 10 r. Iz tih raz­loga angiografski Rtg-uredjaj sa zracni­kom postavljenim iznad bolesnika poka­zuje se nepogodnim. Primedbi da integralni penkalo-dozime­ter nije precizan instrument i da rezul­tati merenja nisu pouzdani, može se upu­titi prigovor da se ovim radom u prvom redu ukazuje na motorne cinjernice i eks­cese koji dovode do znatnog ozracivanja osoblja, kada se uporede rezultati mere­nja pod istim uslovima na dva razlicita sistema angiografskih uredjaja. Za iste vrste pregleda razlike su ocigledne i kacla se racuna sa 50 % odstupanja od izmere­nih vrednosti doza; u drugoj seriji mere­nja (zracnik iznad bolesnika) njihove vrednosti su visoke -na granici dopu­štenih ili je prelaze. Suprotno, u prvoj seriji doze su vrlo niskih i konstantnih vrednosti. U ovoj razlici odražavaju se fizicka i geometrijska svojstva zracnih sfera dva razlicita sistema postavljanja angiografskih uredjaja, od kojih je jedan pogodan, a drugi krajnje nepogodan sa stanovišta profesionalne radiološke za­štite. Zakljucak. -Poredjenje vrednosti do­ za na kriticnim taokama otkrivenih dela­ va tela rendenogloga i asistenta prilikam razlicitih angiografskih pregleda koji su vršeni pri istim uslovima merenja i rada na sistemima angiografskih uredjaja sa zracnikom iznad i sa zracnikom ispod bo­ lesnika, ukazuju na velike razlike izme­ renih vrednosti. Ove razlike se zasnivaju na fizicko-geo­ metrijskim svojstvima i suprotnostima zracnih sfera u kojima se obavljaju pre­ gledi. 312 6jdanic, Z. Zracnu sferu angiografskog rtg-uredjaja sa zracnikom ispod bolesnika karakteriše slab intenzitet i relativna homogenost se­kundarnog i rasutnog x-zracenja. Primlje­ne doze na otkrivenim delovima tela osoblja su niskih vrednosti (daleko ispod granica MDD), gotovo su konstantne za vrstu pregleda, i upravo su srazmerne sa dužinom vremena TV-radioskopije. Naj­izloženiji delovi tela (rucni zglob) i pri najdužim pregledima, kao što je katete­ rizacija desnog srca, ne prime više od 30 mr. Sa stanovišta profesionalne radio­loške zaštite, postavljanje zracnika ispod bolesnika je sasvim pogodan i bezbedan sistem za rad. Kod sistema gde je zracnik angiograf­skog uredjaja postavljen iznad bolesnika, zracna sfera ima ve6i intenzitet, nehomo­genost i širinu, i u njenom središtu de­luje konus primarnog snopa. Primljene doze na istim tackama merenja su na granicama MDD ili ih prelaze (2, 12, 14). Kod istih vrsta pregleda postoje velike razlike. Dužina vremena TV-radioskopije ne predstavlja bitan i jedini cinilac sraz­meran primljenoj dozi; veci znacaj imaju , nekontrolisani, subjektivni cinioci u toku rada, koji se ne mogu izbeci i ispraviti. Kod ovog sistema merenja doza na ša­kama penkalo dozimetrom nisu moguca zbog velike brzine doze, a izmerene vred­nosti na celu su i do 25 puta vece, a na gornjoj ivioi grudne kosti do 50 puta vece od vrednosti izmerenih na uredjaju sa zracnikom ispod bolesnika. Iz ovih razlo­ga rad sa angiografskim rtg-uredjajem, uekome je zracnik postavljen iznad bo­lesnika je krajnje nepogodan i rizican.e Ne postoje tehnickii i ekonomski razlozi koji bi opravdali postavljanje zracnika iz­ nad bolesnika (13). Intervencijom svih institucija radiolo­ ške zaštite treba preduzeti mere koje bi sprecile moguca profesionalna oštecenja pri angiografskim pregledima i kateteri­ zacijama srca sa nepogodnim uredjajima ue10 ustanova SR Srbije. Zbog ozbiljnostie problema ukazuje se potreba svestrani­jeg razmatranja sa posebnom dozimetrij­skom metodologijom, koju treba da raz­rade službe radiološke zaštite. Postojece angiografske rtg-uredjaje sa zracnikom iznad bolesnika treba rekonstruisati i ne dozvoliti postavljanje novonabavljenih u nepogodan sistem. Summarye The doses of radiation were determined in professional personel during catheterisation and angiographic procedures. The results were compared in two types of angiographic equipments: A. with the tube under the ca­theretisation table, B, wi:th an overhead tube. Significant differences were found: in systems with a tube under the catheterisation table, the doses were relatively low, constant in specific procedures and proportional to the duration of fiuoroscopy. In the systems w:ith an overhead tube, on the other band, the radiation measured at the same poi:nts, was at limits of permissible doses or above. The adequate measures are proposed to prevent radiation injuries in professional per­sonel, since there are 10 angiographic equip­ments with an overhead tube instaHed in SR Serbia. Literatura l.eEuropean seminar on pu:blic healtheaspect of the medica! uses of ionizing radi­ation. Lund -Sweden, 4-9, october 1965., 3-8, 19-29,30-35.e 2.e ICRP and IORU -Report: Exposure ofeman to ionizing radiation arising from me­dica! procedures. 1957. 3.e Kanazir T. D.: Dejstvo zracenja na me­hanizme autoereduplikacije i transkripcije ge­netskog »Code-a«. II. Molekularni aspekti dej­stva zracenja na primarnu funkciju gena., Institut .za nuklearne nauke »Boris Kidric« -Vinca, 70-89, april 1965.e 4.e Kanazir T. D.: Neke nove koncepcijeesavremene radiobiologije. Radio!. lugosl., 12-28, anno 6/1, mart 1972.e 5.eKrokowski E.: Augenbe!astung unde Augenschutz bei Strahlen -diagnostik und Therapie. Radiographica, 152-160, oktobar 1963/7. 6.eLarsson L...:E.: Radiation doses to ,pati­ents and personal in modern roentgen di­agnostic work., Acta Radiologica, 680-689, vol. 46, fasc. 5, november 1956. Angiografska ispitivanja i kateterizacije srca sa stanovišta profesionalne ... 7. Laugh!lin S. J. and col.: Bone, skin and gonadal doses .in routine diagnostic procedu­res., Amer. J. Roentgen. 961-983,78, 1957. 8. Magaraševic M., Ojdanic Z.: Strucna sprema osoblja na radu sa dijagnostickim rendgen-aparatima. 2Jbornik radova IV Jugo­slovenskog simpozijuma o radiološkoj zaštiti, 9-16, Baško Polje, maj 1969. 9. MihajilovJc M., Dekleva M. i sarad.: Pro­cena gonadne doze stanovništva SR Slovenije kod dijagnos:ticke upotrebe rendgenskih zra­ka. Radiol. Iugosl., 84-87, anno 1/1, 1964. 10. Mohr H.: Die Roentgentechnik der Ge­fiissuntersuchung. Angiographie -Methoden -Indicationen; Ergebnisse. 28-31, Georg Thieme Verlag. Stut-tgart, 1966. 11. Ojdanic Z.: Osnovni principi zaštite osoblja i bolesnika od jonizujuceg zracenja primenjenog u medicini. Medicinski radnik, 17-25, V/2, mart-april 1967, Beograd. 12. Recommendations of the ICRP. British Institute of Radiology, dec. 1955 London. 13. Report of Inter -Society Commision for heart disease resources. Circulation, 97 to 133, vol. xum, jan. 1971. 14. Savic S., Jeremic M.: Rezultati sistemat­skih pregleda organa vida u osoba hronicno izloženih dejstvu x-zracenja. Zbornik radova IV Jugoslovenskog 1simpozijuma o radiološkoj zaštiti. 33-40 Baško Polje, maj 1969. 15. Schinz R. H.: 60 Jahre Medizinische Ra­diologie. Probleme und Empirie. -Strahlen­biologische Erkentnisse. 74-103. Georg Thi­eme Verlag, Stuttgart, 1959. Adresa autora: Dr. Zoran Ojdanic, radiolog, Klinicka bolnica grada Beograda. SIEMENS Angiographie -auch ohne Spezialarbeitsplatz Abdominale und Extremitatenangiographie, thorakale Angio­graphie und Phlebographie: jede dieser Untersuchungen kiinnen Sie mit dem fernbedienten Riintgendiagnostikgerat SIREGRAPH'' A durchfuhren. Dank des inkorporierten PUCK0)-Blattfilm­wechslers tur max. 3 Bilder/s im Format 35cm x 35cm. Der universelle Anwendungsbereich des SIREGRAPH A -ausgestattet mit Obertischriihre und vollautomatischem Untertisch-Zielgerat mit BV-FS-Einrichtung bleibt voli erhalten. Das Verschieben der Lagerungsplatte in die Katheterisie­rungsposition uber den BV und in die Angioaufnahme­stellung uber den PUCK erfelgt automatisch durch Drucktastensteuerung. kV-Reduzierung, Aufnahmeanzahl, Kontrastmittelinjektion und schrittweise Tischplattenverschiebung werden bei abdominaler und Extremitatenangiographie durch Lochkarte gesteuert. Schichtaufnahmebetrieb und Untersuchungen mit schragem Strahlengang in allen Kippstellungen bis 30 ° Kopftieflage. SIEMENS AKTIENGESELLSCHAFT Bereich Medizinische Technik · Erlangen mit dem universellen Rontgenuntersuchungsgerat SIREGRAPH A r 1 THE LNSTITUTE OF ONCOLOGY, LJUBU.ANA, YUGOSLAVfA RADIOLOGICAL SIGNIFICANCE OF THE THYROID GLAND CALCIFICATIONS Us J., M. Auersperg, R. Golouh Abstract: Jn order to differentiate benign from ma:lignant lesions of the thyroid gland, neck soft tissue rnentgenogrnphy was performed in 45 patients. In 25 patients calcifications in neck soft tie;sues were found. Out of 25 cases, 16 were correotly .nterpreted as benign aind 5 as ma­lignant whereas ,two false positive and two false negative interpretations were made. In the 1group of 20 patients without roentgenologicaUy de­monstrable calcifications, 16 had histologically benign lesions, 2 had papillary aind 2 follicular carcinoma o:f 1he thyrnid gfand. Since in 21 out of 25 cases the cakifications were oorrectly interpreted .the illse of the descrrbed method seems to be justified. ,Jn view of the 8 incorrectly interpreted cases rthe method, however, should be emrployed only in combination wHh other diagnostic procedures. UDK 616.44--003.84-073.75(497.1) Deskriptori: Rentgenska diagnostika, šcitnica, kalcinacije, diagnosticni pomen. Radiol. lugosl., 4; 315-318, 1974 Introduction. -Cancer of ,the thyroid gland is relatively ,mre aocou,nting for no more ,than 0.1 to 0.7 ,percent of all mali­,gnomas. lit is more frequent in women than 1in men. Iit1s highest inoidence iis bet­ween age 40 and 70 bUJt it can be observed also in childhood 1,7). The :reif.atively favoraible prognosis and the ,success:6ul treatment of early cases call for an acourate diagnostic evaluation of each single case. X-ray method. -Among ,the variouseroentgenologica:l diagnostic procedures for ,the assessment of rbhyroid rpathology there ,is besides the technica:lly more demandiing methods (angiogmphy, pneumothyreogra­phy, etc.), a'1so the simrpler neck ,sort tis­sue rnentgenogr31phy, the diagnostic value of which is ,comparable to ,that of the for­mer ones (2). The advantage of the neck sofit tissue roentgenograiphy ms in ,that no special equi;pment is requiired. The method 3* J ds simpJe and similar to ,soft tissue rooot­genogrnphy used for joints, the larynx, the breast, etc. (3). In goiter caldfications are frequently encountered. F:rom the ,shape of ,these cal­cifirntions the naitme of thyroid gland ohanges can ,be deteJ11nined (3, 4, 5). In benign lesions ca:loil:Jications develop at a :slow ra:te. Their contours are sharply deUneated, their shape is ,regular or irre­gular (conohiform, oblong, ,spherical, poli­gonal) rtheir ,diameter is from a few miil.li­metens ,to 1several centLmeters. On roent­genograms theiir shadow ds dense and sha:rply outl:tned (f:ri.g. 1). In mailignomas the calcifications deve­lop at a ,.. ll )rr;[· ..i'J) jj].rl .ID 300 EE Ni v r 200 2 4 6 37 3S 1737 1 4 4127 791131143 7 9 1113 38.TT ¦ Dll&Bn•wu 1 20 21 za 45 3 5 3ll .0 52 30 3 38 31 6 ll 11 U 15 81016 n11020nnnn•mn 18 21 24 23 47 PATIENT' S CODE NUMBERS Fig. 4. Proton spin-lattice relaxation tirne of the thyroid gland tissue for the series of the patients with different thyroid gland diseases Magnetic resonance in the diagnosis of cancer above 700 msec should be considered su­spicious for malignant growth. Necroses and haemorrhages are excep­tions which also show T1 above 700 msec. These values are usually even higher than in malignant samples and even exceed 1000 msec. It has to be stressed at this point, that the critical value 700 msec is valid for T1 measurements performed at resonant frequency 32 MHz. Recently, si­milar results were reported by Damadian (12, 13). Their measurements were done at resonant frequency 100 MHz. Since T1 in the tissues increases with increased frequency (14), the values reported by Damadian are higher than ours. However, there are some well differen­tiated carcinomas, like papillary thyroid gland carcinoma, where T1 values are in M[LANOMATA Poor/y d;!krentiafed 'Z; 1000 Q) v-. E '--' 900 = . 800 X SU RRO U N D ING the same region as in nonmalignant tis­sues. In Fig. 4 they are plotted in their own group since they behave specifically. Another type of malignant tissue with T1x below 700 msec are some cases of ma­lignant melanoma. Low T1 values for ma­lignant melanoma were also reported in the already mentioned work (13). In our series of ma1ignant melanoma, however, T1 values are ranged from 350 to 1100 msec. In order to explain this scattering of results, specimens were carefully exa­mined for the presence of necrotic areas. In Fig. 5 necrotic samples are marked with full circles. From Fig. 5 it can be seen that T1 values in some malignant melanomas with no necrotic areas are high. Therefore, we have tried to deter­mine the histologic grade of malignancy LYMDH NOD[S = C>. 1 }00 11111 12345 11 57 11 1 1 6 7 1 1 11 1 1 1 1 1 1 Z 3 6 7 8 9 30 :::t±±±+:l'.'.1 1 5 6 9 10 20 3 1 4 Fig. 5. Proton spin-lattice relaxation tirne of the lymph nodes and malignant melanoma. Necrotic samples are noted with full circles Sentjurc M., M. Schara and the arnount of rnelanin in rnelano­mas. It seerns that well differentiated rnelanomas have lower T1 values as un­differentiated types (F,same ig. 5). At the tirne the arnount of melanin was higher T1 in the cases with low values. Both before mentioned characteristics of me­lanoma could be the reason for decrea­sed T1 values. The series of 6 cases stu­died in this wor,k is too small to allow any defini,te conslusion. T,herefore, fur­ther studies are in progress. Discussion. -There are two irnportant questions to be answered: what is the reason for prolongation in some pa­ T1 thologic tissues and why this prolonga­tion is most pronounced for rnalignant tissues and necroses. For the tirne being, prolongation of the proton spin-lattice relaxation tirne is still a matter of discussion concerning the relaxation rnechanisms in tissues, and only by explaining this part, reliable con­clusions could be rnade about the chan­ges of the intra and eX:tracellular water in rnalignant tissues. Now the model is being used accorcling to which se­paration of water protons in two frac­tions is supposed -1Jhose which relax fast, the so called modified water pro­tons which are influenced by protein sur­faces and ions dissolved in intra and extracellular water, and protons of free water which are not influenced that way. Therefore, their relaxation tirne is lon­ger. Assurning the exchange of rnolecules between the two fractions of water is fast; the relaxation rate 1/T1 is: 1/T1 = x/T1 (mod) + (l-x)/T1 (free), where x is a fraction of rnodified water. Using this model, some possibilities arise for T1 pro1ongation in malignant and ne­crotic cells. l. The ratio of free to modified water molecules alters at the constant arnount of total water. Darnadian suggested that the prolongation of could be due to T1 the increased potassium content in rna­ lignant tissues. He found that increased K+ ion concentration can imply increase in the arnount of free water in the tissue 2. The total amount of water content increases in rnalignant cells in favour to the free fraction. It was shown that the prolongation of spin-lattice relaxation ti­rne is correlated to an increased water content in tissue (16). The longest T1 was found in nondifferentiated tissues. 3. The lowering of the paramagnetic centre concentration in malignant cells can result in an increase in T1 value. This question arose several tirnes (17) but has never been sisternatically exa­rnined. There are rnany pararnagnetic centres which are not observable by EPR rnethod, and their role on the proton re­laxation is not easy to estimate. 4. Nonspecific changes, dirninishing of the 02 and glucose concentration in rna­lignant cells, lowering of pH value down to 6 and other changes could also influ­ence spin-lattice relaxation (18). None of these factors was cornpletely proved or omitted until now, but the as­surnption l. together with 2. seerns to be the most probable. In order to discover, how different fac­tors influence spin lattice relaxation ti­rnes and EPR :.-:-:•:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:•:• ...................... .-.,,,,:::. ............. .. . . . . . . ·--"· ;..b:::::. .. @=. ...... . . . . ·.· ... · . . . -.-.-.-. ......... .. --.·.·.· ··•·•• : = : = : vrsti izbira Kadar je na antibiotika, upoštevajte tudi III @ f ur amyc1. Uamfeoikoll DELOVANJE Tiamfcnikol je antibiotik širokega spektra; deluje na po Gramu pozitivne in po Gramu negativne bakterije, spi• rohctc in rikccijc. Velikokrat deluje tudi na st,1filokokc, ki so odporni proti drugim antibiotikom. Obstaja navzkrižna rezistenca s k1oramfcnikolom. Tiamlcnikol se dobro absorbira iz prebavil; prakticno se ne veže na serumske proteine, zato dobro predira v tki\•a in telesne tekocine. Zlasti velike koncentracije so v ledvi­cah, jetrih in žo'.cnih potih. V urganizmU !->C ne mcta­bolizira in se izloca prctdno v aktivni obliki. INDIKACIJE Irifckcije urogcnitalncga trakta, žolcnih potov, prebavil, dihalnih potov, sinusitis, otitis, rnastoiditis, gonoreja, meningitis, peritonitis in številne dnigc infekcije, ki jih pon:rocajo mikroorgani:tmi, obi:utlji\,i za tiamlenikol. KONTRAINDIKACIJE Motnje hcma!opoczc in a-nurija so kontraindikacije 7.a uporabo tiamlenikola. Nai:clno ne pnporot:amo uporabe zdravila v prvih treh mesecih noscl:nosti in. pri nedo. no?.cnckih in novorojenckih. PREVIDNOSTNI UKREPI rcnalno insulienco je treba zrnanj?.ati do1.c v skladu s .topnjo ledvicne okvare. Cc dajemo astmatikom Urla­mycin v obliki acrnsola, priporot:amo socasno uporabo bronhodilatatorjcv. Zaradi antagonisticnega ucinka ne pri porocamo kombinacij s penicilinskimi preparati. STRANSKI UCINKI Oralno uporabo lahko !->premljajo zgaga, .labo:,t, bruha­nje in dri.ka, zelo redko pa pomanjkanje teka, vrtogla­vka ali glavobol. Zelo redke so prcobcutljivo.tnc reak­cije na koZi in sluznicah. Redko !->e zmanj.a nastajanje hemoglobina in eritrocitov, pa tudi Jevko'citov in trom­bocitov. Te !->prcmembe so rcvcrt.ibilnc in izginejo, ko prenehamo dajati zdravilo. Pri uporabi tiamlcnikola niso opa1.ili ircvcr1:ibiln1h hematotoksic11ih ucinkov. OPREMA Skat lice 1. 12 kap!->ulami po 250 mg. StcklcniCkc s 60 ml sirupa. škatlice L. eno steklenicko po 500 mg in 5 ml topila. škatlice s 50 stckleni.kami po 500 mg. IZDELUJE TOVARNA Zdravljenje je treba praviloma omejiti na najvec 10 dni. FARMACEVTSKIH Pri daljši uporabi ali (:c dajemo do1,c, vecje od pripo­,N KF.MICNIH rocenih, so potrebne r.dne kontrole krvne slike in mc­ ® LE K :..1!....>:" v :-.oddovanju z Zambo111, S. p. A., hcmatopoc-lc, je tnba :tdravljenjt.· prt:trgati. Holnikom z row FARMACUA taboli:tma železa. Cc se pokai.ejo prvi znaki okvarjene --·------­Milan. r 1 INSTITUTE OF ONCOLOGY, '.LJUBLJANA. YUGOSLAVIA 67-Ga CITRATE AND 75-Se METHIONINE IN THE DIFFERENTIAL DIAGNOSIS OF THYROID NODULES Erjavec, M., M. Auer.perg, R. Golouh, M. Porenta, J. Šnajder Povzetek: Avtorji so scintigrafirali 71 bolnikov z obolenjem šcitnice s pomocjo 75-Se metionina in 67-Ga citrata, da bi ugotovili vrednost ,teh radiofarmakov v preoperativni diagnostiki malignih tumorjev. Ugotovili 1so, da je tolmacenje 'konvencionalnih scintigrafskih slik težko in nezanesljivo. Izdelali so racunalniško metodo, ki je omogocila izra­ žanje radioaJktivnosti tkiv vratu v odnosu na »telesno ozadje« in omo­gocila iztiskavanje »kvantitativne sli:ke«. S to metodo so ,prikazali, da se oba radiofavmaka kopicita v razlicih normalnih in patoloških struk­turah v,ratu, pri cemer se razmerje do »telesnega ozadja« giblje med 1,5-2,5. fajemo predstavljajo anaplasticni karcinom, ma:ligni limfomi in thyreoiditis Hashimoto, kjer so našli vrednosti do 5,2. Med uspešno terapijo ,in po njej je bilo ugotovljeno zniževanje vrednosti za 67-Ga, s cimer je podana možnost zasledovanja uspešnosti zdravljenja. UDK 61644-006-07:621.039.8(497.l) Desktiptori: Nuldeama medicina, 67-Ga citrat, 75-Se metionin.eRadio!. lugosl., 4; 329-334, 1974 Solitary thyroid nodules which fail to concentrate radioiodine or radiopertech­netate (cool and cold nodules) occur fre­quently and represent, histologically, a variety of condi:tions including malignan­cy. Early and adequate surgery is likely to »cure« patients with well differentia­ted adenocarcinomas, whereas for ana­plastic tumors radiation seems to be the preforable treatment (1). Benign adeno­mas and regressive changes may not need immediate treatment. In this study, scintillation scanning with 67-Ga citrate and 75-Se methionine has been tried in order to examine its ability to improve the preoperative diffe­rentiation of thyroid nodules. Material and methods. -To the first group of 35 patients with thyrnid nodu­les 2 mC of 67-Ga citrate and/or 0.25 mC of 75-Se methionine were administered i.ev. If both radiopharmaceuticals wereešcitnica diagnostika diferencialna, J tried on the same patient, the latter was given after a two-weeks delay in order to decrease the background radioactivity within the neck. The images of the neck were made two days later by means of a rectilinear color-dot scintiscanner or an Anger camera. In the first group of 35 patients, the relative concentration of the radiophar­maceuticals within the nodules was vi­sually scored as higher ( + ), same ( + /-) or lower (-), than that within the nor­mal thyroid tissue. Since the overall target/non-target ra­tios were low in most cases, the scoring of images was soon found to be uncer­tain. Further, the predse topographic cor,of conventional thyroid relation ima­ges with the 67-Ga and/or 75-Se was difficult and errors due to subjective in­terpretation could not be avoided. In order to improve the reproducibility of Erjavec, M., M. Auersperg, R. Golouh, M. Porenta, J. Šnajder this interpretation, a computer assisted technique was devised for a better asses­sment of the quantity and topography of the radionuclide concentration within the normal and pathological neck tissue. A second group of 36 patients was gi­ven orally about 1 mC of 99 m-Tc pertech­netate as the second tracer, about 30 mi­nutes before the scintigraphy with either of the two radiopharmaceuticals. A dual­analyser digital:ised scintiscanner was used for this study. The spectrometers were set at appropriate photopeaks for either radionuclide. Parallel to the co­lour-dot imaging, counts from the two analysers were collected by a CAMAC type data acquisition system and pun­ched into the paper tape. The tapes were processed off-line by a 6000 series CDC digital computer. After the formation of the two matrices within the computer core memory, the back­ground counts for each matrix were as­sessed by averaging the activity of two adjacent scanning lines with the lowest mean values. Then the »background« counts were subtracted and the remaining data smoothed. The images of the two radionuclide distributions were produced on a fast lineprinter using alphanumeri­cal symbols corresponding to 10 isocount levels. Blanks and overprints were emplo­yed to increase the legibility of the image. The apparent ,target/bcg ratios of 75-Se and that of 67-Ga within the neck struc­tures were visualised by an additional »quantitative« image of the count/back­ground ratio, the printing levels being arbitrarily preset at a »maximum« of 3 times the background value. Thc hig­hest count/background ratio and its co­ordinates were printed out also numeri­cally. In order to facilitate the topographic correlation, the contours of the functi­ oning thyroid, represented by a half-ma­ ximum isocount line of the 99 m-Tc ma­ trix es,tablished separately, were brought into the processed 75-Se or 67-Ga matrix by using a particular symbol. In two cases of autonomous or toxic adenomas the diagnosis was supported only by clinical, laboratory and scintigra­phyc finding. The rest of the patients were operated. Surgical specimens were topographioally oriented and histological­ly e:xamined. The findings were topogra­phically correlated wi:th scintigrams. Results. -Results of altogether 148 observations in 71 patient are summari­sed in Tables 1 and 2. They show on the wholc that in various neck structures the concentration of both radiopharmaceuti­cals employed is roughly comparable. Apparent differences between the upta­ke of 67-Ga and 75-Se methionine for pa­pillary and follicular carcinomas shown in tab. l. are probably due to unavoidably subjective interpretation of conventional images and were not confirmed by com­puter processed records. Both agents were taken up by normal thyroid gland about twice as much as by the surrounding normal tissue. The mean values of the gland uptake seemed to depend slightly on thc hormona! activity but the ranges in normal, suppressed and hyperactive thyroid tissue obtained by quantitative scanning largely overlap. Rc­gressive changes within noclular goiter concentrated neither of the two agents. Acute purulent inflammation showed a moderate content of both raclionuclides. Chronic thyroicLitis showcd a large va­riety of uptake values of either agents, the highest ones were obtained in Hashi­moto disease while in the fibroplastic in­flammation the values found were appro­aching the body background. Both agents were maPkedly concentra­ted in anaplastic carcinomas and in ma­lignant lymphomas, but the values obta­ined in papiUary, follicular and medullary carcinoma were virtually undistinguisha­ble from the normal thyroid tissue. Discussion and conclusions. -Dif6.cul­ ties in the correct preoperative differen­ 12 67-Ga citrate and 75-Se methionine in the differential diagnosis .. Ta1ble 1 Conventional imaging of 75-Se methionine and/or 67-Ga citrate uptake; 61 observations in 35 patients bi:: 75°Se methione 15t 67-,Ga citrate • 11 un --.... ::::;;:;::::;:::;:.::: ::::: ::ll=: .. ==:::: llfm:::: .::: ::: :::i::::"'••fUIIH.•• 1 :m .::i:::::E:; -· H:f:: :: , ::::::=::::::.::::r-:r•:::::::m::::= · ·· ..:: :m::s:m:::::E::; .... ::::::::::::::::: =::.:::.::.:. Resu1ts of the quantitative scanning de­ monstrated that both radiopharmaceuti­ cals show a similar concentration pattern in a vaniety of thyroid conditions. Both are concentrated slightly in normal thy­roid tissue. Similarly to earlier observa­tions of other authors (7) the uptake of selenomethionine by the gland seemed to paralel slightly its hormona! activity. We believe, however, that the suppression of the gland is not likely to increase the diagnostic abiHty of the examination. !!i::: ::;m .. •-::=. nUH!!:;,, ::r. :::mm:::::::::, X,_ ;•..;:r,.. ,.,. .... " .. 11n" nn1111., ..o-. .,•!'n••••.•••..... :r: ••'• .,,.,.•-••-• mm::: .. ::.:!TI?iinTIITTIH:!:: ... <.,::::: :::;:::::::::::·" =t . ;, . :::::T:?!:r.-r: cMn•l"l,,..H.• .•• .,,.,.,_.,..,, ,, "•O•"'IUI .-.. , •. ·• ,v,_,--..,_,_, ... t .... ,.___,.,.,. Fig. l. Conventional (top) and cornputer­processed quantitative (bottom) 1mages with 67-Ga citrate of a case of reticulosarcoma of the thyroid before (left) and after (right) irradiatJion. Mmdmum tumorfbody back­ground ratios were 3.7 before and 1.5 after treatment. Thyroid contourn obtained from 99 m-Tc matrix are enhanced for better visualisa­tion. 67-Ga citrate and 75-Se methionine in the differential diagnosis ... The highest values for radiogallium (4.9) were obtained in anaplastic carcinomas but conventional scanning performed ear­lier showed also a remarkable concen­tration of selenomethionine in these tu­mors. In a oase of reticulosarcoma the radiogallium showed the value of 3.7 but aHer a successful irradiation this con­centration deol.ned to 1.5. Papillary and follicular ca,rcinomas concentrated roughly the same amount of either agent as the normal gland. We were able to identify such malignant growth scintigraphically in a few cases when the pr,or metastatic tumor imary was well 0U1tside of the gland but in a case of mestastatic papillary carcinoma there were no detectable amounts of ra­diogallium in a large lateral neck lump. Two oases with marked histological de­diffierentation showed the highest values in this sub-group. In conc1usion, we believe that the di­agnostic power of both radiopharmaceu­ticals is modemte. Highly differentiated carcinomas can not be distinguished from adenomas. Nodules representing regres­sive changes can be identified by this method, but the same can be achieved easily by thermography (8). The scintilla­tion soanning with 67-Ga or 75-Se methi­onine, however, invariably demonstrated fast growing anaplastic carcinomas and malignant lymphomas, which is a great help in planning of the treatment. Chro­nic thyroiditis of Hashimoto type could perhaps give rise to some diagnostic doubt but the patient's history and other clinical findings can help to establish a oorreot diagnosis. Rrom praotical point of view 67-Ga ci­trate has a definite advantage over 75-Se methionine. Its markedly shorter physical half-1ife (78 hours vs. 121 days) enables the use of larger amounts of radioacti­vity which improves the statistic quality of the image and also enables subsequent diagnostic procedures with other radio- nuclides which eventually might be ne­eded for the patient. For this reason we have abandoned thc use of 75-Se methionine for this purpose but have retained 67-Ga citrate in the clinical practice for cases in which this examination could facilitate the differen­tiation of cold thyroid nodules. Altogether 71 patients with thyroid nodu­les were investigated with 75-Se methionine and/or 67-Ga citrate in conjuction with scin­tillation scanning in order to assess the va­lue of these agents for the preopera­tive diagnosis of malignancy. It was found that conventional images are equivocal and difficult to inter,pret. There­fore a computer method was de,vised by me­ans of which the uptake of various neck structures was expressed in terms of »body baakground« count rate producing an image of apparent target/non-target ratios. By me­ans of this method it was demonstrated that both agents concentrate in a variety of nor­mal and pathological neck structures, the range of ratios being roughly 1,5-2,5 except­ing anaplastic carcinomas, malignant lym­phoma and Hashimoto tyroiditis, where the values up to 5,2 were reached. During and after successful therapy the high values for 67-Ga were found decreased which enableseassessment of the response to the treatment.e Refereence s Jr.: ,of the thyroid, in: Thyroid neopfasia, l.e Crile, G. Treatment of carcinomase S.e Young and D. R. Inman, Edit., Acade­mic Press, 1968, p. 39-46.e 2.e Bestagno, M., Rembardo, R., Guenra, U.:eCesium as scanning agent in the evaluation of »cold« thyroid nodules. J. Nucl. Biol. Med. 17: 11-12, 1973. 3.e Thomas, C. G., Pepper, F. D., Owen, J.:eDifferentiation of malignant :firom bcnign lesions of the thyroid gland using comple­mentary scanning with 75-Selenomethionine and radioiodide. Ann. Surg. 170: 396-408, 1969. 4.eWeinstein, M. B., Ashkar, F. S., Caron,e D.eS.: 75-Selenomethionine as a scanningeagent for the differential diagnosis of the cold thyroid nodule. Semin. Nucl. Med. 1:e390-396, 197'1.e 5.eLanghammer, H., Glaubitt, G., Grebe,e S. E. et a'll: 67-Ga for tumor scanning. J. Nucl. Med. 13: 25-30, 1972. 6.eFazzini, E., Weber, D., Waldo, E.: Ae manual for surgical pathologist, C. C. Tho­ 334 Erjavec, M., M. Auersperg, R. mas Publisher, Springfield, I:11. USA, 1972, p. 78. 7. Potchen, E. J., Awwad, H. K., Adeistei, S. J., Deaily, J. B.: The thyroid uptake of selenium-75 selenomethionine; effeot of L­thyroxine -and thyroid stimulating hormone. J. Nucl. Med. 7: 433-441, 1966. 8. Auersperg, M., Golouh, R., Us, J., Erja­vec, M., Pirc, S.: Termografija s holesterin­skimi tekocimi kristali v diagnostiki obo­lenj šcitnice. Zdr. N'estni:k, (in print). (Ther­mography with oholesterine Equid crystals in diagnosis of thyroid disease). Golouh, M. Porenta, J. Šnajder Aoknowledgements The authors are very grateful to the staff of the Isotope Department, Institute of On­cology, Ljubljana, for their devoted assi­stance. This paper ,is based on the work perfor­med under the SBK Research Contract 302/7. Naslov avtorja: dr. Marjan Erjavec, Ko­blarjeva 19, 61000 Ljubljana. r -1 WSTITUTE OF OBSTET(Italija) letošnji (,tradicionalni) tecaj oz. kolokvij ,iz radioterapije in njej sorodnih podrocij. V organie:aciji Radio­loškega inštituta »O. Alberti«, pod vod­stvom rprim. -dr. M. P,iemon,teja, so se vr­stila predavanja priznanih strokovnjakov iz uglednih svetovnih zdrav5tveniih cen­trov. V poglavju asepticne nekroze glavice femorja in eipifrz.iolize g.lavice femorja se avtorja držita ustaljenega nacina obrav­navaja tematike -klinicna slika, pato­logija, etiolo.gija, radiologija, zdravljenje. Zanimivo je, da ,terapij,i, kar sicer pri ra­diološki,h razpravah ni navada, posvecajo av.torji enak pomen kot diagnostiki. Ta naaiin daje tisto poil:lfebno šiinino, ki jo v radiologiji vse preveckrat pogrešamo. Visa priikazana dela oz. razprave spremlja ,boga:ta fotodokumentacija. L. Tabor V programu navedena podrocja: tehno­logija in avtomatizacija v ,radioterapiji, dozimetrija in mikrodozimetrija v odcD.osu z LET in RBE, ifrakcion,irane doze, novo­sti v ,curie,teraipiji, .so privlaona za vse, ki jih zanimajo novosti v -radioterap:iji. T. Benulic IN MEMORIAM Profesor dr. Branislav Gadjanski (1891-1974) Dana 7. avgusta 1974. godine ugasio se život doktora Branislava Gadjansikog, jed­nog od p,rvj,h mdio1oga Srbije. R:odio se 1891. godine u Jaši Tomicu u staroj srpslmj por,odici koja ga je va,spi­tavala u patriotslmm duhu i spremala ga da s1uži svom narodu. GimnaZJiju je ucio i završio u Panoevu. Medicinu je poceo da studira u Pešti, ko­ju je morao da napusti 21bog ak,tivnosti uanaaionalnoj 011ganizaciji »Kolo mladihaSrba«, koja nije ,bila u ,volji Peštansk]mavlas,tima. Studije je inastavio u Becu gdeaga zatice objava rnta Srbiji. Iz Beoa pre­begne u Srbiju i prijavi ,se u dobrovo­ljack!i odred srpske voj,ske sa koJom se povilaci sve do Knfa. Posle oslobodjenja odlazi u Prag i tamo diplomira na medi­cinskom fakiultetu. Po završenim studijama bude postav­ljen :zia sreSlk.og lekara u Zajecaru i na toj dužnosti je proveo tri godine. Iz Zajecara odlazi ponovo u Bec na spe­oijalizaciju iz radioLogije. Posle zav,ršene speoijalizaoije