LETO XXXIII., ŠT. 29 Ptuj, 24. julij 1980 CENA 5 DINARJEV YU ISSN 0040^1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Pogoji odkupa pšenice (stran 5) Ormož za razširitev šobkega prostora (str. 6) Spominska soba Dušanu Kvedru-Tomažu (str. 7) Usmeritev prihodnjega dela (stran 9) RAZPRAVE OB POLLETNIH GOSPODARSKIH REZULTATIH TEMELJITO IN Z VELIKO ODGOVORNOSTI v vseh okoljih teče te dni pospešena aktivnost pri obravnavi polletnih gospodarskih rezultatov, ici je dobila skoraj enako težo kot obravnava zaključnega računa. Osnove za razprave smo v občini sprejeli že na skupni konferenci OK ZKS Ptuj in občinskega sveta ZSS Ptuj, na kateri smo se tudi dogovorili, da je potrebno bistve- no pozornost dati uresničevanju sprejetih stabilizacijskih pro- gramov. Še posebej pomembno je, da se zaposleni seznanijo s količi/iskimi pokazatelji stabilizacijskih uspehov, med katerimi imajo poseben pomen rezultati izboljšanja delovne discipline, odnosa do dela, tehnološke discipline, varčevanja z energijo in podobno. Da bodo naše razprave o pollet- nih gospodarskih rezultatih temeljite, jih je potrebno dopol- niti s poročilom o izvajanju reso- lucije in dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980. Glede na sprejete dogovore skupne kon- ference in posveta predsednikov osnovnih organizacij sindikata in konferenc osnovnih organizacij sindikata, pa morajo poročila o doseženih polletnih rezultatih priti do slehernega zaposlenega. Ni odveč spomniti, zlasti še tiste, ki razprave še niso imeli, da naj le-te ne izzvenijo kot poročanje števil- čnih podatkov iz bilanc, temveč kot natančna poročila o tem, kako se reahzirajo planske naloge. Po prvih podatkih se je večina okolij na te razprave dobro pripravila. Zlasti pa je pomembno, da le-ta ne izzveni v prazno tam, kjer imajo izgube ali poslujejo na meji renta- bilnosti, ko ne ustvarjajo dovolj sredstev za akumulacijo. V okviru sprejetih aktivnosti pri obravnavi polletnih rezultatov se posebna pozornost daje vsem kr- šiteljem resolucije in družbenega dogovora, zlasti v delitvenih razmerih. Za vse te se namreč predlagajo ukrepi družbenega varstva. V okoljih, kjer stanje naj- bolj kritično, pa bodo zaposleni skupaj s predstavniki občinskih družbeno—političnih organizacij iz izvršnega sveta SO Ptuj, analizirali zakaj slabo stanje pri gospo- darjenju. Nasplošno bi lahko ocenili, da so aktivnosti za odgovorno obravnavo rezultatov gospo- darjenja, sprejete zelo dobro in da se tudi uresničujejo. Nekoliko škriplje le v okoljih, kjer si ne pri- zadevajo dovolj ali nočejo spoz- nati potrebe po odgovornosti za dosego gospodarske stabilizacije; v teh sredinah prihaja tudi do dolo- čenih pritiskov oziroma izsiljevanj, ki pa jih bo mogoče urediti le z notranjo solidarnostjo, ustrezno organizacijsko in dohodkovno povezavo, svobodno menjavo dela; česar pa običajno ni prisotno ali pa je razvito v premajhni meri. MG USPEL 16. PRAZNIK 2ETVE IN RAZSTAVA KRUHA IN POGAČ Ni ga čez domači kruh in pogačo Minulo soboto in nedeljo je Polenšak ponovno turistični vrvež. Številni obiskovalci, prišli so od blizu in daleč, so bili znova navdu- šeni nad pripravljenimi in razstav- ljenimi vrstami kruha in pogač. To je še dokaz več, da domačnost še Svi med nami in da jo je potrebno k ohranjati. Tudi družabne igre, ki so prav tako sodile v polenški praznik, so pritegnile staro in mlado. Na razstavi v OS Polenšak se je z izdelki predstavilo bllizu 40 polen- ških žensk, ki so spekle različne vrste kruha, potice, bidre, sadni kruh, bosmane m druge specialite- te domače kuhinje. Zanjice pa so znova pokazale, da srp klub ko- mbajnu še živi; enako so se odre- zali tudi mlatci. Med žanjicami je bila najbolj spretna Štefka Klajžer iz Prerada, druga je bila Rozika 'Marin iz Polenc in tretja Marija Kukovec iz Lasigovec. Mimica Segula, prizadevna turi- stična delavka na Polenšaku in praktično duša prireditve, nam je ob koncu povedala, da so tudi le- tos v celoti uspeli izvesti program, svoj delež pri tem pa je imelo tudi vreme, ki jih že šestnajstič ni razo- čaralo. Za prihodnje pa v Polenšaku ra- čunajo na ureditev primernega prostora, v katerem bi razstavili vse starine, ki smo jih tudi letos lahko občudovali na razstavi v šoli. Še bolj kot doslej pa si bodo prizadevali za ohranitev vseh običajev, ki so povezani z žetvijo in ostalimi kmečkimi opravili. MG Razstavljene dobrote domače kuhinje so bile prava paša za oči Srp je žel, da je bilo veselje Tudi mlatci so delo dobro opravili Nagrajene žanjice vse foto: Ciani Trojna slovesnost v Trgovišču v torek je bilo v Trgovišču, v občini Ormož slavje v počastitev 22. julija, dneva vstaje slovenskega naroda, počastitev 9. dneva gasilcev občine Ormož in 85. obletnice gasilskega društva v Trgovišču. Slove- snosti so se poleg številnih krajanov udeležili predstavniki družbeno Političnega življenja in delegacije vseh gasilskih društev z območja Ormoške občine. Prireditev so pričeli z gasilsko vajo, sledil pa je slavnostni del prireditve. Slavnostni govornik je bil Miroslav Tramšek, predsednik OK SZDL Ormož, kije naglasil pomen 22. julija, ki pomeni začetek orga- niziranega odpora proti fašističnim napadalcem, ki so leta 1941 zasu- žnjili vso Evropo in precejšen del ostalega sveta, v nadaljevanju pa je dejal, da nam je danes duh vstaje potreben bolj kot kdajkoli. saj bijemo težko bitko za stabilizacijo gospodarstva. Sledila je podelitev številnih republiških in občinskih gasilskih odlikovanj, prireditev pa seje končala z nastopom recitatorjev, folklorne skupme. tekme koscev, nogometno tekmo in seveda z veselim delom. jb 0RM02 NajpomembnejŠa naloga je dvig družbenega standarda Na skupni seji sta se preteklo sredo sestala zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ormož. Na dnevnem redu je bila obravnava dogovora o temeljih družbenega plana občine Ormož za obdobje 1981—85, poročilo o problematiki Tovarne sladkorja Ormož in sklepi izvršilnega odbora poslovne skupnosti za sladkor Slovenije, analiza gibanj el^onomskih odnosov v občini Ormož v letu 1979 in predvidevanja zunanje trgovinske menjave v obdobju 1981—85. V zadnjih dveh številkah Tednika je bilo na podlagi gradiva za sejo o vseh treh točkah dnevnega reda že precej napisanega, omeniti je potrebno le še nekaj ugotovitev iz razprave, ki je bila posebno zanimiva v zvezi z obravnavo dogovora o temeljih družbenega plana občine Ormož v obdobju 1981—85. Razpravljalci so izrazili upanje, da bo osnutek dogovora vzpodbudil v vseh sredinah aktivnosti na področju planiranja, saj prav na tem področju v vseh teh sredinah še precej zaostajajo. V razpravi je bilo še posebej poudarjeno, kako nujno je nadvse objektivno ocenjevati investicije in njihove dolgoročne posledice v gospodarstvu. Pozornost je potrebno posvetiti tudi virom sredstev. Predlagali so, da skupna poraba ne zaotaja za rastjo družbenega proizvoda za 20, temveč le za 10 odstotkov, saj načrtujejo v tem obdobju v ormoški občini zgraditev osnovnošolskih prostorov, za kar bodo potrebna precejšnja sredstva. Za uspešno izvajanje zastavljenih programov je potrebno uskladiti razvojne programe krajevnih skupnosti in samoupravnih interesih skupnosti, saj krajevne skupnosti v svojih referednumskih programih mnogokrat planirajo zahtevne naloge, ki jih ni mogoče uskladiti s programom razvoja občine in tako pride do nerealiziranih planskih nalog in seveda do nezadovoljstva. Prav tako je bilo v razpravi omenjeno, da bi morali sprejeti dokončno odločitev o gradnji počitniških hišic oziroma vikendov in to gradnjo dovoliti le na območjih, kjer ni mogoča strojna obdelava zemljišča. Nekatere KS, kot npr.Velika Nedelja, so zainteresirane za gradnjo teh objektov na njihovem območju, saj so hribovita območja vse redkeje naseljena. Pozornost so namenili še vprašanju dograditve prostorov psihiatričnega oddelka v Ormožu in menili, da je potrebno akcijo speljati v celotnem pomurskem in podravskem prostoru in iskati pomoč tudi v republiški skupnosti, kar je, kot je bilo povedano v pretežni meri že urejeno. Ugotovilti je potrebno tudi realne možnosti za gradnjo doma oskrbovancev, saj je dolžnost sleherne družbe, da posveča skrb ostarelim občanom poleg tega je ormoška občina ena redkih, če ne edina, ki tega problema še nima rešenega. V dogovor je potrebno vključiti možnost valorizacije programov SIS družbenih dejavnosti ob upoštevanju dejstva, da cene hitro rastejo in je za izvedbo programov potrebno iz leta v leto zagotavlati več sredstev. Se celo vrsto ugotovitev iz razprave bi bilo moč navesti, delegati iz krajevnih skupnosti so namreč poudarili vprašanja gradnje vodovoda, cestnega omrežja in omenili tudi akcijo ,,telefon v sleherno vas" ter spraševali, kako se bo mogoče vsega tega lotiti v letošnjem in naslednih letih, ko je potrebno izvojevati izredno pomembno in naporno bitko za ustalitev gospodarstva. Naj omenimo odgovor predstavnika občinskega izvršnega sveta, ki je dejal, da je v tem obdobju potrebno posvetiti vso pozornost in dati prioriteto zagotavljanju dviga družbenega standarda, to pa bo mogoče doseči le z doslednim izvajanjem stabilizacijskih programov torej z utrditvijo položaja gospodarstva. V zvezi s poročilom o problematiki tovarne sladkorja Ormož ni bilo posebne razprave, razen še enkrat poudarjene nuje za zagotavljanje zadostnih količin sladkorne pese, saj bo le tako v nekaj letih dokazana upravičenost zgraditve tega objekta. Poleg tega je predstavnik tovarne poudaril, da je sedaj ugoden trenutek za izkoriščanje nepovratnih republiških sredstev za pridobivanje novih obdelovalnih površin in bi se vsaka zamuda na tem področju v prihodnjem obdobju krepko maščevala. Splošna ugotovitev glede na analizo gibanj ekonomskih odnosov v letu 1979 je, da so bila ta, kar se tiče zunanjetrgovinske menjave, zelo ugodna, saj je bil izvoz od uvoza večji za 23 oistotkov, razvseljivo pa je dejstvo, da se na tem področju obetajo še boljši časi. Po skupnem zasedanju sta se zbora sestala še na ločenih sejah, medtem ko je družbeno politični zbor o vseh omenjenih zadevah razpravljal že teden prej. JB 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 24-julij 1980- XEDNI|( Pogovor z Eriko Mihelač, predsednico sveta za vprašanja delitve dohodka in OD pri občinskem svetu ZSS Ptuj Osebni dohodki so eden od temeljev za dosego ustalitve v mesecu juniju se je na ustanovni seji sestal svet za vprašanja delitve dohodka in osebnih dohodkov pri občinskem svetu ZSS Ptuj, ki ga vodi Erika Mihelač. Glede na aktualnost vprašanja v sedanjem trenutku smo se odločili za predstavitev sveta, predvsem pa smo se zanimali za aktivnosti, ki jih bo svet vodil v okviru priprav na II. konferenco slovenskih sindikatov, ki bo 26. no»'embra v Ljubljani. V ta namen smo predsednici Eriki Mihelač zastavili nekaj vprašanj. Najprej, katere so glavne naloge sveta? ,,Ze samo ime sveta pove, kakšne so njegove naloge, predvsem pa gre za vprašanje delitve dohodka in osebnih dohodkov. Na prvi seji v mesecu juniju smo tudi opredelili naloge sveta v letu 1980 in jih razdelili na tri bistvena področja: v spremljanje izvajanja družbe- ne usmeritve razporejanje dohodka v letu 1980, spremljanje izvajanja resolucije o družbeno-ekonomskem razvoju v letu 1980 in v aktivnosti oziroma priprave na drugo konferenco slovenskih sindikatov, ki bo v celoti posvečena prav nalogam sindikatov na področju hitrejšega uveljavljanja delitve po delu in rezultatih dela." Katerim nalogam pa bo svet v okviru priprav na II. konferenco posvetil največjo pozornost? ,,Kot že rečeno bo svet glavno pozornost v letošnjem letu posvetil vprašanju nagrajevanja po delu in rezultatih dela. Sedanje stanje na področju nagrajevanja po delu, posebno pa v sedanji gospodarski situaciji, ni vzpodbudno in ni dobra osnova za materialno vzpod- bujanje delavcev za povečanje produktivnosti dela in za smotrnejšo gospodarjenje z ustvarjenimi sredstvi in pa z ustvarjenim dohodkom. To je tudi glavni vzrok, zakaj posvečamo prav nagrajevanju po delu toliko pozornosti in zakaj bo to vprašanje — glavna tema na II. konferenci slovenskih sindikatov. V okviru aktivnosti na pripravah na drugo konferenco bo sin- dikat, oziroma je že v letu 1979, precejšnjo pozornost namenil sa- moupravnemu družbenemu planiranju, ki ima kot podlaga za uspešno gospodarjenje in za uveljavljanje naših samoupravnih družbenih odnosov in delitve po delu, nadalje kot podlaga za združevanje sred- . stev in dela na dohodkovnih odnosih in kot podlaga za obvladovanje tržnih zakonitosti, bistveno vlogo na samoupravnem družbeno- ekonomskem področju. Seveda pa smo glede na čas, v katerem so potekale aktivnosti priprave in sprejemanje družbenega plana za novo srednjeročno obdobje, 1981-85, podrobno opredelili naloge in pa vlogo sindikata pri uveljavljanju samoupravnega družbenega planiranja. Nekako na- daljevanje tematike v letu 1979 in v okviru trenutnih potreb, smo v sindikatih za letos in v okviru priprav na drugo konferenco, izbrali prav vprašanje hitrejšega uveljavljanja delitve po delu in rezultatih dela. Čeprav je to vprašanje doslej že večkrat obravnavano in mu po- svečamo izredno pozornost, pa še vedno ne moremo trditi, da smo pri nagrajevanju po delu in rezultatih dela, prišli v ptujski občini dalje od lani." V okviru priprav na konferenco bomo ocenili tudi uveljavljanje delitve po delu in rezultatih dela. Kakšna pa je trenutna ocena na tem področju v ptujski občini in kaj smo doslej že storili v pripravah na konferenco? ,,Podatkov o tem, kje smo sedaj v občini na področju nagraje- vanja pri delu in rezultatih še ni. Ob lanskoletni analizi smo ugotovili, da s stanjem, ki smo ga dobili na podlagi analiz, ne moremo biti zadovoljni. Zato bo svet takoj o počitnicah organiziral problemsko konferenco v eni izmed delovnih organizacij, kjer bo ponovno analiziral stanje na tem področju v ptujski občini. Posebno pozornost pa bo svet ob tem posvetil vprašanju, kako v OZD spremljajo rezul- tate gospodarjenja in ali je obseg sredstev za OD prilagojen rezul- tatom gospodarjenja. Glede na to, da so OZD morale sprejeti splošne akte o nagrajevanju, bi samo pregledali, kako navedena merila m osnove vzpodbujajo delavce k boljšemu delu in k večjemu interesu za ustva- rjanje večjega dohodka, večje produktivnosti dela; kako stimulirajo razne oblike varčevanja in podobno. Na tej konferenci želimo spregovoriti tudi o odvisnosti med planiranim, ustvarjenim in razporejenim dohodkom; kako so merila in osnove samoupravnih splošnih aktov zajeta v letnih planih. Se posebno pozornost pa bomo posvetili vprašanju nagrajevanja delavcev v skupnih službah in tudi poglavju oblikovanja osnov in meril za nagrajevanje inovacij ter drugih oblik ustvarjalnosti pri delu. Glede na uresničevanje družbenega dogovora pa bo svet skušal ugotoviti, kako se v samoupravne akte vgrajujejo stališča republiške- ga sveta oziroma dogovora iz letošnjega leta. Osnovne organizacije sindikata pa bi pred problemsko konferen- co Tiorale ugotoviti' oziroma zagotoviti, da delavski sveti sprejmejo programe aktivnosti razprav, v katerih bi ugotovili stanje na podro- čju nagrajevanja po delu v določenem okolju. Rok za izvedbo naloge je mesec julij. Svet bo od osnovnih organizacij zahteval poročila o sprejetih aktivnostih, ki naj še pospešijo uresničevanje načel delitve po delu in rezultatih dela." Na drugi konferenci bi naj sprejeli tudi družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Osnutek tega dogovora bi moral bite že v javni razpravi v prejšnjem mesecu, vendar ga do danes še ni. Kje so vzroki 7.a to? ..Sprejeti rokovnik o pripravah na II. konferenco, določa, da bi že v mesecu juniju moral biti ta osnutek pripravljen za javno razpra- vo, vendar ga, kot je bilo že povedano, ni in mnenja smo, da so bili že pripravljeni delovni osnutki preveč splošni, bila so to predvsem prepisana določila zakona o združenem delu. Zato je republiški svet ZSS moral znova pregledati delovni osnutek in pričakovati je, da bo v mesecu juliju le-ta že pripravljen za javno razpravo. Ta razprava pa bi potekala istočasno oziroma usklajeno v okviru družbeno—politi- čnih organizacij. Svet je to zamudo v pripravi osnutka dogovora kritično ocenil, zlasti iz razloga, ker bi morala določila in usmeritve dogovora najti mesto v novih planskih dokumentih za obdobje 1981-85, je zaključi- la Erika Mihelačeva. MG _J Nočitvenih zmogljivosti je premalo To sicer res ni nova ugotovitev, vendar je prav, da se v času turi- stične sezone še enkrat spomnimo na to tradicionalno pomanjkljivost gostinsko turistične ponudbe v ptujski občini. Seveda to ni edina pomanjkljivost, še več jih je, ima- mo pa tudi nekaj dobrih izkušenj na tem področju, pa nekaj lepih uspehov v prizadevanju za izbolj- šanje te ponudbe. O nočitvenih zmogljivostih v družbenem sektor- ju pravi direktor tozda Haloški biser Bojan Kocjan naslednje: ,,V naši občini razfjolaga družbeni sektor z 241. Ležišči hotelu Poetovio jih je 56, pri Be- lem križu 26, na Borlu 16, v go- stilni Breg je 18 ležišč, na Gorci 9, v Cirkulanah 6 in v podlehni- škem motelu 110 ležišč. Mislim da je število nočitvenih zmogljivo- sti premajhno za Ptuj, predvsem v času ko pričakujemo od turizma več deviz, zato je potrebno pospe- šiti prodajo prav na tuji trg — to- rej privabiti čimveč tujih turistov. Ob tem pa je treba reči, da deval- vacija dinarja ni prinesla takšnih dohodkov kot nekateri mislijo. Namreč, vsi, ki smo prijavili cene v tudi valuti imamo pravico, da to danes uveljavljamo. To pomeni, da tujec, ki pride k nam, plača še vedno isto število dolarjev kot prej, vendar je prednost v tem. da so izven penzionske storitve zanj cenejše prav zaradi devalvacije." Ugotovitve, da je naša gostin- stvo nasploh izredno togo pri svo- jih ponudbah, niso iz trte zvite. V Haloškem biseru želijo prav tu spremeniti največ. Predvsem na področju zabave in raznolikosti ponudbe. Poskušajo nuditi aranžmaje v okolici Ptuja, saj vedno več gostov želi na oddih med polja, travnike in gozdove. Tako pridobivajo na vrednosti Bori, Gorca, pa Cirkulane in Podlehnik. Tudi Kmečkemu turiz- mu je pot na široko odprta, le da v ptujski občini ni še nikogar, ki bi smelo zakorakal pa njej. Narava sani ponuja neslutene možnosti t)ddiha, podjetnemu kmetovalcu pa bi kmečki turizem prinesel dober zaslužek. Seveda je tudi kmečki turizem povezan s stroški, pa nekaj znanja je potrebnega, vendar so pri Haloškem biseru pripravljeni priskočiti na pomoč z nasveti — doslej jih za te še nihče ni vprašal. Druga možnost razširitve turistično gostinske ponudbe se odpira na področju navtičnega turizma, ki je pričel kliti na akumulacijskem jezeru v Ptuju, pa se v občini še nismo dogovorili kako in kaj — ali bodo čolni sploh smeli voziti ali ne. Medtem ko čakarno nanjo, pa domači in tuji ,,čolnarji' ' pridno drvijo po jezeru in preizkušajo svoje znanje v smučanju na vodi. Še za spust jim ne zaračunamo nič. Mnogo turistov, ki pridejo na ogled Ptuja in njegovih kulturno zgodovinskih znamenitosti, želi tu- kaj ostati več dni. Dogaja pa se, da prav na višku turistične sezone ni moč dobiti prenočišča. Pred leti je bilo v samem Ptuju nekaj privatnikov, ki so oddajali sobe, danes je ostal le še eden, os- tali so stvar opustili ali pa stanuje- jo pri njih p<.)dnajemniki. Bojan Kocjan pravi: ,,Vsekakor bi lahko s pomočjo privatnega sektorja vsaj v teh poletnih mesecih povečali nočitve- ne zmogljivosti. V Ptuju in v oko- lici je precej možnosti za pridobi- tev teh zmogljivosti. Seveda pa je potrebno razpisati natečaj za to, poiskati interesente in določiti po- goje pod katerimi bi naj oddajali sobe. Določili je treba kategorije, obstajajo predpisi o pogojih za oddajanje sob, potrebno je poskr- beti za vse to. Pripravljamo samo- upravni sporazum v katerem bo vse to zajeto in upam, da bomo idejo kmalu uresničili. Prvi preiz- kus tega bo prav ob festivalu domače zabavne glasbe Slovenije v septembru, ko se bo pokazalo po- manjkanje nočitvenih zmogljivos- ti. Pod streho bo treba spraviti ok- rog 200 ali več udeležencev in obiskovalcev festivala in takrat bomo poskušali ugotoviti, koliko je sploh interesentov za-oddajanje sob." Med naštevanjem nočitvenih zmogljivosti ste morda hote aij hote izpustili ptujski Dom učeiic' v Prešernovi ulici. Ta je sicer^ izredno stari stavbi in neprinier' /a oddajo sob, pa vendar v škrg; sili pride kar prav. Ali je tu kakj^ povezava z vašo temeljno or^ nizacijo? ,,Dijaški dom je res rešitev v sjn Sobe v domu ne moremo šteti ^ turistično ponudbo, je pa to zgjJ no nudenje nočitev ob ra^,^, priložnostih. Stari dijaški dom r^, nima teh pogojev, zato pa jih imel novi Dom učencev. Je p^ vprašanje, kako to evidentirati kako odvajati vse dejatve, ki jih;, treba izpolnjevati do družbe vsak obiskovalec je turist. Nov dom bo pridobitev za Ptuj, vendj, v določenem obdobju. Namenjei je predvsem dijakom, na razpoij, go bo mogoče v glavni turisti{,( sezoni, ko dijakov ni v njem. Ve^ dar menim da bi bilo prav, ko bij, vodstvo doma povezalo s turi zrnom in z gostinstvom v občini." Seveda je edina logična rešita težav v navedenih idejah, pa še tj le pod pogojem, da bo moč dobiij informacije na najustreznejše^ mestu — to je v hotelski recepcij; ali v turističnem biroju v Ptuju Upajmo, da bo pobuda o oddaj privatnih sob rodila sadove in take vsaj malce ublažila pomanjkanje nočitvenih zmogljivosti v Ptuju it okolici. N.D BORIS BAVDEK pBISKAL MDA SLOVENSKE GORICE '80 UGOTAVLJANJE DEJSTEV ,,Prostovoljno mladinsko delo ni predvsem politična akcija... in ni samo krampanje," je poudaril predsednik Republiške konference ZSMS Boris Bavdek. ki je v sredo, 16. julija pozno popoldne obiskal MDA Slovenske gorice 80. Najprej so predstavniki RK ZSMS in sekretariat akcije v razgovoru analizirali delo MDA Slovenske gorice 80 do sedaj. Glav- ni kriteriji so bili: delo na trasi, sodelovanje s krajam, sodelovanje z OK ZSMS Ptuj in ostalimi DPO. V nadaljnjem razgovoru so ugotavljali naslednja dejstva: Mladinske delovne akcije še ved- no niso vključene v razvojne načrte občin, kljub temu, da predvsem za nerazvita območja pomenijo več, kot ocenjujejo nekateri občinski možje (to ne velja samo za ptujsko občino) in kljub temu, da akcije ne- posredno vzpodbujajo aktivnost v OO ZSMS in aktivih v krajih, kjer delajo. Miselnost o prostovoljnem mladinskem delu je še vedno taka, da je to sicer hvalevredna akcija mladine, ki na ta način predvsem ohranja tradicijo povojnih let, oživlja pridobitve revolucije in je sploh politično dejanje, izraženo pač s klasičnim krampanjem, kopa- njem jarkov in popravljanjem cest. Ljudje premalo vedo o delu mla- dih, zato ga ne vrednotijo pravilno. Na akciji na Kobanskem brigadirji meliorirajo kmetijska zemljišča, mladi (od 15 let naprej) gradijo ces- te, vrtajo v skale in jih razstreljuje- jo, mladi na MDA v Sloveniji bodo ,,porabili" 4 milijarde starih dinarjev — zato, da bodo opravili delo v vrednosti 10 milijard starih dinarjev. Tega ne pove (ne ve) ali noče povedati (vedeti) marsikdo, ki bi moral. Se vedno mislimo, da pomeni MDA delo s krampom in lopato, počitniško rekreacijo ,,mladih (naj vidijo, kako se dela), kot ilu- stracijo ali ..pripis": Letos je delala v 11. izmeni MDA Slovenske gorice 80 specializirana brigada Rdečega križa Slovenije, ki so jo sestavljale medicinske sestre, socialne delavke in vzgojiteljice. Ta brigada je obiskovala nerazvita območja — Slovenskih goric in Ha- loz. Socialne delavke so raziskovale socialne razmere ljudi v teh krajih, medicinske sestre so opravljale patfonažno službo (načrtovali so po 50 obiskov na dan. naredile so jih od 80 do 100 in še več, hodile so peš po ,,idiličnih haloških hri- bih"...) (Kje so ptujski štipendisti, ki študirajo te smeri?) Vzgojiteljice so delale v vrtcih. Kar je najpomembnejše za mlade iz brigade, delali so ob pomoči mentorjev. Bistveno je, da mladi s takim delom pridobijo izkušnje, ki jih drugače nikakor ne bi in da so pomenili resnično pomoč krajem, ki so jih obiskovali, ne le zaradi de- la. ki so ga opravljali, še bolj zaradi odnosa do ljudi, ki je bil za razliko od vse bolj birokratskega pristopa rednih delavcev gotovo veliko bolj neposreden in človeški. S primerom brigade RK na MDA SG 80 in brigade sadjarjev v Beli Krajini hočemo opozoriti na to. da ima mladinsko prostovoljno delo ogromne možnosti za izkoriščanje znanja (specializirane brigade agro- nomov, veterinarjev...). Mladinske delovne akcije ne smejo biti samo garanje, ne more- mo pa jih ocenjevati, samo kot politično dejanje. Mladi ljudje se tu naučijo vrednotiti delo, tu se izkažejo in potrdijo velike besede, ki o njih tako pogosto govorimo — v zvezi z našo socialistično samoupravno družbo, to so tovari- štvo. odgovornost, solidarnost, so- delovanje... (Zal je zaenkrat to sa- mo ..slovenski koncept, ki ga je sprejela mladina in ki ga (osamlje- na) brani na zveznem nivoju.) Vsa ta prizadevanja mladih so, to lahko zagotovo rečemo, še ved- no družbeno neustrezno ovrednote- na in lahko bi se še kdo (razen ZSMS) zavedal, da delo. ki ga opravljajo MDA ni samo interes (in izražanje politične pripadnos- ti) mladine. Se nekaj konkretnih podatkov za tiste, ki si svet laže predstavljajo skozi številke: Doslej so brigadirji v I. in II. izmeni MDA Slovenske gorice 80. delalo je skupaj 5 brigad in specializirana brigada RK: — izkopali skupaj jarek za primarni vodovodni cevovod v smeri Pacinje—Destrnik v dolžini 2900 m (delovišče III. kategori- je) — zasipali jarek v dolžini 500 m in obteževalni cevi v dolžini 1100 m. — pripravljali posteljice za po laganje cevi v dolžini 1510 m Skupnih efektnih ur je bile 14104. delovnih dni 28, izkopani! 5279,11 kub. m, zemlje, obreženoi 476.35 kub. m in zasipano i 1479,33 kub. m zemlje. Skupin vrednost na trasi opravljenega deli je 202 milijona starih din, na udai nih akcijah v KS Grajena, Dolej in Gorišnica pa 19 milijonov stari din. Upam, da so te številke dovo zgovorne. D. Petrov Boris Bavdek med brigadirji v Dornavi foto: zk OD NAČRTOV DO URESNIČITVE Spremenj'ene možnosti kreditiranja pred katerimi se je letos znaš! tudi gospodarstvo občine Slovenska Bistrica so mnogokrat postavila tu( vprašanja kreditiranja. Današnja razmišljanja so postavljena v bolj realn luč, ki ji pravimo stabilizacijska prizadevanja, to pa je graditi in investira samo tam kjer so zagotovljena finančna sredstva in drugi pogoji uspešnej gospodarjenja. Na območju občine Slovenska Bistrica v naslednjem obdobj načrtujejo okoli 20 objektov v katere bodo namenili večja finan£n sredstva. Skupno bodo za te naložbe potrebovali za okoli 170 milijone dinarjev. Med večje investicije uvrščajo tudi dokončno opremljanje že pr« leti zgrajeno novo proizvodno halo za obdelavo pohorskega granita' Oplotnici in gradnjo nove klavnice v Slovenski Bistrici, ki deluje v okviti Kmetijskega kombinata Slov. Bistrica. Obnoviti nameravajo tudi I' pretesno trgovino v Makolah, kjer bo mogoče tamkajšnjim prebivalcef ponuditi tudi širši izbor izdelkov. Večje investicije načrtujejo tudi' bistriškem IMPOLU, TOZD EMMI Slovenijales-Slovenska Bistria TOZD Releji Makole, Plastika Studenice in TOZD LIO Poljčane. Pri investicijah bo potrebno razmišljati o pričetku pripravljalnih del' predvidenem novem industrijskem središču v neposredni bližini Slov Bistrice, kamor naj bi se med prvimi preselila Montal in EMMI ^ Slovenske Bistrice. Viktor Horval TURISTIČNO DRUŠTVO PTUJ O turizmu na problemski konferenci Upravni odbor turističnega društva Ptuj je na seji 17. julija sprej' pomembno pobudo, da v okviru občine organiziramo problemsk' konferenco o turizmu, ki bi jo obenem posvetili 27. septembru ' svetovnemu dnevu turizma. Pobuda prihaja ob pravem času. saj teH" vprašanju velja dati večji poudarek kot doslej glede na prizadevanja obči" po turistični afirmaciji. Uspešni pa bomo le v primeru, ko bodo ''' dejavniki v turistični verigi prestopili svoje plotove in spoznali šit' družbeni interes, ki je v turizmu še kako prisoten. Na tej konferenci bi se morali najti vsi. ki v turizmu nekaj pomenijo' ki so tudi odgovorni za njegov razvoj. Se drugo vprašanje, ki mu v društ" prav tako posvečajo posebno pozornost, bi moralo imeti večjo odzivnos'^ to je organiziranje oziroma ureditev zasebnih turističnih sob, ki jih v ob£''' še kako pogrešamo glede na majhne nočitvene zmogljivosti. Upravni odbor je ob tej priložnosti sprejel še polletno finanJ'". poročilo, ki je vse prej kot rožnato. Posebno pozornost pa je narne^ obravnavi pogojev dela biroja, ki jih bo potrebno urediti glede na na^ turistična prizadevanja. Društvo je sicer dobilo novo lokacijo f Slovenskem trgu 4 v Ptuju, vendar je od nje zaradi bodoče loka'^'^ turistične agencije komunalnega podjetja Ptuj. ki se nahaja v neposre''^ bližini, odstopilo. Ptuj bo tako že v letošnjem letu imel tri turistične bif"'^ in postavlja se vprašanje, kako bodo živeli. Turistično društvo se srečuje velikim problemom, ker ne razpolaga oziroma nima nobenih sistemsl", finančnih sredstev, da bi lahko financiralo turistične informacije in splo^'''^ turistično propapndo, ki bi naj bila osrednja vloga turističnih biroje^ sestavi turističnih društev. Tako ostaja, da se bomo v Ptuju s K vprašanjem v kratkem še srečali. ^^ fEDNIK -24. julij 1980 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 IZVRŠNI SVET SO PTUJ POROČILO o uresničevanju družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1976-1980 v letu 1980 in o prvi oceni možnosti razvoja v letu 1981 z letošnjim letom se izteka za- jflje leto planskega obdobja 1976- 1980 in s tem zadnje leto uresniče- vanja družbenega plana občine za jjdanje srednjeročno obdobje. Za- lo je že možno na osnovi rezulta- tov družbenega razvoja za pretekla §iiri leta, dokaj zanesljivo oceniti dosežene rezultate iztekajočega se srednjeročnega obdobja ter izpo- stavitvi razvojne probleme in vpra- šanja, ki so zavirali dinamičnejši in stabilni družbeno-ekonomski raz- voj. Vse to s ciljem, da bi na osno- vi teh spoznanj zastavili naloge in ukrepe, ki jih bomo vgradili v srednjeročne planske akte za pri- hodnje petletno obdobje 1981- 1985. Z družbenim planom občine in dogovorom o njegovih temeljih smo zastavili skupne cilje in naloge družbeno-ekonomskega razvoja in to: razvoj in utrjevanje ustavnega položaja delavca in delobnega člo- veka v združenem delu in krepitev njegove odločujoče vloge nosilca ekonomske in politične oblasti: hi- trejši in dinamični gospodarski in družbeni razvoj v pogojih sta- bilnejših gospodarskih gibanj in kakovostnih dejavnikov razvoja; stalno in stabilno večanje življe- nskega standarda delavca in delo- vnega človeka v družbeni repro- dukciji in krepitev socialne varno- sti; zaposlitev prebivalstva in nene- hno izboljševanje obstoječe izo- brazbene in strokovne usposoblje- nosti zaposlenih: krejHtev varnosti, družbene samozaščite in ljudske obrambe; enakomernejši razvoj vseh območij v občini in s tem zmanjševanje razlik v pogojih življenje in dela delovnih ljudi in občanov; načrtno in racionalno organizacijo prostora. Uresničitev planskih ciljev in na- tog je bilo treba zagotoviti z rastjo družbenega proizvoda celotnega gospodarstva po povprečni letni stopnji v višini 8 lo, ki bi naj te- meljila predvsem na: hitrejšem razvoju barvne metalurgije, kovin- sko predelovalne industrije, kme- tijstva in kmetijsko živilske prede- lave ter drobnega gospodarstva; na hitrejšem uvajanju kakovostnih dejavnikov razvoja, predvsem ve- čjega prispevka produktivnosti de- la v prirastu družbenega proizvo- da; učinkovitem funkcionalnem povezovanju proizvodnje, menjave in prometa; racionalnem zaposlo- vanju. Predviden razvoj je bil osnovan ia večjih vlaganjih v osnovna sredstva gospodarstva, kot so bila le ta v preteklem obdobju. Delež skupnih naložb v osnovna sredstva v družbenem proizvodu naj bi se povečal od 18,4 In v obdobju 11970-1975 na 24 »^o v obdobju 1976-1980. Hitrejše investiranje »aj bi omogočilo tudi hitrejše odpiranje novih delovnih mest. V planu je predvidena povprečna rast ^poslenosti v združenem delu v tišini 3,4 ®7o, produktivnost dela Pa naj bi se povečala za 5,2 Krepitev mesta in vloge ^ela vca Celotna družbena aktivnost pri preobrazbi družbenoekonomskih ]" samoupravnih odnosov v štirih '^'ih uresničevanja družbenega Plana je bila tudi v naši občini "smerjena v krepitev mesta in vlo- delavca v temeljni organizaciji Združenega dela kot temeljni ^moupravni skupnosti in občana ''•krajevni skupnosti. Te aktivnosti ^ bile usmerjene zlasti v razreše- *'9nje problemov na tehle razvoj- "Jji področjih: v nadaljnje uvelja- vljanje in doslednejše izvajanje ^moupravnega družbenega plani- uresničevanja dohodkovnih "dnosov v vseh fazah družbene [^produkcije, uresničevanje svo- ^ne menjave dela, nadaljnji raz- samoupravne organiziranosti ^ružcnega dela v skladu z zako- ^fn o združenem delu, preobraz- J® bančništva, preobrazbo stano- ^''jskega gospcxlarstva, prostor- in samoupravno preoblikova- ^ krajevnih skupnosti, nadaljnje l^lobljeno delovanje delegatske- sistema, v zborih občinske sku- 1^'ne, samoupravnih interesnih ! ''Pnostih in kr .,evnih skupno- "ih. Intenzivne aktivnosti v združe- . delu so potekale v zvezi z riTiativnim urejanjem družbeno- ^nomskih odnosov na podlagi zakona o združ.enem delu. Kljub doseženim rezultatom pri razvija- nju novih družbenoekonomskih odnosov, na nekaterih področjih proces razvoja ni potekal po pri- čakovanjih. Združeno delo prepočasi prevze- ma in uresničuje funkcije po zako- nu o združenem delu, zlasti na določenih osnovnih področjih dru- žbene reprodukcije: pri odločanju o pridobivanju in delitvi dohodka in vzpostavitvi s-kladnejših odno- sov pri njegovi delitvi, odločanju o sredstvih razširjene reprodukcije, razvoju svobodne menjave dela in vplivu na razvoj družbenih deja- vnostih v skladu s svojimi interesi, jpri prevzemanju funkcij in odgo- vornosti na področju ekonomskih odnosov s tujino, pri odločanju o sredstvih v bankah itd. Se vedno se ne izvaja dovolj nov sistem dru- žbenega planiranja. Prepočasi poteka tudi združevanje dela in sredstva na dohodkovnih osnovah. Prepočasi je potekalo uveljavljanje instrumentov in mehanizov samo- upravnih ekonomskih odnosov, ki bi bili vzpodbuda za učinkovitejše gospodarjenje in poglabljanje dohodkovnih odnosov. Sprejeti ukrepi na zvezni, repub- liški in občinski ravni so sicer kakovostno spremenili ekonomske odnose, niso pa bili do kraja izpe- ljani zaradi premajhne medsebojne usklajenosti in necelovitega ukrepanja. Tudi naloge in obvez- nosti, ki so bile sprejete v sporazu- mih, dogovorih in planih, se niso dosledno uresničevale, ker so udeleženci dostikrat videli v njih le svoje pravice, manj pa tudi obvez- nosti, ki izhajajo iz skupnih inte- resov. Izvršni svet ugotavlja, daje doži- velo samoupravno organiziranje in združevanje v občim v preteklih štirih letih, precej organizacijskih in vsebinskih sprememb na pod- ročju integracij in gospodarskega povezovanja znotraj in zunaj občine. Ti procesi se nadaljujejo tudi v letu 1980. Kljub prizade- vanjem, da bi samoupravno druž- beno planiranje v celoti zaživelo na vseh družbenoekonomskih pod- ročjih, pa pri nekaterih nosilcih planiranja ni prave pripravljenosti, da se pravočasno in organizirano vključijo v planske aktivnosti. To bo imelo za posledico kasnitve pri sprejemanju planskih aktov za naslednje srednjeročno obdobje. nosilec je bila indu- strijska proizvodnja Družbenoekonomski razvoj v državi je potekal v tem planskem obdobju v bolj zapletenih raz- merjih od pričakovanih, kar se je še zaostrilo v zadnjih dveh letih. Osnovne neusklajenosti in neugod- ne tendence v razvoju so imele, poleg notranjih slabosti, negativni učinek tudi na hitrejši družbeno- ekonomski razvoj naše občine, čeprav smo v kvantitativnem pogle- du dosegli ugodne rezultate. Rast družbenega proizvoda je znašala v obdobju 1976—1979 povprečno letno 7,1 '^'o nosilec povečanje družbenega proizvoda je bila industrijska proizvodnja. V lc4ih 1977 in 1979 je k dinamični rasti družbenega proizvoda dala svoj prispevek tudi kmetijska proizvodnja. Druge gospodarske dejavnosti so spremljale rast industrijske in kmetijske proizvod- nje. Nadpovprečni razvoj je doseg- la v tem obdobju prometna dejav- nost. Rast industrijske proizvodnje jc bila v letih 1976 in 1977 pod planskimi predvidevanji, v zadnjih dveh letih pa jc presegla plansko povprečno letno rast. Tako se je v štirih letih industrijska proizvodnja približala planirani rasti in je le /a 0,7 ®/o nižja od predvidevanj plana. Hitrejšo rast industrijske proiz- viHlnje so uresničevale predvsem naslednje panoge: kovinska in elektroindustrija ter živilska in pre- delovalna industrija. V barvni metalurgiji jc proizvodnja, zaradi nci/vcdcne mcxlcrnizacije, stagni- rala o/, rahlo nazadovala. Proizvodnjo je uspešno ra/vijala tudi tekstilna industrija. V kmetijstvu ni dosežena predvi- dena raven proizvodnje, ki bi zago- tovila uresničevanje dogovorjenih ciljev razvoja. V obdobju 1976- 1979 je bila realizirana vkoli 3 % povprečna letna rast kmeti kc proizvodnje. Zaradi napovedane letošnje slabe letine, se bodo skupni rezultati dosežene kmetijske proiz- vodnje zadnjih štirih let, v zadnjem letu tega planskega obdobja, še zmanjšali. Predvidevanja niso bila uresničena zaradi neugodnih vre- menskih razmer, neurejenih razmer na področju odkupa in oblikovanja cen in premajhne vsestranske pove- zanosti kmetijstva. Hitrejši razvoj kmetijstva pa ovira tudi prevelika razdrobljenost kmetijskih površin ter slabo obdelane ali sploh neobdelane kmetijske površine. zaposlovanje Zaposlovanje se je v preteklem obdobju plana uresničevalo nad predvidenim obsegom. Povprečni letni prirast zaposlenosti je znašal 4,1 «70 (predvideno 3,3 %), kar pomeni, da se je letno zaposlilo povprečno 653 oseb (predvideno je bilo 543 oseb). V združenem delu je zaposlenost rasla počasneje (povprečno letno 3,9 %) kot v samostojnem osebnem delu (povprečno letno 8,6 Kljub hitremu zaposlovanju, se je število oseb, ki iščejo zaposlitev nekoliko povečalo. Vračanje delavcev z začasnega dela v tujini se je v zadnjih štirih letih izenačevalo z odhodi v tujino. Po ocenah se je v tem obdobju povečala tudi zaposle- nost naših občanov zunaj območja občine (dnevna delovna migracija). V strukturi zaposlenih v združe- nem delu se le počasi povečuje delež strokovnih kadrov. Primanj- kljaj delavcev z višjo in visoko izobrazbo ter visokokvalificiranih in kvalificiranih delavcev je še vedno velik, kar prav gotovo vpliva na kakovost opravljenega dela. Produktivnost v združenem delu je rasla v obdobju 1976—1979 znatno počasneje (po 3,1 % letni stopnji) kot je bilo predvideno (5,2 Zato je tudi delež produk- tivnosti dela v prirastu družbenega proizvoda znatno nižji (41 %), kot je bilo z družbenim planom pred- videno (65 %). Počasnejša rast produktivnosti dela je posledica prekomernega zaposlovanja pred- vsem na neproizvodnih področjih in nezadostne izkoriščenosti zmog- ljivosti, tako osnovnih in obratnih sredstev, kot tudi razpoložljivega sklada delovnega časa. Gospodarstvo je prepočasi uvajalo tudi druge kakovostne dejavnike razvoja, kot so: poveča- nje tehnične in tehnološke ravni, modernizacija proizvodnih proce- sov, sodobna organizacija dela in večji delež znanja. Modernizacija in avtomatizacija zaostajata pred- vsem v industriji in gradbeništvu. Vlaganja so bila preveč usmerjena v manjše rekonstrukcije in grad- bene objekte. rast investicijskih vla- ganj V obdobju 1976—1979 je bila dosežena hitrejša rast investicijskih vlaganj v osnovna sredstva od predvidevanj plana. V tem obdobju so investicijske naložbe rasle po povprečni letni stopnji 31 % in s tem dosegle 30 % delež v družbe- nem proizvodu, ki presega predvi- devanja. Kljub velikemu obsegu investicijskih vlaganj, ni bila dosežena predvidena struktura. Predvsem so izostale naložbe v modernizacijo proizvodnje alumi- nija v TGA Kidričevo. Na razvoju te proizvodnje je v precejšnjem obsegu temeljil tudi predviden gospodarski razvoj občine v tem srednjeročnem obdobju. Izvršni svet ugotavlja, da je inve- sticijska graditev temeljila pred- vsem na klasičnih kreditnih odno- sih. Združevanje dela in sredstev je bilo prisotno le v majhnem obsegu. Delež sredstev organizacij združe- nega dela materialne proizvodnje je bil od leta 1975 v stalnem upada- nju, vendar pa je v primerjavi s po- datki republike še vedno precej ugodnejši (v občini 53 ®/o, v S RS 34 '/o). V strukturi investicij je bila v tem obdobju prisotna hitrejša rast negospodarskih od gospodar- skih investicij. osebni dohodki S planom je bilo predvideno, da bi se morali |X)vprečni realni osebni dohodki povečevati v odvisnosti od povečanja produktivnosti dela, pri čciiier bi morali zagotoviti uporabo načela delitve po delu in rezultatih dela. V prvih dveh letih uresniče- vanja plana predvidena razmerja niso bila dosežena. Realni osebni dohodki so rasli znatno hitreje od produktivnosti dela. V zadnjih dveh letih pa so realni osebni dohodki, zaradi sorazmerno nizke nominalne rasti in visoke rasti življenjskih stroškov stagnirali, v letu 1979 pa celo nazadovali. Dejitev osebnih dohodkov po delu in rezultatih dela se ustrezno ne uresničuje. Posamezne organi- zacije združenega dela so poveče- vale osebne dohodke, ne glede na rezultate dela. Stabilizacijski ukrepi terjajo, da se odpovemo tistemu delu življenjskega standar- da, ki je bil ustvarjen na račun nezasluženega dohodka, ohranja- mo pa tisto raven, ki ji je osnova dosežen rezuUat pri delu. Pomemb- no je, da v omejenih možnostih rasti osebnih dohodkov ne omejujemo rasti osebnih dohodkov delavcem, ki z ustvarjalnim delom, visoko produktivnostjo in racio- nalnim delom prispevajo k hitrejši rasti dohodka. V preteklem obdobju je znašala rast prihodkov za skupne potrebe na področju družbenih dejavnosti v obči ni okoli 29 pri čemer je znašala rast družbenega proizvoda 23.6 kar pomeni, da rast sredstev za skupne potrebe ni bila v skladu s predvidevanji plana. Na rast sredstev za skupne ix)trebe v občini je vplivalo tudi postopno zmanjševanje deleža sredstev solidarnosti za izvajanje enotnih (zajamčenih) programov in na drugi strani, povečevanje deleža sredstev za izvajanje skupnih programov v republiki. V tem srednjeročnem obdobju beležimo dokaj dinamični razvoj na področju družbenih dejavnosti, kar je prispevalo k povečanju dru- žbenega standarda občanov in krepitvi kadrovske osnove zdru- ženega dela, vendar je to hkrati presegalo materialne možnosti združenega dela. Sredstva za splošno (proračun- sko) porabo so v prvih dveh letih iz lastnih virov naraščala po dokaj nizki stopnji. Tedaj so se v prora- čun občine stekala tudi dopolnilna sredstva iz republiškega proraču- na. Z letom 1978 je bila občina dolžna uvesti davek od osebnega dohodka in preiti na samofinanci- ranje splošnih družbenih potreb. Sredstva za splošne družbene potrebe so v tem obdobju rasla po povprečni letni stopnji 17.4 •^'o, ki je znatno nižja od stopnje rasti družbenega proizvoda v občini. zunanjetrgovska menja- va Zunanjetrgovinska menjava po- teka v letih uresničevanja plana z velikimi nihanji v posameznih le- tih. V povprečju so bili doseženi ugodnejši rezultati od predvidenih predvsem na področju izvoza. S planom je bilo predvideno, da se bo izvoz v tem srednjeročnem ob- dobju zmanjšal za 12 <^0, vendar pa se je povečal povprečno letno za 0.2 Wo. Negativne tendence be- ležimo na iX)dročju uvoznih gi- banj, saj se je le-ta povečal za 12,8 <^0 povprečno letno, predvide- no pa je bilo le 0,9 % povečanja. To kaže, da' se je uvozna odvisnost gospodarstva občine v tem obdo- bju povečala. Finančni rezultati organizacij združenega dela, zaradi sprememb v sistemu obračunavanja dohodka v preteklih letih, niso povsem pri- merljivi. Zato je tudi težko oceniti temeljna razmerja med posamezni- mi leti. V razporejenem dohodku so osebna, skupna in splošna poraba v letih 1976 in 1978 rasle hitreje kot dohodek, v letih 1977 in 1979 pa počasneje. Razmerja v letih 1976 in 1978 torej niso v skladu s predvidevanji plana. Na nesora- zmerja v delitvi je zlasti vplivala nesorazmerna rast osebnih dohod- kov in sredstev za skupne potrebe. Sredstva za splošne potrebe so v prvih dveh letih izvajanja plana in v letu 1979 zaostajala za rastjo družbenega proizvoda v letu 1978, ko je bil uveden davek od osebne- ga dohodka, pa so sredstva za splošne px>trebe rasla hitreje od dohodka. Dosledno izvajanje ekonomske stabilizacije Osnovne neusklajenosti in neugodne tendence v družbenoekonomskon ra/voju iz preteklega obdobja so se posebno zaostrile v letu 1979. Zato so tudi v zvezni, republiški in občinski resoluciji o politiki uresničevanja družbenega plana v letu 1980 vse naloge in usmeritve podrejene izvajanju politike ekonomske stabilizacije. Z doslednim izvajanjem politike ekonomske stabilizacije bi bilo treba doseči bolj usklajene odnose v družbeni reprodukciji. Poseben pomen je dan večanju produktivnosti dela in kakovostnejšemu gospodarjenju, usklajenim odnosom v razporejanju dohodka in družbenega proizvoda, [X)večanju izvoza in zagotovitvi smotrnejšega uvoza ter zadrževanje rasti cen. Za uresničevanje dogovorjene politike so bili sprejeti v začetku leta 1980 v zvezi in republiki ustrezni dokumenti in ukrepi, ki bistveno spreminjajo dosedanje odnose in pogoje gospodarjenja. Pod vplivom navedenih dejavnikov se je odvijala gospodarska aktivnost v prvih mesecih letošnjega leta in dala naslednje rezultate: Industrijska proizvodnja se je v petih mesecih povečala za 6,8 '^'o v primerjavi z lanskim enakim obdobjem. V teh mesecih so se organizacije združenega dda srečevale s Številnimi težavami pri preskrbi s surovinami in reprodukcijskim materialom, embalažo in likvidnostjo, kar je imelo za posledico, da je v zadnjih dveh mesecih že prišlo do zmanjševanja rasti proizvodnje. To je povzročilo, da se je proizvodnja v prvih petih mesecih gibala pod predvideno ravnijo za leto 1980. Težišče ekonomske politike v letu 1980 je na krepitvi gospodarstva v mednarodni menjavi, krepitvi izvozne sposobnosti in zmanjševanju uvozne odvisnosti in zmanjševanja deficita plačilne bilance. Organizacije združenega dda so za leto 1980 zastavile zelo obsežne plane zunanjetrgovi- nske menjave v primerjavi z doseženimi rezultati na tem področju v letu 1979, ki so jih v prvih mesecih letc^nj^ leta delno korigirale. Se vedno pa predvidevajo, da bodo izvozile za 90 uvozile pa za 38 % več kot v letu 1979. V prvih štirih mesecih leta 1980 kaže izvoz v primerjavi z lanskim enakim obdobjem dinamično rast, saj je presegd lanskoletno realizacijo t^a obdobja za 36 medtem ko je letni plan realiziran le v višini 17 Uvoz je ostal v tem obdobju na ravni lanskoletnega obsega, letni plan pa je realiziran v višira 16,6 Pokritost uvoza z izvozom znaša v štirih mesecih 81 kar je mnogo ugodneje, kot v letu 1979. Skupna in splošna poraba z ekonomsko politiko za leto 1980 je predvideno, da bi morala biti nominalna rast skupne in splošne porabe počasnejša od rasti dohodka. Sredstva za osebne dohodke v organizadjah združenega dela materialne proizvodnje bi smela naraščati za 25 Vo počasneje od rasti dohodka in počasneje od rasti čistega dohodka; osebni dohodki na zaposlenega v neproizvodnih dejavnostih pa bi smdi naraščati v skladu z rastjo osebnih dohodkov v materialni proizvodnji, vendar v masi največ za 16 % v primerjavi z letom 1979. Sredstva za skupno in spletno porabo bi se smela povečati nominalno največ za 16 ft. Pri tem se je računalo, da bo dohodek rasel p>o stopnji 24 Vendar pa rast cen v letošnjih prvih mesecih ter predvidena rast cen do konca leta opozarja, da utegne biti nominalna rast dohodka v tem letu znatno večja kot smo to predvidevali. V prvem trimesečju letošnjega leta je naraščal dohodek pod vplivom infladje za 41 izplačila čistih osebnih dohodkov zaposlenih v združenem delu v prvih petih mesecih so se povečali za 20 Ti podatki kažejo, da se na področju osebnih dohodkov v naši občini izvaja dogovorjena globabia politika. Kljub temu pa bo potrebno odpravljati še vedno prisotne odmike od le politike v posameznih organizadjah združe- nega dela in delovnih skupnostih ter zagotoviti, da se osebni dohodki ne povečujejo zunaj delovnih rezultatov. Rast sredstev za skupne potrebe je v petih mesedh znašala 22,7 % kar je 40 ^t predvidenega obsega na leto 1980. Sredstva za splošne družbene potrebe so se povečala za 21 Vo in dosegla 37 % planiranega letnega obsega. Če se bodo oselHii dohodki gibali v predvidenih okvirih, bodo v okvirih dogovorjene politike v letu 1980 realizirana tudi sredstva za skupne potrebe v občini. Investicije in zaposlovanje Izplačila za investidje so se v prvih štirih mesecih letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta, povečala za 46 ®7o. Intenziteta teh izplačil je visoka zaradi povečanih vlaganj v industriji, kmetijstvu, trgovini in stanovanjskem gospodarstvu. V glavnem so izplačila nanašajo na investicije, ki so bile pričete v preteklih letih in se zaključujejo. Zaostreni pogoji gospodarjenja postavljajo investiciisko aktivnost v letošnjem in prihodnjem letu v večji meri kot doslej v okvire lastnih in združenih sredstev. Zato ocenjujemo, da bo v naslednjih mesedh di amika izplačil in investidje v upadanju. Sprejeti ukrepi že vplivajo tudi na nižjo rast novega zaposlovanja in na znižanje življenske ravni prebivalstva. Koncem aprila 1980 je bilo Stanje zaposlenih v združenem delu za 1,9 višje kot ob koncu decembra 1980. Glede na tako dinamiko rasti zaposlenosti, katera se bo verjetno obdržala do donca leu, ne računamo, da bomo realizirali predviden obseg novega zaposlovanja v tem letu. Potrebni so bili novi ukrepi v nekaterih osnovnih smereh gospodarske aktivnosti sprejeti ukrepi niso dali pnčakovanih rezultatov zaradi česar so se še bolj poglobile neusklajenosti v družbeni reprodukciji ter neugodne tendence in problemi, prenešeni iz lanskega leta, povečujejo se neusklajenosti v struk- turi gospodarstva in blagovnodenarnih odnosih, cene naraščajo po dinamiki, ki je največja v zadnjih letih, izrazito so zaostreni problemi v ekonomskih odnosih s tujino in v plačilni bilanci države. Glede na celotno ekonomsko situacijo in prisotnost sedanjih neugodnih tendenc na navedenih področjih je Zvezni izvršni svet pripravil celoten program ukrepov, ki naj bi zagotovil na trajnejši f)odlagi spremembe trendov v gospodarstvu v okviru določene razvojne in ekonomske politike. Računa se, da bi s temi ukrepi: povečali ekonomsko motiviranost gospodarstva, kjer naj bi prišli bolj do izraza ekonomski kriteriji in udnek ekonomskih zakonitosti v gospodarjenju; vzpostavili skladnejše odnose v reprodukdji in blagovno-denarnih odnosih; okrepili ekonomske odnose s tujino, produktivnost dela in druge kakovostne dejavnike gospodarjenja ter odpravib nekatere probleme v delovanju enotnega jugoslovanskega trga. Že sprejeti ukrepi in ukrepi, ki sledijo v drugem polletju letošnjega leta naj bi že v letu 1980 povzročili večje spremembe v gospodarskih tokovih in s tem ustvarili ugodnejše pogoje gospodarjenja ter skladnejše odnose v reprodukdji na prehodu v novo plansko obdobje. Do začetka prihodnjega kta bodo i/ navedenega programa sprejeti tudi ukrepi, ki bodo delovali v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Dosedanja gospodarska gitonja in sprejeti ukrepi, predvsem pa sprememba tečaja dinarja, so narekovali spremembe zvezne in republiške resolucije in sicer v treh smereh: spremembe materialnih okvirov razvoja (znižanje rasti družbenega proizvoda in industrijske proizvodnje. Nadaljevanje na 4. strani 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 24. julij 1980- TBPmi Nadaljevanje s 3. strani povečanje rasti izvo/a, zožitev nekaterih oblik domače porabe (investicije, skupna poraba osebni dohodki nematerialne proizvodnje) in spremembo v politiki in okvirih rasti cen. Prav tako je izvršni svet Skupščine SR Slovenije pripravil osnutek sprememb in dopolnitev republiške resolucije za leto 1980. Izvršni svet ocenjuje, da bo sedanja gospodarska situacija in ukrepi ekonomske stabilizacije vplivali tudi na dinamiko gospodarske rasti in na resolucijska predvidevanja za leto 1980 v občini. Sedanje ocene kažejo, da bi realna rast družbenega proizvoda lahko znašala približno 4,7 kar je za en odstotek manj od predvidene, industrijska proizvodnja pa bi se povečala za okoli 6 % od predvidene 8 »/o rasti. Zmanjšanje stopnje rasti družbenega proizvoda bo vplivalo tudi na nekoliko nižjo rast zaposlenosti v združenem delu, ki bi po ocenah porasla za 3 % od sedaj predvidenih 4,2 ®7o. Dohodek se bo na podlagi trenda rasti cen nominalno povečal za približno 31 "^o (upoštevaje nižjo rast družbenega proizvoda in višjo raven cen, predvideno v SR Sloveniji), kar daje možnost, da se osebni dohodki v materialni proizvodnji povečujejo nad predvidenimi. Rast sredstev za osebne dohodke nematerialne proizvodnje pa je omejena na 16 to pomeni ob ocenjeni hitrejši rasti dohodka (31 %), zaostajanje za rastjo osebnih dohodkov v materialni proizvodnji za več kot 7 kar bo verjetno težko doseči. Zato bodo morali biti ti odnosi s spremembami republiške resolucije za leto 1980 tudi ustrezno spremenjeni. Izvršni svet opozarja, da sedanji ekonomski položaj in neugodne tendence v družbeni reprodukciji, zlasti v mednarodni menjavi, zahtevajo odločno usmerjenost v odpravljanje problemov, ki se kažejo v nizki produktivnosti dela, počasnem uveljavljanju kakovostnih dejavnikov razvoja, neracionalnem zaposlovanju, prepočasnem vključevanju gospodarstva v mednarodno menjavo, neučinkovitem investiranju in odvisnosti tekočega poslovanja in investicijskih vlaganj od kreditnega potenciala bank, premajhni povezanosti rasti osebnih dohodkov z rastjo produktivnosti dela in v porabi, ki je presegla m.' "!nosti realnega dohodka. Politika izvršnega sveta bo tudi v bodoče usmerjena na uresničevanje politike ekonomske stabilizacije. V sodelovanju z Medobčinsko gospodarsko zbornico in drugimi samoupravnimi asociacijami združenega dela in bankami, bo ustvarjal pogoje za odstranjevanje ovir za nemoteno poslovanje organizacij združenega dela. Še vedno premalo prostora za vse Na zadnji skupščini skupnosti otroškega varstva občine Ptuj sta bila sprejela dva pomembna akta, ki neposredno prizadevata starše tistih otrok, ki so zajeti v predšolsko vzgojo in varstvo v jaslih in vrtcih na območju ptujske občine. Tako je šlo za samoupravni sporazum o deležu staršev pri plačevanju mesečne oskrbnine k izračunani ekonomski ceni in k tistemu kar daje družbena skupnost, ki je bil brez bistvenih spre- memb sprejet v predlaganem besedilu osnutka. Nekoliko več živahnosti v razpravi pa je bilo pri obravnavi pravilnika o sprejemanju otrok, kije vsklajen z novim zakonom o otroškem varstvu in po katerem bo tekel sprejem šele v prihodnjem letu. Tu so delegati kar na dveh skupščinah predlagali vrsto dopolnitev k osnutku predloga karobenem tudi potrjuje izredno zainteresiranost ljudi, da so zaradi pomanjkanja zmogljivosti kriteriji čir bolj pravični in sprejemljivi za najširši krog prizadetih. Do vključno 16. junija je prišlo na skupno komisijo za sprejem otrok v jasli in vrtec okrog 344 prošenj, od tega 166 za jasli in 178 za vrtec. Razveseljiv je podatek, da so bile za vrtec v glavnem rešene vse prošnje, razen 17. ker se delegati iz krajevnih skupnosti niso udeležili seje komisije za sprejem in bo njihovo vključevanje f>otekalo med letom na izpra- znjena mesta. Nekoliko slabše je po pričakovanju pri prošnjah za sprejem v jasli v katere bo letos na novo sprejetih 71 otrok, nerešenih pa je ostalo še vedno 74 primerov. Prvič seje tudi primerilo, daje kar 33 staršev odklonilo sprejem v jasli, ko so izvedeli za ugodno rešitev njihove prošnje. Svojo odklonitev pa utemeljujejo z že rešenim vprašanjem varstva svojega otroka, za nekatere je tudi cena nekoliko previsoka, drugi bi spet radi na račun otrok stabilizirali svoj družinski proračun. V vzgojno varstveni organizaciji v Ptuju so se letos odločili, da bodo odprli tudi pet oddelkov za otroke od drugega do tretjega leta starosti s čimer so nekoliko razbremenili že tako premajhne jasli. Tako bo en tak oddelk v Rogoznici, dva Med vrti in dva na Hajdini. mš Za občinski praznik novi vrtec v okviru prireditev ob letošnjem prazniku občine Ptuj bo tudi slovesnost v krajevni skupnosti Heroja Lacka v Rogoznici, ko bodo skupaj s skupnostjo otroškega varstva predali svojemu namenu novi otroški vrtec za 80 otrok v starosti od dveh do sedmih let. Vrtec ne bo samo pomembna pridobitev za krajane iz tega območja Slovenskih goric, v precejšnji meri bodo razbremenjeni tudi ptujski vrtci, ki bodo skupaj z rogozniškim v jeseni prejeli skupno 841 otrok, od tega v jaslih 124 malčkov in v vrteških skupinah 717 otrok. Med nove vrteške zmogljivosti letos vključujemo tudi prostore kovinarske šole v katerih bomo na novo pridobili štiri igralnice in prostor za 97 otrok. Slovesna otvoritev rogozniškega vrtca je predvidena za 9. avgust ob 17. uri popoldan. Poleg uradnega dela v katerem bosta spregovorila predstavnika občinske skupnosti otroškega varstva in gradbenega od- bora bodo nastopili najmlajši iz ptujskih vrtcev ter ženski pevski zbor prosvetnega društva Alojz Arnuš in člani osnovne organizacije Zveze socialistične mladine Slovenije Franc Kramberger iz Rogoznice. V novih prostorih vrtca, kije v neposredni bližini doma Slovenskogoriške čete pa bo tudi razstava likovnih izdelkov otrok in didaktičnih pripomočkov. Na slovesnosti bodo dali tudi predlog za poimenovanje vrtca po zaslužni domačinki o katerem bo razpravljala še krajevna skupščina in o tem dokončno tudi sklepala. «Novi rogozniški vrtec, ki ga je Maries s svojimi kooperanti začel graditi v začetku letošnjega leta bo skupaj zopremo in zunanjo ureditvijo veljal prek 7 milijonov dinarjev, ki sta jih zagotovili skupnost otroškega varstva in delno tudi krajevna skupnost Heroja Lacka v Rogoznici. S tema dvema pridobitvama — vrtcem v Rogoznici in z ureditvijo prejšnje kovinarske šole bodo stekla pripravljalna dela za gradnjo prve faze jasličnih oddelkov in skupne kuhinje v krajevni skupnosti Boris Ziherl v Ptuju, mš Organizirana pred.^lska vzgoja in varstvo sta tudi porok za veselo otroštvo, vendar Se vedno ne za vse, ki to potrebujejo in želijo. Foto: A. Bradač Opredelitev novega družbenega plana Leto 1981 je prvo leto novega srednjeročnega plana za dobo od leta 1984 do 1985 leto pa pomeni, /aradi kontinuitete, tudi nadalje- vanje predhodnega planskega ob- dobja. Gosp(xlarska aktivnost bo potekala v naslednjem letu pod vplivom ukrepov in opredelitev novega družbenega plana občine /a naslednje obdobje in iz samo- upravnih sporazumov in dogovora o temeljih družbenega plana obči- ne in planov vseh nosilcev planira- nja. Ekonomska politika se bo v letu, 1981 uresničevala v bolj zapletenih pogojih kot v letošnjem letu, kajti ne moremo računati, da bodo pod vplivom spremembe tečaja dinarja in ukrepov v tem letu konsolidirani vsi gospodarski tokovi. Zato bo težišče vseh aktivnosti v letu 1981 uresničevanje politike ekonomske stabilizacije in zaviranja inflacij- skih tokov in krepitev izvozne sposobnosti gospodarstva. Akti- vnost in napori vseh samoupravnih organizacij in skupnosti in dru- žbenopolitične skupnosti bodo usmerjeni v tjresničevanje sprejetih ukrepov v tem letu in ukrepov, ki bodo sprejeti v naslednjem letu. GLAVNE SMERI RAZVOJA V letu 1981 bodo glavne smeri razvoja: — intenzivnejše uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov na vseh področjih družbene repro- dukcije, — uresničevanje politike ekonomske stabilizacije s težiščem kakovostnih dejavnikov gospodar- jenja; vzpostavitvi skladnejših od- nosov pri delitvi in zagotovitvi, da se bo poraba gibala v realnih ok- virih, — pospeševanje in krepitev dohcHlkovnega povezovanja in pri- dobivanje dohodka z udeležbo v skupnem dohcniku in prihodku na podlagi združevanja dela in sred- stev v ekonomskih celotah repro- dukcijskega procesa; — povečanje izvoza in zmanjše- vanje uvoza s preusmeritvijo na domače vire surovin in reprixluk- cijskega materiala povsod, kjer je I o racionalno, — krepitev materialne osnove /druženenga dela kot dejavnika kakovostnejšega gospodarjenja in počasnejše — rasti vseh oblik po- rabe od rasti dohodka, — z doslednejšim uveljavljanjem sprejetih kriterijev investiranja je treba zagotoviti večjo učinkovitost investicij in manjšo odvisnost od kreditnih sredstev, kar zahteva hi- trejše uveljavljanje združevanja sredstev za investicije. — razvijanje in krepitev stimula- tivnih elementov v delitvi osebnih dohodkov v temeljnih organizaci- jah združenega dela ter uvajanje oblik stimulacije kot motiva za racionalnejše gospodarjenje z minulim delom, večje angažiranje lastnih delovnih in ustvarjalnih sposobnosti ter razvijanje sodo- bnejše organizacije dela in poslo- vanja ter ekonomično uporabo sredstev za delo in predmetov dela, — racionalnejše koriščenje domačih virov energije, — hitrejše razvijanje malega go- spodarstva in ustanavljanja novih proizvodnih obratov v občini, — hitrejšo samoupravno preo- brazbo trgovine v smislu povezo- vanja s proizvodnjo na osnovi dohodkovnih odnosov, ter ustre- znejšo osnovno oskrbo prebi- valstva, — hitrejše razvijanje manj razvi- tih območij, — nadaljnjo krepitev družbene samozaščite in ljudske obrambe. OCENE SO NEGOTOVE Uresničevanju politike ekonom- ske stabilizacije bi morali biti podrejena gibanja na vseh podro- čjih družbene reprodukcije. To vključuje tudi zavestno pristajanje na nižjo rast proizvodnje in nižjo rast zaposlovanja kot v preteklih letih. Gibanje življenjskega stan- darda prebivalstva in zboljšanje ži- vljenjskih in delovnih pogojev delovnih ljudi bo potekalo v skla- du z rapoložljivimi materialnimi možnostmi, pri čemer je treba ra- čunali s počasnejšo rastjo osebnih dohodkov in drugih oblik osebne porabe ixl porasta dohodka. Ocene možnosti razvoja v letu 1981 so še zelo negotove in v veliki meri odvisne od tega, kako se bo gospodarstvo in družba kot celota prilagodila zaostrenim pogojem gospodarjenja. Zato je možno v sedanjem trenutku podati le pribli- žno oceno gospodarske rasti, ki naj bi dosegla 3 do 4% rast. Izvršni svet bo v jesenskem roku aktualiziral III. del tega poročila in na osnovi tekočih gospodarskih gi- banj in ukrepov, ki še sledijo, pri- pravil celovito oceno o možnostih razvoja v letu 1981. VKLJUČITI VSE SUBJEKTIVNE SILE Izvršni svet ocenjuje, da je re- solucija o politiki uresničevanja diužlx'ncga plana občine v l. 1980 v svojih usmeritvah in r^jj ga h naravnana na zagotavlja' osnovnih pogojev ekononJj stabilizacije. Zato je v urestj^ vanje sprejetih usmeritev, polii^ in naloge potrebno vključiti ^ družbenopolitične dejavnike združenem delu, samouprav J interesnih skupnostih in krajev^ skupnostih. To vključevanje pa je tre^ ^^ ravnati v smeri sdogovorjeu^ aktivnejšega in doslednejS^a polnjevanja vseh sprejetih o^^^ znosti in nalog, ki se odvijajo, pogojih zaostrenega gospodarska ga položaja tako v občini, kot tim v celotni družbi. Da bi to dosegli je potrebno, d, vse organizirane subjektivne jj^ (Hiločno težijo k stabilizaciji g^ spodarskih tokov, varčevanju j, racionalni uporabi družbenih st^d. stev. Samo tako bo mogoče dosej večjo uspešnost in boljše rezultat, v gospodarstvu in družbenih df, javnostih ter na stanovanjskem jj komunalnem področju ter na drn, gih področjih. Za uresničevanje politike stabit zacije morajo vse samoupravne ot. ganizacije in skupnosti in dnijj nosilci odločanja, pri svojih odlo, čitvah težiti k stabihzaciji gospo- darskih tokov, varčevanja in raci onalni uporabi družbenih sredstev. Samo tako bo mogoče doseči vefj( usp^nost in boljše rezultate v go. spodarstvu in družbenih dejavno stih. Ta prizadevanja morajo biti vgrajena tudi v izvedbene planski dokumente (programe dela) za leto 1981. Izvršni sva Skupščine občine Ptuj TOZD PEKARNE„Vl!iCO RES" PTUJ JEMO CENEN KRUH NA RAČUN PEKA? Sedanje stanje okrog pekovske problematike ni od včeraj, saj smo se s podobno situacijo srečevali že večkrat. Čeprav spada kruh med osnovne življenjske potrebščine, pa njegova cena ni taka, da bi peku priznala njegovo delo. Sicer smo že doslej ugotavljali, da bi njegova cena morala biti znatno višja, da bi v nas vzbudila spoštljiv odnos do njega in bi tako tudi zmanjšali njegovo nenamensko porabo. Dokazano je, da nekateri kupujejo večje količine osnovnega kruha in ga uporabljajo za krmljenje živini, saj jim ekonomska računica doka- zuje, da se jim bolj splača kupiti kruh, kot krmila! Komentar k ta- kemu ravnanju ni potreben. Pek pa po vsem naj še peče poceni kruh, njegov zaslužek pa je vedno nekje v sredini, seveda z upošte- vanjem vseh dodatkov, ki mu k delu pripadajo glede na značaj pekovske proizvodnje. Ce bi odšteli vse dodatke, bi kaj hito ugotovili, da visokokvalificirani pek zasluži okrog 4000 dinarjev! Spet povprečja pa kažejo nekoliko drugačno sliko; tako je bil povpre- čni osebni dohodek zaposlenega v TOZD Pekarne „Vinko Reš" Ptuj v letu 1979 7000 dinarjev. Stroški pekovske proizvodnje so v letošnjem letu hitreje naraščali kot dohodek, na drugi strani pa so povečali tudi maso za osebne do- hodke, zato so bili prisiljeni, da v mesecu juniju znižajo osebne dohodke za 20 odstotkov. Delavci so to sicer z razumevanjem sprejeli glede na splošna družbena usta- litvena prizadevanja, vendar so tudi izjavili, da za tako stanje sami ne odgovarjajo. Samo pri osnovni vrsti kruha, ki je zajeta z 70 odstotki imajo pri kg spečenega kruha .3,50 din izgube; za dohodkom delajo le pri ostalih 30 odstotkih proizvodnje, ki zajema posebne vrste kruha. Da bi nekako omilili sedanje stanje so predlagali prestruktuiranje proizvodnje in sicer v razmerju 40 proti 60, kar pomeni, da bi v bodoče pekli 40 odstotkov osnovnih vrst kruha in 60 odstotkov posebnih vrst kruha. Tako razmerje je vpeljalo že v drugih pekarnah, tudi v Mariboru. Kot je znano njihova prizadevanja niso rodila sadov in sedaj lahko le čakajo. Nov udarec zanje pa je ponovno zvišanje cen proizvodi! artiklov, tokrat moke. Izračun di polletju kaže, da so stroški ob ta času narasli za 97 odstotkci dohodek pa je za 89 odstotka Količinski oziroma fizični plan^ je bil v enakem obdobju doseženi 100 odstotki. I Izhod iz takega stanja, je le višju cena, ki sicer ne bo prinesla željen akumulacije, bo pa omilila sedanji stanje in prispevala k temu, da pd ne bo pekel kruha z izgubo in d bo njegovo življenje tudi v bodoit zelo skromno. Potrebno pa bi 1 bilo, da bi splošni družbeni odno' do tega pomembnega življenjska artikla le spremenili in peku pri znali njegovo delo. MC Iz turist biroja v Ptuju Turistična sezona je v polnem teku in temu primeren je tudi obisk turistov biroju v Ptuju, ki se običajno zanimajo za kulturno- zgodovinske spomenike in druge zanimivosti Ptuja in okolice. Med turisti pa prevladujejo Nemci, Avstrijci, Angleži; nekaj pa je tudi Amerikancev, Francozov in Itali- janov. Vsakih 14 dni pa se v Ptuju na svoji poti v Jugoslaviji ustavi skupina nemških turistov, ki potuje z rotelom. V zadnjem času je v biroju tudi več povpraševanja po ribiških dovolilnicah, ki veljajo za domače turiste 100 dinarjev in za tuje 150 dinarjev. Ob obisku v biroju se turisti običajno odločajo še za nakup spominkov, med kate- rimi posebno pozornost vzbujajo kurenti, keramični krožniki z motivom Ptuja in kurenta, keramični vrči in monografije Ptuja. Novost v ponudbi biroja pa so majice z motivom Ptuja. Precej turistov se zanima tudi za trajektne zveze na Jadranu, dalje za privatne sobe v Ptuju, z.a katere pa še žal nismo rešili vrsto organi- zacijskih vprašanj. Se vedno pa je zelo veliko povpraševanje za leto- vanja v mesecu juliju in avgustu, vendar je večina agencijskih ponudb že oddana tako, da je domači turist prisiljen iskati pre- nočišče in ostalo oskrbo pri za- sebnikih. MG Sladkorna pesa le na 55 odstotkih planiranih površin Pred kratkim se je v Or- možu sestal koordinacijski odbor' za intenzivno polje- deljsko proizvodnjo z name- nom da ugotovijo, na kakšnih površinah je v občini Ormož uspela setev sladkorne pese. Ugotovili so, da je bilo s to kulturo zasejanih 388 ha, kar je le 55 odstotkov planiranih površin. Kmetijske TOZD so svojo člansko obveznost v lastni proizvodnji realizirale 97 odstotno, medtem ko so kooperanti sklenili pogodbe za 179 hy sladkorno peso pa so posejali le na 150 ha, 5 ha posejanih zemljišč pa so mo- rali pozneje zaradi neuspele setve preorati in posejati z drugimi kmetijskimi kultura- mi. Omenjeni rezultati so vse prej kot ugodni, še posebno na ravninskih predelih občine, kamor sodijo krajevne sku- pnosti Podgorci, Središče in Velika Nedelja. Glavni vzrok takega stanja je treba iskali v nepravočasni določitvi cene sladkorne pese, drugi vzrok pa je v tem, daje dogovorjena cena še vedno neekonomska. Poslovna sku- pnost za sladkor bo morala torej v bodoče pravočasno določiti enotno ceno tega kmetijskega proizvoda in si- cer že v juliju, ko je potrebno pričeli s pripravo zemlje za .setev v naslednjem letu. Koordinacijski odbor je na p(xllagi ugotovitev predlagal občinski konferenci, da le-ta opravi oceno delovanja po- speševalne službe ter akti- vnost odgovornih nosilcev akcije po krajevnih skupno- stih in delovanje koordinacij- skega odbora za intenzvino poljedeljsko proizvodnjo. Nujno je, da delegati za Republiško skupščino spre- govorijo o tem problemu, ko bo tekla beseda o republiškem družbenem planu 1981-85. Pri opi.sovanju problematike proizvodnje sladkorja je po- trebno dati največji povdarek ceni tega kmetijskega proiz- v(Kla. V letošnjem letu moratJ Tovarna sladkorja in stroko- vna si užba TOZD kooperacija pripravili načrt, kako rešiti vsf probleme z zbirnimi mesti transportom in prevzemom^ tovarni, da bo s tem odpra- vljeno čakanje in negodova- nje proizvajalcev. Koordinacijski odbor j' nadalje predlagal, da stroko vna služba pri TOZD operacija izdela analizo delf vanja pospeševalne službe * tej TOZD. Ta analiza naj ^ pozneje predmet razprave * delovni organizaciji in t^ meljni organizaciji koop^ rantov pa tudi na sejah ob- činske skup.ščine in izvršnega .sveta SO Ormož. Dejstvo. ^^ je tovarna sladkorja dograj^' na. postavlja pred celotn^^ družbo nalogo, da zagoto^ zadostno količino sladkorni pese. Težko pa bo to na\of uresničiti, ce se bodo slabos« iz letošnjega leta nadaljeval^ JB f EDNIK NASE KMETIJSTVO - 5 VTEM TEDNU V ZADRUŽNIH ENOTAH Obravnava rezultatov dela in prihodnjih nalog Ob koncu tega tedna b>odo v Kmetijski zadrugi Ptuj izvedli zbo- re kmetovalcev, na katerih bodo kmetje — člani posameznih zadru- žnih enot skupaj s predstavniki krajevnih skupnostih in ostalimi kmetovalci, ki Se niso člani, pre- gledali delo v tej največji organiza- ciji združenih kmetov v ptujski oWini, potrebno pozornost pa bo- do namenili tudi nalogam v prihodnjem srednjeročnem obdo- bju. Pred razpravo smo za pogovor zaprosili direktorja Kz Ptuj Mira- na GluSiča. „V skladu z zakonom o združe- nem delu in tudi drugimi predpisi, enako kot delovne organizacije tu- di organizacije združenih kmetov ugotavljajo, razporejajo in delijo celotni prihodek, dohodek in čisti dohodek med letom po tako- imenovanih p;eriodičnih obračunih za vsako tromesečje, na koncu vsakega leta pa po zaključnih ra- čunih. Strokovne službe zadruge so v teh dneh zaključile informaci- jo oziroma poročilo o poslovanju zadruge v letošnjem prvem polle- tju. Iz nepopolnih podatkov (pogo- vor smo opravili prejšnji četrtek — op. p.) o rezultatih poslovanja do 30. junija in sodeč po periodičnem obračunu za prvo tromesečje je mogoče sklepati, da planska pred- videvanja, glede fizičnega in finan- čnega obsega v pogledu koopera- cijske proizvodnje v celoti uresni- čujemo. Na zborih kmetov, ki jih sklicujemo po zadružnih enotah ob koncu tega tedna, bomo na večini zadružnih enot celo lahko ugotovi- li, da združeni kmetje v oblikah proizvodnega sodelovanja, takšni- mi ki pač so, planske naloge in predvidevanja celo presegajo. Ta ugotovitev zlasti velja za področje živinoreje v povečani prireji mesa in mleka. Za rastlinsko proizvod- nje še ni mogoče dajati podatkov, ker se le-ta v večini realizira v jese- ni. Ta bo zaradi vremenskih raz- mer pravgotovo podpoprečna. Razpravo o rezultatih dela v pr- vem polletju tega leta želimo usmeriti poleg primerjave s pla- nom proizvodnje na uresničevanje uspešnosti izvajanja ustalitvenih ukrepov, kajti na tem področju pa se zatika. Stroški vrtoglavo nara- ščajo, čuti se pomanjkanje klju- čnih reprodukcijskih materialov, zlasti tistih, ki so vezani na uvoz. Zadruga, oziroma združeni kme- tje, pa pridelujejo in vnovčujejo pridelke le za dinarje, zato ne ustvarjamo deviz /a potreben na- kup gnojil, škropiv in rezervnih delov za kmetijske stroje." — Na teh zborih bo beseda pravgotovo tudi o vsebini dela v prihodnjem srednjeročnem obdo- bju. Glede na to, kar moramo opraviti v tem času, boste izvedli tudi vsklajevanje s krajevnimi sku- pnostmi, saj je to ena od osnov za vaš prihodnji program dela! ,,Na področju kmečke samo- uprave v naši zadrugi ugotavlja- mo, da se kaže vse večji interes združenih kmetov po razpravah o periodičnih in zaključnih računih ter odločanju in delitvi oziroma razporejanju njihovih rezultatov dela. Menim da bo tokratni sklic to ugotovitev potrdil. Ob tej raz- pravi pa velja posebej opozoriti na to, kar ste dejali, in smatram za še pomembnejše in zahtevnejše, torej razpravo, ki bi naj stekla na zbo- rih, o analizi razvojnih možnosti kmetijske zadruge Ptuj v nasled- njem srednjeročnem obdobju 1981-1985. V tem trenutku gre za pristop k vsklajevanju nalog, po- treb, možnosti in želja, ki jih združeni kmetje imajo kot kmetij- ski proizvajalci na eni strani in kot krajani na drugi strani. Trdno sem prepričan, da bo sleherni član, kmet — zadružnik, ob spoznanju pomembnosti načrtovanja razvoja kmetijstva kot kraja in njegove ekonomske, socialne in tudi dru- žbene varnosti v naslednjem sred- njeročnem razvojnem obdobju z živim delom in aktivnostjo posegel v razpravo o oblikovanju tega ak- ta, ki ga bomo po vskladitvi z vse- mi dejavniki sprejemali jeseni. Re- či velja, da se preoju z zobom časa. Pogoji odkupa pšenice za letino 1980 Na podlagi dogovora so se na seji razširjene koordinacije (Zadružna zveza Slovenije, splošno združenje za kmetij- sko in živilsko industrijo Slo- venije, Žitna skupnost. Zavod za rezerve SR Slovenije, Ljubljanska banka. Komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) dogovorili o eno- tnem in dolgoročnem delo- vanju za organizirano proiz- vodnjo in odkup tržnih pre- sežkov krušnih žit v družbe- nem in zasebnem kmetijstvu SR Slovenije in aneksa k do- govoru (september 1979), so se žitno predelovalna indu- strija Slovenije — kupci p.še- nice ter pridelavalci pšenice, (Kmetijski kombinati, OZD za kooperacijo in kmetijske zadruge) sporazumeli o po- gojih odkupa tržnih presež- kov pšenice, letine 1980. Ti pogoji so bili objavljeni že jeseni 1979. pred setvijo pšenice, in v Kmečkem glasu, 30.4. 1980. Glede na povečanje stro- škov proizvodnje pšenice (porast cen gnojilom, zašči- tnim sredstvom, gorivom itd.) in ob nujnosti povečanja od- kupa pšenice v letu 1980 (za- radi manj posejanih površin kot smo planirali) je zvezni izvršni svet, 10. julija 1980 sprejel sklep o povišanju pro- iizvajalčeve prodajne cene za pšenico. Zaradi te spremembe ponovno objavljamo do- končne pogoje, ki bodo v SR Sloveniji veljali za odkup pšenice za leto 1980. 1. Glede na poprečno do- seženo kakovost v Sloveniji bo odkupna cena pšenice (na osnovi 76 kg hektolitrske teže, 2 % tujih zrn in primesi ter 13 % vlage) znašala 5,70 din. 2. Priznana razlika glede na pariteto Osjek 0,22 din za kg. 3. Priznani višji stroški prevoza do silosa 0,10 din za kg- 4. Regres, ki ga daje repu- blika za mineralna gnojila 0.20 din za kg, za pogodbeno proizvedeno in prodano pše- nico. Na osnovi teh pogojev bo slovenski proizvajalec dobil za 1 kg otldane p.šenice (ob doseganju zahtevane kvalite- te navedene v točki 1)6,22 din. Poleg tega pa ima možnost nakupa do 10 % krmske moke od oddane količine pšenice. 5. kot ukrep za povečanje pšenice iz kooperacijske pro- izvodnje je tudi letos dana možnost, da kmetje oddano pšenico nadomestijo z naku- pom koruze (zaradi uravna- vanja krmske bilanccT') pod ugodnejšimi pogoji. Cena te koruze je 4,65 din za kg. 6. Organizatorjem odkupa (KZ, TOK. TZO) se prizna organiziranje in stroške od- kupa nadomestilo v višini 0,35 din za kg oddane pšenice. Žitna skupnost Slovenije Kmetijski zakoni ZAKON O STAROSTNEM ZAVAROVANJU KMETOV 4. nadaljevanje in konec Kdaj dobi kmet — borec NOV pravico do varstvenega dodatka? Kmet — borec NOV pridobi pravico do varstvenega dodatka, ko dobi pravico do starostne pokojitve poZSZK,čejesocijalno ogrožen. Če sta oba zakonca kmeta — borca NOV, pridobi vsak pravico do svojega varstvenega dodatka, ko pridobi pravico do starostne pokoj- nine po ZSZK, če sta zakonca socijalno ogrožena. Kje se vloži zahteva do varstvenega dodatka? Taka zahteva se vloži pri občinskem upravnem organu pristojnem za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov. Omenjeni upravni organ po uradni dolžnosti preskrbi listine in druga dokazila, s katerimi se dokazujejo dejstva ali stanja potrebna za odločitev o priznanju pravice do varstvenega dodatka in za določitev njegove višine ter celotno gradivo predloži koordinacijskemu odboru. Kdo odloča o zahtevkih za priznanje varstvenega dodatka? O pravici do varstvenega dodatka odloča koordinacijski odbor za vprašanja borcev NOV občinske skupnosti socijalnega varstva. Ta odbor določi tudi višino varstvenega dodatka glede na stopnjo socijalne ogroženosti kmeta — borca NOV. Najvišji znesek varstvenega dodatka pa ne sme presegati razlike medvsakokratnimmejnim zneskom najnižjih pokojninskih prejemkovv pokojninskem zavarovanju delavcev in starostno pokojnino po ZSZK, ki znaša letos 3.631 din. Če sta oba zakonca upravičena do starostne pokojnine, se kot starostna pokojnina enega zakonca vzame znesek, ki mu pripada. Ta znesek se v skladu z načelom, da pripada posamezni kmetiji le, ena pokojnina dobi tako. da se ena pokojnina razdeli med vse upravičence po enakih delih, če .se upravičenci ne sporazumejo drugače (26. čl. ZSZK). Varstveni dodatek in starostna pokojnina po ZSZK skupaj ne smeta presegati vsakoletno določenega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev. Ali ima zakonec kmeta — borca NOV, če tudi sam ni borec NOV pravico do starostne pokojnine in varstvenega dodatka? Tak zakonec ima po smrti zakonca — borca NOV pravico do starostne pokojnine kodopolni 60 let. V primeru socijalne ogroženosti pa ima pravico tudi do varstvenega dodatka. Ali je proti odločbi o zahtevku za priznanje varstvenega dodatka možno s^no varstvo? Zoper tako odločbo, katere osnutek pripravi zgoraj omenjeni upravni organ izda pa jo koordinacijski odbor je možno uveljavljati sodno varstvo pri sodišču združenega dela pokojninskega in invalid- skega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji. Kako je stanje v drugih republikah? Pri že omenjeni »okrogli mizi« (glej »Kmečki glas« št. 17/80) je bilo povedano, da so nas v drugih republikah glede obveznega pokojnin- skega zavarovanja kmetov prehiteli in to zavarovanje boljše in pravič- nejše uredili kot je urejeno v SR Sloveniji. Niti ena druga republika ni sprejela načela »ena kmetija — ena pokojnina«, temveč vsak, ki opravlja kmetijsko dejavnost je zavarovanec. Pri nas izhaja pravica tega zavarovanja na podlagi lastnine, v drugih republikah pa na podlagi dela. V naši republiki še nismo uvedli invalidskega zavarovanja kmetov, dočim pa so ga druge republike že uzakonile. Trdno smo prepričani da bodo tudi v SR Sloveniji pokojninsko in invalidsko z.avarovanje kmetov v naslednjih letih zadovoljivo rešili. Konec Kmetijstvo na trdnejših tleh Kmetijstvo v občini Slovenska Bistrica ustvarja 10 do 12 odstotkov celotnega družbenega proizvoda v občini. V tekočem srednjeročnem obdobju beležijo ugodnejše rezultate, predvsem zaradi intenzivnejših vlaganj v pridobivanja novih obdelovalnih površin iz zamočvirjenih predelov ob Dravinji in Polskavi. Medtem ko je bila še pred petimi leti povprečna rast kmetijstva v skupnem družbenem proizvodu občine 0,6 odstotka, je ta v obdobju 1976/78 znašala že 6.3 odstotke letno, ta pa tudi letos še naprej uspešno raste. Skupno je v občini 16.535 ha kmetijske obdelovalne zemlje, od tega pa je le manjši del v lasti družbenega sektorja. Nadaljnji razvoj kme- tijstva v bistriški občini je zato usmerjen v nova usposabljanja kmetijskih zemljišč, predvsem z melioracijami in komasacijami ter vključevanjem teh v nadaljnje pridobivanje novih poljščin. Do leta 1985 načrtujejo, da bo v bistriški občini preusmerjenih že okoli 250 zasebnih kmetij v tržno specializirano proizvodnjo. Tem pa lxxlo priključili tudi nove površine pridobljene predvsem v družbenem sektorju Pomemben napredek v pridobivanju novih kmetijsko obdelovalnih površin načrtujejo na ob- mtKju Cigonce in reke Polskavc. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Regulacija Dravinje pri Makolah bo pomemben prispevek v pridobivanju novih kmetijsko obdelovalnih površin. Pridelki tamkajšnjih kmetij pa postajajo varnejši pred pogostimi poplavami. 6- IZNASIH KRAJEV 24. julij 1980- tednik Za rešitev problema osnovnošolskih prostorov Tudi v Ormoški občini, se ubadajo s problemi v zvezi z neustreznimi osnovnošolskimi problemi, v Ivanjkovdh pa prostorov, kjer bi pridobivali potrebno znanje njihovi otrod, sploh nimajo. Na drugi strani pa je Ormoška občina ena redkih ali bolje rečeno edina slovenska občina, ki 5e nima občinskega samoprispevka. Poleg Ivanjkovec, je nujno potrebno pristopiti k reSev^nju problemov okrog osnovnošolskih prostorov v krajevni skupnosti Vebka Nedelja in v samem Ormožu. Priprave na to tečejo že lep čas, v zadnjem času pa je dobila akcija dokončno usmeritev. Po tem, ko je predsedstvo OK SZDL pred mesecem ali dvema sprejelo predlog občinskega izvršnega sveta, da je najbcrfj ustrezna rešitev v izgradnji prve faze osnovne šole v Ivanjkovcih. prizidka v Veliki Nedelji in prizidka osnovni šoli v Hardeku, ter obnovitvi sedanje ormoške osnovne šole, so na zadnji seji predsedstva sprejeli akcijski {Hogram za javno razpravo v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah ormoške občine. Javna razprava bo potekala v omenjenih sredinah med 25. avgu- stom in 25. septembrom, nosilci pa so KK SZDL v krajevnih skupnostih ter osnovne organizacije sindikata v delovnih organizacijah. Pogoj za uspeSno razpravo bo poleg predhodno pripravljenega gradiva tudi enotno stališče vodstev družbenopolitičnih organizacij v krajevnih skupnostih in prav tako v delovnih organizacijah, enotno stališče pa morajo (»nenjeni izoblikovati na sejah že pred začetkom javne razprave. Predmet javne razprave bo torej uvedba občinskega samoprispevka za obdobje petih let, občani pa se bodo o tem izrekli na referendumu, ki bo 26. oktobra letos. Ce bo referendum uspel in upajo da bo, saj so občani že večkrat dokazali politično zrelost in i^-ipravljenost s svojimi sredstvi reševati skupne probleme, se bodo zbirala sredstva v naslednjih petih letih po naslednjih stopnjah. Delavci bodo prispevali 1,5 odstotka od neto osebnega dohodka, enak odstotek bodo prispevali od pokojnin in invalidnin, 1,5 odstotka od dohodka bodo plačev^ tudi obrtniki, medtem ko bodo kmetje prispevali 6 odstotkov katastrska dohodka. V petih letih bodo tako zbrali nekaj več kot 73 mflijonov dinarjev. Seveda ta sredstva za realizacijo omenjenega programa ne bodo zadostovala, zato bo potrebno najeti kredit pri Republiški izobraževalni skupnosti. JB Modernizacija odseka Desenci - Velovlak Po planu modernizacije cest v letu 1980 se iwredvideva, da bomo v ptujski občini modernizirali dodatnih 7 do 8 km cest glede na rajpcrfožljiva sredstva po planu, v okviru katerega je za te namene rezerviranih 11 mi- lijonov dinarjev. Ob koncu leta 1979 smo imeli v ptujski občini 226 km moderniziranih r-st od skupnih 477 km. Pri lokalni skupnosti za ceste občine Ptuj smo izvedeli, da se trenutno izvaja modernizacija na cesti št. 16 a Desenci—Florjan in sicer na odseku Desenci—Velovlak v dolžini 3000 m; celotna dcdžina ceste pa je 3950 m. Dela izvaja Cestno podjetje Maribor — TOZD Vzdrževanje IHuj. Vrednost del po pogodbi znaša 6 milijonov 125 tisoč dinarjev. Pri financiranju del pa so udeleženi: KS Destrnik z 700 tisoč dii^i, rezervni sklad SO Ptuj z 800 tisoč dinarji, KS Heroja Lacka Rogoznica z 250 tisoč dinarji ter lokalna skupnost za ceste občine Ptuj s 4 milijoni 250 tisoč dinarji. Predračunska vrednost celotne trase, to je 3950 m ceste pa je 9 milijonov 100 tisoč dinarjev. Glede na razpoložljiva sredstva, se bo modernizacija izvedla le v dolžini 3000 m, čeprav potekajo intenzivna prizadevanja, da se zberejo manjkajoča sredstva in da se modernizira cesta v cdotni dolžini. Dela na modernizaciji so se pričela 16. junija in računati je, da bodo zaključena še v tem mesecu. Pri lokalni skupnosti pa se že prijMravljajo na drugo modernizacijo in sicer na odseku Gabemik—Vitomarci. V ta namen že zbirajo potrebno dokumentacijo. MG O delu gasilskega centra Videm Gasilski center je skupnost, ki jo sestavljajo gasilska društva na določenem območju z namenom, da usklajujejo interese, ki se na- našajo na tennično opremljenost posameznih društev, izobraževa- nje članov-prostovoljnih gasilcev, org^anizacijo skupnih akcij in ga- silskih tekmovanj razen tega pa organiziran nastop več gasilskih društev zagotavlja ucmkovito protipožarno varnost na določe- nem območju. Gasilski center Videm šteje šest fasilskih društev, to so. Videm, ržec. Sela, Podlehnik, Zetale in Leskovec. Društva Podlehnik. Zetale in Leskovec delujejo na hribovitem območju, pa tudi ostala tri društva imajo del svoje- ga območja v hribovitem halo- škem predelu, zato je najve^i problem ob morebitnih ppzann na tem območju pomanjkanje zadostnih količin vode za hitro in učinkovito gašenje. Problem je izrazit posebno v Leskovcu in Zetalah, saj v te haloške krajevne skupnosti se ni pritekla voda po vodovcKlnih ceveh. Delno rešitev omenjenega problema pomeni tasilska avtocisterna, ki so jo na- avili preteklo leto v gasilskem društvu Tržeč, v naslednjih letih pa imajo v gasilskem centru Vi- dem v planu nabavo še enega pcnlobnega gasilskega vozila. Sicer pa je mogoče trditi, da so društva v gasilskem centru Videm tehnično precej 4pbro opremlje- na. razen društev Zetale in Sela! ki trenutno nimata prevoznih sred- stev. Društvo v Tržcu ima poleg avtocisterne še orodno vozilo, prav tako imaio nova orodna vo- zila društva v Leskovcu. Vidmu in Podlehniku. slednje je pred krat- kim nabavilo še posebno vozilo, pnmeino za vožnjo po hribovitih območjih. Ra/en tega iniajo vsa društva, razen dru-štva v Zetalah. 850 litrske agregate znamke Ro- senbauer m pa nekaj manjših ga- silskih črpalk. Delo v gasilskem centru koor- dinira poveljnik centra, ki skrbi za strokovna urejevanja društev, iz občinske gasilske zveze prenaša na društva oziroma poveljnike društev razne obveznosti in skrbi za usklajeno delo društev na ob- mo^u centra. Funkcijo poveljnika gasilskega centra \idem le pred kratkim predel Franc Kozel, sicer član gasilskega društva Leskovec. V zadnjem času so že pristopili k reševanju nekaterih vprašanj, kot je na primer razdelitev požarno varnostnih rajonov, organizirali so centersko gasilsko tekmovanje, organizirali izobraževanje gasil- cev in tako dalje. Poleg izobraže- vanja gasilcev, bi moralo vsako društvo skrbeti tudi za izobraže- vanje prebivalcev na svojem ob- moqu. S tako preventivno d^a- vnos^ bi lahko znatno zmanjšali števik) požarov in veliko materi- alno škodo, ki JO požari povzro- čajo. JB Koveijnik gotskega centra Vi- dem. Franc Kozel OB PRAZNIKU KS LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU GRADILI BODO NOVO ŠOLO Letos so prebivala krajevne skupnosti Lovrenc proslavili že 5. krajevni praznik, ki ga praznujejo v spomin na 20. juUj 1943, ko je bil v teh krajih ustanovljen krajevni odbor OF, pa tudi v spomin na padle med narodnoosvobodilnim bojem. Krajevna skupnost Lovrenc je med manjšimi v ptujski občini, saj ima le okrog 1200 prebivalcev. V pretežni meri se ukvarjajo s kmetij- stvom, precej pa je zaposlenih v TGA Kidričevo in v drugih ptujskih ter v mariborskih delovnih organi- zadjah. Praznik je prava prilož- nost, da pregledajo dosedanje delo in se pogovorijo o nadaljnjih na- logah, je povedal ob našem obisku predsednik skupščine krajevne skupnosti Martin Ojsteršek in poudaril naslednje: ,,Čeprav smo med manjšimi krajevnimi skupnostmi, ne zaostajamo za ostalimi kraji na tem območju. Seveda imamo tudi teža- ve, ki pa se jih da premagati. V preteklem obdobju smo dosegli pomembne rezultate. Asfaltirali smo ceste do vseh hiš, manjše igri- šče, zgradili smo vodovod, postavi- li cestno razsvetljavo, primerno uredili pokopališče. Letos smo zgradili tudi transformator in razširili cesto, ki povezuje Lovrenc s Ptujsko goro. Samo pri urejanju tc ceste smo porabili okrog 1600 kubičnih metrov gramoza — precej sredstev za vsa omenjena dela smo prispevali s krajevnim samo- prispevkom, s prostovoljnim delom pa še s prispevki po posebnih pogodbah. Krajani so bili vedno pripravljeni prispevati svoj delež k urejanju vseh problemov v krajevni skupnosti." Ena večjih nalog, ki je še pred krajani, je gradnja nove osnovne šole. Gradnjo prelagajo iz leta v leto in izgleda, da se bo dolgoletna želja krajanov uresničila v prihod- njem letu. O tem je predsednik sve- ta krajevne skupnosti Branko Strd povedal: „Gradnja osnovne šole je bila v tem obdobju naša najpomembnej- ša naloga. Že pred tremi leti je bil v ta namen izglasovan krajevni samoprispevek iz katerega smo do danes zbrali okrog dva milijona dinarjev. Pri gradnji se je zataknilo pri izbiri lokadje, kar smo sedaj dokončno rešili, tako da v tem času zbiramo vso potrebno do- kumentacijo. Zaradi zavlačevanja gradnje je med krajani precej nestrpnosti, sredstva, ki smo jih zbrali s samoprispevkom so v primerjavi s celotno investicijo le majhen del. Nosilec investidje je občinska izobraževalna skupnost, ki je zapisala to nalogo v delovni program za naslednje obdobje. Gradnja šole je naša dolgoletna fclja, ljudje negodujejo zaradi zavlačevanja, saj se stara šolska zgradba ruši nad glavami otrok in učitdjic. No, sedaj prenašamo gradnjo v naslednje srednjeročno obdobje in prepričani smo, da jo bomo tudi uresničili. Poleg šole je še veliko drugih potreb in želja. Tako smo postavili v program za leta 1981—1985 najbolj izrazite potrebe. Potrebuje- mo otroški vrtec, položili bi drugo plast asfalta, razširiti želimo telefonsko omrežje, obnoviti dvorano. Tudi društvo upokojen- cev je pričelo z obnovo stare stavbe za svoje potrebe. Čimprej moramo razširiti pokopališče in prenoviti mrliško vežico. Zelo si želimo novo samopostrežno trgovino. Zelja je še vdiko, prepričani pa smo, da bomo zastavljene naloge uresničili s skup- nimi močmi, tako kot doslej." Krajani sodelujejo tudi s sosednjimi krajevnimi skupnostmi. Najbolj se odraža sodelovanje med krajevnimi skupnostmi Kidričevo, Cirkovce. in Ptujska gora na področju civilne zaščite. Posebej dobro pa je sodelovanje gasilcev, kar se je pokazalo tudi ob akciji NNNP v preteklem letu. O prireditvah, ki so bile v krajev- ni skupnosti v preteklih dneh, je predsednica komisije za proslave in prireditve Cvetka Medved dejala: ,,Zares temeljito smo se pripravi- li, saj smo želeli kot vsa leta doslej, prikazati naše aktivnosti. Tako smo v soboto zvečer najprej odprli razstavo opreme dvilne zaščite in gasilske opreme, z likovnimi in ročnimi deli pa so sodelovah tudi pionirji naše osnovne šole. 2^tem je bilo slavnostno zasedanje skupsčine m vodstev družbenopo- litičnega območja. Na seji smo Zvonku Kozodercu, Francu Medvedu in Branku Strehi podelili priznanja Osvobodilne fronte, Franc Beranič pa je prejel občinsko gasilsko priznanje druge stopnje. Delegacije so položile venec pred spominsko ploščo pjadlim borcem, zatem pa so pionirji, člani prosvetnega društva in pevski zbor društva upokojencev izvedli kultur- ni program. Sledilo je kresovanje pri Ivančičevem mlinu." Prireditve so krajani nadaljevali v nedeljo s športnim a^ečanjem in z vajo civilne zaščite, popokian pa je bilo družabno srečanje. V ponede- ljek so se v športnih panogah pomerili mladinski aktivi, prazno- vanja pa so zaključili 22. julija s strokovnim predavanjem štaba za civilno zaščito skup^ine občine Ptuj. Tekst—N. D. Slike—Ciani Martin Ojsteršek Branko Strd Cvetka Medved Zvonko Sagadin med slavnostnim govorom. PRVI VEČER 29 ANSAMBLOV DOMAČE ZABAVNE GLASBE Vse tiste, ki so v minulem letu nestrpno čakali vsakoletno srečanje ansamblov domače zabavne glasbe v Ptuju, pa ga žal zaradi vrste objektivnih organizacijskih težav ni bilo, lahko letos vseeno nekoliko potolažimo. Priprave na XI. fe- stival so stekle pravočasno in kot vse kaže ga bomo 5. in 6. septem- bra lahko fKjnovno spremljali na letnem prireditvenem prostoru, tokrat v nekoliko obnovljeni obli- ki in vsebini, ki je po desetih letih postala že potreba, če hočemo, da bo festival imd potreben odmev v slovenskem prostoru in med ljud- mi, ki se s to zvrstjo glasbe in petja ljubiteljsko ukvarjajo. Nič koliko kritik in vsemogočih razmišljanj je bilo v preteklih letih med tako ime- novanimi strokovnjaki, ki še doma- či zabavni glasbi vedno pripisujejo več kiča kot umetniške vrednosti. Največji zagovorniki takega stali- šča so seveda s tistim manj posluša- nih glasbenih področij, ki ne gredo tako dobro v promet — niti med poslušald niti na tržišču. Le malo- kdo pa se je med temi ljudmi vpra- šal — kaj je tisto neu-odno blago, ki trenutno nastaja med ljudmi in kakšno pomoč smo tem ustvarjal- cem nudili, da bi lahko delali bolj- še, bolj strokovno... Ptujski festival je imel že od vse- ga začetka namen pospeševanja te zvrsti glasbe, tudi v kvalitetnem smislu, zato je bila temu primerna tudi vsakoletna izbira nastopa- jočih. Posebno pozornost je name- njal piscem besedil in vse skušal s festivalskimi nagradami tudi primerno stimulirati. Koliko smo uspdi in koliko ne — naj spet presodijo tisti, ki menijo, da so za to poklicani,^ nesporno pa je, da si je med ljudmi, med poslušalci ustvaril vdik krog prijateljev, številke gredo v tisoče obiskovalcev letno, in daje potrebno to zaupanje upravičiti tudi v prihodnje. Predv- sem njim in za nastopajoče glasbenike in pevce, ki jim je so- delovanje na festivalu že priznanje za trdo in naporno delo, se želimo letos ponovno potruditi, da bodo zadovoljni s programom, ki se bo odvijal prvi in drugi večer. Po najnovejših podatkih, lahko se še spremenijo, se bo v petek, 5. septembra predstavilo 29. ansam- blov, ki bodo nastopili iz domala vseh področij Slovenije, nekateri pa tudi iz zamejstva. To pomeni, da bomo slišali prek 50 novih val- čkov in polk, ki so jih člani ansamblov ustvarili v zadnjem obdobju in jih bodo prvič tudi predstavili hvaleži^mu ptujskemu občinstvu. Letos festivalskih nag- rad ne bo, strokovna komisija zve- ze kulturnih organizadj Slovenije, pod njenim okriljem bo potekal prvi v^er festivala, bo nastopajoče razvrstila v tri kakovostne skupine in jim podelila zlate, srebrne in bronaste značke. Drugi večer je letos povsem spremenjen in bo potekal pod ges- lom veCer domaČih melo- dij. Najboljši glasbeniki te zvrsti glasbe, bodo spremljali vrsto renomiranih pevcev, ki bodo z združenim znanjem in močmi izvajali skladbe raznih slovenskih avtorjev. Posebna komisija sestavljena iz vrst delavcev rtv Ljubljana je izmed 50 poslanih skladbic izbrala za festival 20 takih, ki ustrezajo kriterijem rtv. Sodeč po dosedanjih prijavah in sodelovanju RTV Ljubljana, Zveze kulturnih organizacij Slovenije in delavcev zavoda Ra^cnTednik, ki še vedno nosimo največje or- ganizacijsko in finančno breme, lahko pričakujemo uspešno vrnitev domačih valčkov in polk med stare samostanske zidove in gotovo nas tudi naše zvesto festivalsko občin- stvo ne bo pozabilo. nš Nekaj ur čakanja na plin Kako cenjen je plin pri naših go- spodinjah je bilo mogoče spoznati pretekli petek, ko se je na dvorišču TOZD Trgovina Les v Ptuju že od jutranjih ur gnetlo veliko število čakajočih, mnogi so se pripeljali z avtomobili in tako so dobesedno zatrpali dvorišče in skoraj onemo- gočili gibanje in dovoz do proda- jnih skladišč. Okrog enajste ure je bilo čakajočih že okoli 350, našteti pa je bilo mogoče tudi okoli sto avtomobilov. Nekaj potrošnikov je vztrajalo v vrsti vse od 6. ure in ob 11. Se niso bili prepričani, če bodo plin tudi dobili. Direktor TOZD Trgovina Les Ptuj Rudi Majnik je povedal, da je po petih telefonskih klidh v Mariborsko plinarno dobil zagotovilo, da bodo dostavili 196 jeklenk plina, lepo število čakajo- čih je torej kljub dolgemu čakanju odšlo domov brez plina. Oskrba s plinom v ptujski občini je trenutno zaradi 50 odstotne re- dukdje precej pereča. Problem je v tem, da je gospodinjski plin naf- tni proizvod, ki nastaja ob destila- ciji nafte. Znane so težave z uvo- zom surove nafte in vzrok tega so tudi znatno manjše količine plina. O tem problemu je razpravljal celo republiški izvršni svet in sprejel sklep, da lahko v široki potrošnji dobi vsako gospodinjstvo le po eno jeklenko plina, pri oskrbi s plinom pa imajo prednost bolnice, varstvene ustanove ter obrati dru- žbene prehrane. Glede na opisano situacijo so pri TOZD Trgovina Les Ptuj izrazili prošnjo oziroma priporočilo potrošnikom, da plin uporabljajo resnično le za gospo- dinjske namene, saj bo le tako mogoče pretežnemu številu potro- šnikov zagotoviti vsaj minimalne količine plina. Se nekaj podatkov: letna potreba v občini je 900 ton plina. Maribor- ska plinarna se je v letošnjem letu obvezala dobaviti, seveda ob nor- malnih pogojih, 750 ton. Plina ne bi bilo dovolj torej že ob normalni dobavi. Mesečna potreba je torej 75 ton plina, sedaj pa ga prispe v Ptuj le 20 ton mesečno. Poleg pli- na, primanjkuje tudi jeklenk, saj so jih letos prodali le 300, čeprav je mesečna potreba okoli 100 je- klenk. Na drugi strani f« so pri- meri, ko imajo v enem gospodinj- stvu v ,,rezervi" več polnih je- klenk, v enem primeru cdo osem, kljub temu ti vrli občani, ki tako plansko skrbijo za svojo ,,svetlo" prihcxinost nabavljajo plin še /a sedanje potrebe. Je mar k temu še potreben komentar!? J. V Biogradu že prek 200 otrok K4jub vrsti začetnih težav, ki jih je letos morala reševati skupnost otroškega varstva v Ptuju v zvezi z letovanjem v Biograd na morju, je sezona uspešno stekla in v veliko zadovoljstvo otrok, staršev in uči- teljev, je v Biogradu trenutno tre- tja izmena otrok iz območja ptuj- ske občine v kateri letuje 79 šolar- jev. Do konca poletja, bosta v Biograd odpotovali še dve izmeni po deset dni — ena v celoti s šolar- ji iz ptujske občine, zadnja pa bo ponovno dopolnjena z mladimi iz Ormoža, ki so v Biogradu letovali tudi v prvi izmeni. Podatek, da je vsako leto v tem obmorskem letovišču, ki ga ima občina Ptuj 500 ali več otrok, do- volj zgovorno potrjuje potrebo po takšnem objektu in tudi opraviče- nost nadaljnjega vlaganja, ki bo nujno potrebno, če bomo hoteli to kar imamo obdržati. Ze v nasled- njem letu bo ptujska počitniška skupnost morala v polni meri an- gažirati vse odgovorne dejavnike v občini, predvsem pa zainteresirati delavce v združenem delu, da s skupno akcijo začrtamo priho- dnost tega delčka ptujske občine, ki ga imamo edinega ob naši mor- ski obali. mš Krajani Strajne prijeli za krampe in lopate Stari pregovor pravi: ,,V slogi je moč"! Tega se, kot zgle- da, presneto dobro za- vedajo tudi krajani Straj- ne iz KS Podlehnik. V soboto 12. julija so organizirali prostovoljno delovno akdio pri napeljavi pomo- žnega daljnovoda za vas Strajna. Prijeli so za krampe in lopate ter se zarili v trdo haloško žemljico. Treba je bilo izkopati 160 cm glo- b^>ke jame. To pa šc ui v^c. K-icpke moške roke so^privlekle tudi več kg težke betonske stebre in lesene drogove na območja, kamor tra- ktor ni mogd. Čeprav se je marsi- komu utrla pot po licu, se jim je, kot pravijo, vendarle izplačalo. S svojim delom si niso prihranili sa- mo denarja, marveč tudi pokazali, da so se tudi oni spos<^>bni spopri- jeti še s tako zahtevnimi deli. Otilija Jelen fEDNIK -24. julij 1980 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 POGOVOR Z MIRKOM GOMILSKOM - IVANOM »HVALEŽNI SMO LJUDEM, KI SO NAM POMAGALI MED VOJNO!" Cisto na začetku Gorišnice stoji GomiJškova domačija. Tja meje povabil na jx)govor Mirko Go- iniišek — Ivan, partizanski akti- yisi, borec, kurir. Eden redkih vročih poletnih popoldnevov je bil, ko sem ga obiskala. Korak mi je zastal že zaradi tablice z napi- som — hud pes. In, prvi pozdrav je veljal pravzaprav temu čuvaju domačije na tujskem polju, šele potem mi je bilo dovoljeno po- zdraviti gospodinjo in gospo- daija. Drugič je zastal korak ob pogledu na prečudovite rože, ki zastiraj majhna hišna okna. Vse polno jih je, rdečih, rumenih, be- lih in nežno vijoličasih med buj- nim listnim zelenjem — pravi ponos gospodinje, ki me je brž povabila v prijetno hladno hišo. Nič vprašanj, nič obotavljanja — Mirko Gomilšek je kot iz rokava stresal spomine na leta pred voj- no. Iz delavske družine izhaja, napredne in zavedne. Izučil se je kolarske obrti in kmalu krenil za zaslužkom, sprejeti pa je moral vsako delo, ki seje ponujalo. Leta 1929. se je vkljuftl v sokolsko društvo in tam razvijal svoje na- predne ideje v krogu tovarišev, ki so živeli in dihali za isto stvar. Takrat Še ni bilo partijske orga- nizacije, pravi, 1934 pa je bilo že bolj organizirano vse skupaj. Do- bival je razno literaturo in se po- vezal s Petrom Kurežom. Skupaj sla hodila domov k Jožetu Potrču po literaturo in jo raznašala po terenu... Hudo časi so bili, tik pred vojno vihro. Paziti je bilo treba na vsako izgovoijeno besedo, pa je bil Go- miškov Mirko premalo pazljiv. Neprevidno je izdal, misleč, da se pogovaija s prijateljem, svoje na- lore in že to je bilo dovolj, da je /»stala družina f)olitično neza- nesljiva. Dejal je, da vseh posle- dic. ki jih je to prineslo, ne bo našteval. Veliko tovarišev so za- prli. veze so bile prekinjene, pa ponovno vzpostavljene. Leta 1941 je bilo, ko mu je Kurež dejal: »Mirko, ko pridem, gremo — tako kot smo se že dogovorili.« In Mirko Gomilšek pripoveduje da- lje: »Seveda sem bil za to. Pa seje čez kratek čas razvedelo, da so Kureža žandaiji zaprli. Kmalu zatem so ga ustrelili. Kdo ga je izdal, kako je prišlo do vsega tega ne vem, ker je on takrat delal že na Za vrču. Jaz sem pa živel tu v Gorišnici. Potem smo mirovali. Leta 1942 je padla Lackova četa. spet nismo vedeli kako in kaj bo z našimi nalogami. Leta 1943 so prišli ti naši akti- visti — Tone Belšak, Milko Golob in drugi. Mi smo se tu že prej dogovaijali z Dragom Belša- Ifom. Jožetom Kokotom in z tlrugimi — zaupno, med seboj. Veze nismo imeli in smo čakali. Ko je bil ustanovljen odbor osvobodilne fronte za ptujski okraj, sem bil med njihovimi čla- ni. Delali smo, kolikor seje dalo. I^a so prišle spet izdaje, padali so naši aktivisti... ne spomnim se več vseh imen. i^K menije prišel sotovariš Janez Zg^ iz Domave. Rekel je . . .ja, ^cija je bila v Domavi,« pravi pomilšek po kratkem premisleku podkrepi svoje besede z živah- !"ni zamahom roke, »akcijo so ■^edli naši kuriiji, ja akcijo. S tem ^•no bili osumljeni in Žgeč je dejal, "a se moramo umakniti na varno. Vsak večer smo takrat dobivali naloge, sestajali smo se, ■^ili smo literaturo. Ja, spomnim da sem kar celi cekar literature kuharici na žandarmerijsko letajo v Ormožu. Kar po veliki ^ti sredi belega dne sem šel na Nisem še bil kompromitiran 11' tudi malo predrzen. Ko sem ^•ogo opravil, sem šele pomislil. bi lahko bilo. Sem pa imel tudi "^Ko naročilo za Vuka, bil je tam žandarmeriji. ampak dober ^ovek. Rekel sem mu. da mora jjlf* v štirinajstih dneh v partiza- Točno v tem času je bil pri ^^nih možak! Joj. joj. če se j^^J spomnim, kako predrzno ^ peljal iLsto literaturo!« se za- in oči se mu hudomušno ^■^rijo. Potem se zazre nekam v zbira besede in nadaljuje: »Kmalu potem je prišel Žgeč in rekel, da morava izginiti, da nama drugo ne preostane. V ilegalo, drugače več ne gre. Ostala sva še doma, ampak ponoči nisva nič več spala, v službo sva hodila — na progovno sekcijo. Tam so bili tudi dobn ljudje. Veste, da so zbirali za mojo družino denar iz svojega žepa, ker jaz zaradi politične ne- zanesljivosti nisem imel nobenih dodatkov za otroke, nisem imel živilskih kart za težke delavce, kar navadne in za marsikaj sem bil prikrajšan ... Ja, to so bili pravi skojevci.. . No, potem smo bili pa v ilegali. Kdo vse je bil? Joj, včasih se vseh sfx)mnim, zdaj pa ne vem točno, imena kar pozabim... Bili so višji funkcionaiji in so nas razdelili po terenu. Ko sem bil še doma, sem imel ta teren zdaj pa sem dobil Tržeč, Pristavo, Lancovo vas, Sela, Apače, Lovrenc... Leta 1944 in 1945 pa sem že šel na Ptujsko goro, Bolfenk, pa proti Makolam, v Stoperce. Menda je bilo janu- aija 1945, ko je prišel na obisk Sergej Kraigher. Morali smo po- ročati, kako je na terenu. Pa sem f)ovedal, daje na polju že Nemcev več kot ostalih ljudi. Pa je on že dobro vedel kako je, ha, ha,« se nasmeje in kar nadaljuje: »Potem smo ga z eno mobilno četo po- spremili v Kozjanski odred, da se mu tu ne bi kaj zgodilo. Nikoli se ne ve ... Rekel nam je, da naj gremo vsi v brigado, delo na terenu pa bodo že opravile ženske in dekleta, — če bo potrebno, če ne bo prej že svoboda. Ja, pa je še bilo gorja. No, kakšnih štirinajst dni sem bil v Kozjanskem odredu. Pa pride nekega dne komandant te TV li- nije in me pokliče v štab. Poznala sva se že od prej in rekel mi je, če grem na I V. TV — S postajo, da tam zmeraj padajo. Potrebno je poli- tično delo s fanti, dalje več ne gre, moralo se bo nehati. Pa sem rekel, če bodo fantje z mano zadovoljni, bo že šlo, pa če bodo disciplini- rani. Tako sem postal tam sekretar partijske celice. Hodil sem s ku- rirji na javke, da sem spoznal te kraje in videl, kako in kaj. Nekega dne hočeva ven s ku- rirjem, pa smo že bili obkoljeni. Kaj boš pa zdaj? Malo nižje spo- daj je taborila četa, imeli so pa- truljo, mi pa ne — bedaki,« se ozmeija,« ne morem reči drugače. Nekaj se nas je potegnilo ven, nekateri so prijeli za orožje in hoteli streljati. Ampak, takoj, ko seje kdo prikazal, gaje mitraljez pokosil. Presenetili so nas, ker nismo bili pazljivi, pa še to, ker so nas napadli pozno popoldne. Ni- koli niso napadali ob takem času. Tako smo bili neprevidni! Menije takrat šla vsa municija k hudiču, vse je razneslo, nisem imel časa. da bi io vzel s seboj, ko smo bežali. Jaz sem imel drugačno orožje kot ostali in drugačno strelivo... No potem smo se povzpeli na Stari grad in ... ja, potem so bile hajke, vsak dan. Pri vsaki hiši so Nemci zvečer postavljali zasede, tako da ni.smo mogli po hrano. Zaradi proge so bili takšni, veste. Naši so progo večkrat uničili in Nemci so morali držati to območje zaradi proge. Grdo so nas hajkali tistih štirinajst dni. Nismo mogli do hrane, pa do obleke in obutve, na srečo ni bila huda zima... Ja, zdaj je bilo dosti, saj drugače nas ne bi tako lahko dobili v past. To je bilo pač tako. Okupatorje imel močno propagando, ljudje so brali časopise, mi smo pa premalo politično delali z ljudmi. Ti kurirji so sicer bili, ampak, prepričevati je treba ljudi in jim povedati kako in kaj. So pa bili ljudje, ki so so- delovali z nami, so bili. Še danes se nekaterih spominjam, precej jih je umrlo, ampak smojim hvaležniza vse, kar so storili za nas...« In tako vrejo na dan spomini, veseli in žalostni, lepi in grdi. Ne da se pozabiti vsega goija, čeprav v spominu raje ostanejo lepi do- godki. Med žalostnimi spomini je tudi poboj kurirjev IV. TV — S postaje. Mirko Gomilšek — Ivan je posebčj povdaril, kako ga ve- seli, ker so Stoperčani v gozdu. kjer so Nemci pobili kurirje, po- stavili spominsko obeležje. On je edini preživel s te postaje. Kljub sedmim križem, ki jih je pred kratkim naložil na pleča, seje udeležil svečanosti ob odkritju obeležja in opisal zbranim takra- tne dogodke. V tišini mračnega in vlažnega gozda so njegove besede zarisale izraz bolečine na obraze mladih, ki danes žive v svobodni domovini, starejšim, borcem, pa so prilklicale v s[)omin nemalo krvavih dogodkov iz druge sve- tovne vojne. Še bi pripovedoval in se spo- minjal, je dejal ob našem odhodu, kar tri dni in noči bi lahko govoril, pa ne bi vsega povedal. Le žal mu je bilo, ker se ni mogel spomniti imen tovarišev, vseh ljudi, ki so pomagali in delali za »to našo stvar«, kot je sam dejal. N.D. Mirko Gomilšek — Ivan (foto Ciani) Po napornem kmečkem delu jih oživlja pesem v okviru KUD »Oton Župančič«, ki že desctlege uspešno deluje v partizanski vasici Tinje na Pohoiju. je med najaktivnejšimi moški pevski zbor, ki z nekaj krajšimi prekinitvami, te pa nastajajo iz objektivnih vzrokov, predvsem pa po- manjkanje dirigenta, deluje že vrsto let. Kljub temu. da so v njem izmenjane že številne generacije, zbor uspeva ohranjati svojo značilnost, ta pa je prava domača pesem, ki največkrat govori o težkem življenju pohorskega kmeu in borca. Svoje delo zborusmeijapo letnih časih, tako deluje intenzivneje v zimskih mesecih, ko je v kmetijstvu najmanj opravil, medtem ko se v poletnih mesecih sestajajo le občasno. To pa je tudi čas, ko iščejo nove pesmi s katerimi bodo v prihodnjem obdobju nastopili. Vse pesmi so, z nekaj izjemami, iz domače zakladnice. Z njimi se usp^no predstavljajo na vseh prireditvah v krajevni skupnosti, včasih pa gostujejo tudi izven nje, to je za zbor nagrada in veliko doživetje. Zbor šteje trenutno okoli 25 članov in se pod vodstvom dirigenta Darka Škergeta. ki prihaja na Tinje iz Maribora, sestajajo pred nastopi nekajkrat v tednu, drugače pa samo enkrat in to najveArat ob sobotah ali nedeljah, ko kmečka dela niso tako intenzivna. Njihov osnovni namen pa je, da se po napornem kmečkem opravilu sprostijo in ohranjajo lepo domačo pesem. V vrstah zbora so tako kmetic, delavci in študentje., vse pa združuje delo, učenje, pesem in prijateljstvo. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Moški pevski zbor ob nedavnem nastopu praznika KS Tinje. Neprimerni prostori in prostorska stiska knjižnice Ljudska knjižnica v Ormožu, ki ima svoj stalni sedež v neposredni bližini ormoškega hotela se ubada iz leta v leto z neprimernimi prostori za knjižničarsko dejavnost in delo z brald. kakor tudi s prostorsko stisko za shrambo vseh vrst knjig. Veliko prostorsko utesnjenost knjižnice pa najbolj občutijo njeni zvesti obiskovalci in brald od blizu in daleč. Za nemoteno delovanje in ublažitev prostorske stiske knjižnice v Ormožu bo nujno potrebno, da odgovorni v občini pričnejo reševati nastali problem. Vso kulturno izobraževalno dejavnost, ki jo opravlja knjižnica v Ormožu finandra Kulturna skupnost Ormož, občasno namensko dotadjo za knjige pa spremejo tudi od Kulturne skupnosti Slovenije. Poleg tega pa knjižnica sprejema knjige tudi od knjižnih zaloS), ki jih odkupi Kuhuma skupnost Slovenije. Kot sem ihvedd v sami knjižnici, da njihovi zvesti obiskovala in bralci knjižnice zek) radi prebirajo vse vrste knjig, revij in časnikov. V prvem poletju letošnjega leta je obiskalo Ljudsko knjižiuco v Ormožu 4505 brafcev, ki so prebrali 7729 knjig. Knjižnica je organizirala za svoje najmlajše bralce 13 pravljičnih ur, katere je obiskalo 161 najmlajših poslušalcev. Zlatko Novak V LIKVIDATURI POSLOVNE ENOTE KBM V PTUJU ODPRTA RAZSTAVA Člani pionirskih hranilnic se predstavljajo v ponedeljek, 14. julija so v likvidaturi poslovne enote KB Maribor v Ptuju, Lackova ul. 5, odprli razstavo najboljših likovnih, fotografskih in literarnih del, ki so jih mladi varčevalci izdelali v okviru tradidonalnega oktobrskega medSolskega tekmovanja. Temeljna banka je prejela 437 dd iz 78 pionirskih hranilnk: od skupno 111. kolikor jih deluje na njenem območju; prejela pa je tudi nekaj del članov mladinskih hranilnic. Ptujski varčevafci so poslali skupaj 26 del in so bili tudi tokrat zelo uspešni. V skupini literarnih del je prvo nagrado prejela učenka 7. razreda OS „Franc Osojnik" — podružnka Grajena, Jelka Kokol, ki je svoje delo posvetila tovarišu Titu in ga sklenila z naslovom: ,,Tovariš Tito, vedno smo s teboj!" Nagrado je prejel ti^di fotokrožek iz OS Markovci pri Ptuju; predstavil se je z delom ,.Zimski motiv". K tem nagradam jc potrebno dodati še nagrado najmlajšega udeleženca tekmovanja. Marka Koresa iz vzgojno-varstvenega zavoda Ptuj, ki je narisal risbo ,,Mama pometa". Nagrajena dela bodo v likvidaturi razstavljena 14 dni; dopolnjujejo pa jih dela, ki sicer niso bila nagrajena tako, da razstava dosega večjo zastopanost. MG Markovčani SO nastopali v Zagrebu Pionirska folklorna skupina iz Markovec seje pred kratkim vrnila z največje jugoslovanske folklorne prireditve — s srečanja folklore v Zagrebu. Letos so jih k sodelovanju povabili organizatoiji, ki so jih mladi plesalci navdušili ob lanskem nastopu. Folklorna skuoina ie sodelovala na srečanju že tretjič, občinstvu pa seje predstavilo 24 plesalcev in 13 picekov — pustnih likov s Ptujskega polja. N. D. Spominska soba Dušanu Kvedru - Tomaoi * Borcu, heroju, politiku in di^ plomatu Dušanu Kvedru—To- mažu po katerem smo v Ptuju poimenovali vojašnico in enoto ter gimnazijo in razstavni pavi- ljon, so ob prazniku v ptujski gamiziji odprli tudi lejK) urejeno spominsko sobo v kateri je že na- š a svoje mesto vrsta dokumentov iz njegovega življenja in dela, zbirko osebnih predmetov pa je obljubila tudi herojeva soproga Kordija. »V naši enoti smo dolžni, da negujemo borbene in revoluci- onarne tradicije Dušana Kvedra in vse tisto kar je tesno povezano z njegovim življenjem in delom. Zato smo se tudi letos odločili, da uredimo to spominsko sobo in v njej zberemo vsaj delček ohra- njenih slik in dokumentov ter njegovih osebnih predmetov pri čemer nam je velikodušno po- magal muzej revolucije v Celju,« je med drugim dejal starešina Komnen Zarkovič. Do letošnjega praznika enote so uspeli zbrati najvažnejše doku- mente IZ njegovega življenja, zbirka osebnih predmetov pa bo urejena do jeseni s čimer bomo dobili eno najlepših spominskih sob na območju ljubljanske voja- ške oblasti. Ob tem je potrebno še povda- riti, da ima največ zaslug za izre- dno estetsko in funkcionalno ureditev spominske sobe vojak Duško Jovanovič, znani slovenski scenarist, ki je končal umetniško akademijo v Benetkah, sicer pa je doma iz Kopra. Veliko pohvale je bilo izrečene na račun njegovega dela in prizadevnosti, sam pa je skromno pripomnil, da je bila si- cer že nekaj časa želja po ureditvi take spominske sobe in nekoliko naključja tudi, da je ta čast pri- padla njemu, ki se s tem delom tudi profesionalno ukvatja. »S to spominsko sobo dajemo pravzaprav trajno obeležje Du- šanu Kvedru, nekdanjemu me- ščanu Ptuja in podatek, da smo prvi, ki se ga na tak način spomi- njamo je bil še nekak dodatni ogenj, ki nam je dajal vzpodbudo, da smo naredili to, kar lahko da- nes vidite. Pripravili smo projekt, ki so ga na ljubljanski vojaški oblasti tudi potrdili in odobrili potrebna finančna sredstva. V začetku je bilo seveda nekaj tako imenovanih tehničnih težav — kako vse to urediti, kdo naj to izdela in v kakšnem času mora biti vse nared, pa tudi pri zbiranju slikovnega in pisanega materiala, dokumentov ni šlo tako kot smo najprej mislili. Vseeno pa smo v veliki meri uspeli s pomočjo mu- zeja revolucije v Celju, za nada- Ijno pomoč in dokončno uredi- tev Kvedrove spominske sobe pa bomo zaprosili za pomoč tudi iz- redno poznavalko njegovega živ- ljenja indelaVodoRojičevo. Raču- nam, da tK) do mojega odhoda domov v jeseni vse tisto, kar še ni, urejeno. Kvedrova žena Kordija nam je obljubila, da bo poklonila vrsto njegovih osebnih predme- tov, ki jih je uporabljal med NOB ali pa jih zbral v svoji bogati po- vojni diplomatski dejavnosti. Račurlamo resnično, da bomo do jeseni popolnoma uresničili našo željo in načrte, ki jih v zvezi z ureditvijo Kvedrove spominske sobe v naši enoti še imamo.« mš Duško Jovanovič: »S to spomin- sko sobo dajemo trajno obeležje nekdanjemu meščanu Ptuja Du- šanu Kvedru-Tomažu.« Spominska soba, posvečena Dušanu Kvedni—Tomažu, hrani vpto dokumentov o njegovem življenju in revolucionarai poti heroja, dipk>- mata. 8-NASI DOPISNIKI 24. julij 1980- TEDNU Novinarsko pero ob delovnem stroju Tudi oblika in opis podanega gradiva vplivata na njegovo sprejemljivost informacije. Komisija za informiranje in pro- pagando pri občinskem svetu ZSS občine Slovenska Bistrica je v okviru svoje dejavnosti posvetila posebno pozornost uresničevanju akcije republiškega sindikata, pod naslovom: ,,Tisoč delavcev—tisoč dopisnikov". V ta namen je že ocenila možnosti, predvsem pa šte- vilo glasil in drugih stalnejših oblik obveščanja v delovnih organi- zacijah in sprejela nekaj uspešnej- ših smernic za nadaljnje delovanje te akcije. Komisija je širše ocenila dosedanje delo kot tudi vse možnosti pridobivanja novih sodelavcev—dopisnikov, predvsem za tovarniška in tudi glasila drugih organizacij. Medtem ko danes v bistriški občini že ugotavljajo, da takšne možnosti še dolgo ne bodo usah- nile pa se v praksi že kažejo prvi rezultati novih dopisnikov. Uspešnejši so predvsem v tistih delovnih aredin^ kjer sprejemajo glasila iz centrov, ki so v sami občini. Najmanj uspeha pa imajo dopisniki iz delovnih organizacij. katerih glasila izhajajo v centrih zunaj občinskih meja. To je še po- sebno pomembno pri analizi uspe- šnosti akcije, saj je takšnih organi- zacij kjer pišejo o njihovem delu izven njihovega delokroga v občini veliko. V sredstvih javnega obveščanja kot so dnevno in tedensko časopisje radio in TV njihovo pristnost skorajda ni opa- ziti, če odštejemo razne jubileje ali novogradnje. V prizadevanjih, da bi oblike bo|šcg9 pretoka informacij znotraj delovnih sredin in tudi izven njih, so v bistriški občini sklenili v delovnih organizacijah in drugih sredinah ustanovitiposebne odbore za spremljanje in vodenje akcije ,,Tisoč delavcev — tisoč dopisnikov". Za nove dopisnike načrtuje občinski sindikalni svet organizirati poseben seminar na katerem bodo kandidati dobili konkretnejše usmeritve na pod- ročju informiranja v svojih sredi- nah. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Letovanje pionirjev - gasilcev Na letovanje v počitniški dom na Debelem Rtiču bo 26. julija odpotovalo petnajst pionirjev gasilcev iz Ormoža. Letovanje, ki ga ob pomoči Gasilske zveze Slo- venije organizirajo ormoškf gasilci, so si mladi, ki se učijo osnovnih veščin te plemenite dejavnosti, zaslužili skozi celoletna prizade- vanja v gasilskem društvu Ormož. Tudi sicer je prisotno veliko zanimanje med mladimi v Ormožu, starosti med 7. in 14. letom za delo v pionirski enoti gasilskega društva. Trideset pionirjev—gasilcev se vestno uri v športno tekmovalnih veščinah: vaje za vedrovko, hidrantom, motorno brizgal no . . . Nadebudne gasilce vodi mentor ' Danilo Masten iz Ormoža. Tudi sam je začel med pionirji, danes pa je mentor mlajših pionir- jev. O delu s pionirji pravi: „Urje- nja in drugo delo teče vse leto neprekinjeno. Deklice in dečki med sedmim in štirinajstim letom se zelo dobro vključujejo v delo, žal pa po končani osnovni izgubijo stik z društvom. VzrdRjfc gre iskati v tem, da se mladi razkropijo po srednjih in poklicnih šolah." Mladi gasilci bodo na morju do drugega avgusta. Fi M Vrnili SO se z letovanja v soboto, 12. julija seje z letovanja v TOČitniškem naselju Debeli Rtič pri Ankaranu vrnila v občino Slovenska Bistrica skupina 129 šolskih in predšolskih otrok z območja celotne občine. Zagorela polt in nasmejani obrazi so bili prava poživitev ki so jo otroci prinesli z morja v domače kraje. Kljub nekaj neugodnim dnem so se otroci na letovanju dobro počutili. Mnogi med njimi so naredili tudi prve zamahe po morski gladini, drugi so zopet obnovili že v preteklem letu pridobljena znanja v plavanju. Vsi pa so iz letovanja odnesli najlepše spomine, organizatorju letovanja pa se iskreno zavaliujejo za njihovo prizadevnost in sodelovanje, saj je bilo med otroki veliko takšnih, ki jim je velik del stroškov letovanja pokrila družba, prek društev ali delovnih organizacij. Mladi ribiči v delovni akciji v sredo, 16. julija so se mladi ribiči, vključeni v sekcijo pri ribiški družini Ptuj, polnoštevilno udeležili delovne akcije čiščenja okolja bazena v Orešju. Skupno je sodelovalo 20 ribičev, ki so ta dan menjali „orožje" in namesto trnka, uporabljali lopate in drugo orodje. To je bila že druga delovna akcija či^enja okolja bazena. V ribiški družini Ptuj pa imajo v letošnjem koledarju dela še več delovnih akcij, ki se jih člani pridno udeležujejo. MG Mladi ribiči pri čiščenja okolja bazena v Orešjn Slovo Komaj nekaj dni je še do konca akcije. Čisto prehitro prišlo bo slovo in vsem nam bo hudo. Odšli bomo vsak na svojo stran, kdo ve kam! Ostal bo le spomin na lepe dni, ki smo skupaj jih preživljali. Veliko smo se naučili — delati, se ljubiti in ponesli bomo s seboj vse to bogastvo, tovarištvo, bratstvo. Vsako slovo je težko, a upanje ostane, da se znova srečamo. Maca mi BRIGflPIRJ KDO BO UDARNIK? Ja/, ti ali nekdo tretji? Kako lepo bi bilo, če bi bil to jaz. Bil bi poplačan za ves pot, za vse garanje, za vso žejo, ki sem jo pretrpel na vročem soncu. Pa sem lahko udarnik? Po mojem mnenju lahko. Kaj pa mislijo drugi? Ali sploh vedo, kako se potim in kako me po končanem delu bolijo vse mi- šice. Kaj pa žulji? To je tudi vprašanje zase. Nimam jih, ker so moje roke kolikor toliko utrjene tudi od kra- mpa, ne le od svinčnika. Nisem prišel v brigado le zato, da bi imel žulje. Dobim jih lahko doma, kjer imam tudi vedno kakšno delo. Prišel sem zato da okusim življenje, življenje na trasi in v naselju. Pa tudi nakaj drugega je. Moderni človek ne more doživeti pustolovščine kjerkoli. Iskati jo mora nekje v posebnem, nenavadnem in tudi lepem svetu. Od nekdaj so mi všeč gore in obiskujem jih že nekaj let. V njih odkrivam vsaj nekaj novega in sre- če. Med dvema ali več ljudmi se v gorah splete veliko prijateljstev. Ce ostaneš v gorah brez vode, ti jo bo dal prijatelj. Pa ne zato, ker ti jo mora dati, pač pa zato, ker ve, da bi jo dal tudi ti njemu. Vprašali boste, kako preidem z opisovanja MDA na gore. To je zato, ker so mi pač všeč; pa še en v/jok je, vzrok ki je še bolj pomemben. Tu, na akciji se med sto ljudmi porodi tako prijateljstvo kot s, gorah splete med dvema ali tremi ljudmi, pfj teljstvo je lepa stvar, ki te zvabi v brigado. Pa naj kdo reče, da sem prišel sem le zato, ker bi rad tij ,,pleh", kol imenujemo udarniško značko. TutJ gore ne greš le zato, da prideš na vrh. Greš, vidiš sončni v/hod. greš da vidiš gamsa v ska vju. Srečen si, da preplezaš majhno stenico, čez k; ro nisi upal, da boš prišel. V brigadi si srečen, če skoplješ nekoliko več jai kot si v začetku nameraval, če vzdržiš pri delu nel likoveč kot drugi. Ko pa vgorah prideš na vrh, si s čen bolj kot vso pot. Vrh je plačilo za vse. In kaj enako vrhu. Tisto kar bi rad dobil vsak brigadir, f značka je plačilo za ves trud, ves znoj in vse kai pretrpel na akciji. Že nakaj let hodim po gorah vem kako vnet planinec uživa, če pride na vrh go ne vem pa kako brigadirja zajame sreča, če post« udarnik. Vrh in udarniška značka. Vendar je to drugo b pomembno in sreča, ki te doleti, če dobiš udarnij značko, je mnogo večja od zavzetja vrha še ta pomembne gore. Gore in MDA. Oboje je nel lepega, srčnega, povsod pa si srečen, tudi če ne do nagrade. Ko VESTI IZ BRIGADE MDB Pohorski bataljon je prve dni pokazala dobre rezultate na trasi in v naselju pa tudi med ostalimi aktivnostmi. Vsak dan smo presegli normo. Teren je 3. težavnostne stopnje, na delovišču je včasih zelo velika vročina. O malici ne bi mogel govoriti, da je najboljša pa tudi slaba ni. Edino kar je narobe je to, da je voda zelo oddaljena od trase. Delamo sedem ur. Na traso se vozimo z avtobusom. Vozimo se dobrih deset minut. Kopljemo pa vodovodne jarke. Naša brigada je tu pokazala zelo dobre rezultate. V naselju smo štiri brigade, samo da brigada RK ne gre na traso. Hodi po domovih ostardih ljudi in skrbi za higieno v naselju. Med temi brigadirkami je tudi nekaj vzgojiteljic, ki so dopoldan zaposlene v otroškem vrtcu. Brigadirji smo se med seboj tudi dobro spoznali, saj smo organizirali nekaj športnih srečanj, pri katerih se je NDB Pohorski bataljon zelo dobro odrezal, skoraj bi lahko rekli, da smo ena najboljših brigad v naselju do zdaj. Marjan Smogavec Poročilo referenta za kulturo Kultura... Saj ste že tako dovolj slišali o njej. Pa nikar zdaj ne recite, da ne. Kaj niste nič poslušali kulturnih večerov in kulturnih programov, ki smo jih pripravili prav na čast vam, brigadirjem. Tistega prvega se verjetno najbolj spomnite, saj smo se tako med seDoj spoznali. Se posebej lepo pa smo se vam predstavile prav me brigadirke brigade RK. Pa še take lepe stvari smo govorile o naših treh fantih. No, od drugega takega večera pa je najbrž marsikomu ostala kakšna lepotna pika v obliki praske, saj so se štabovci prav vneto pomerili z našimi brigadirji v vožnji s samokolnico (z avtom se tako ne znajo), z nošenjem na ramenih... Slabe spomine pa imamo na kulturni večer z domačini, kjer nas je večina spala, namesto, da bi poslušali, čeprav so se nastopajoči zelo trudili, da bi bilo razpoloženje čim boljše. Eden najboljših kulturnih večerov pa je po vsej va-jetnosti bil brigadirski krst, na katerem smo dobili 8 novopečenih brigadirjev. Seveda pri tem niso všteti tisti, ki so ta krst vsaj malo občutili na svoji koži in sicer kot prijetno osvežilno kopel. Se bi lahko naštevali, saj smo na kulturnem področju naredili še veliko več. Pripravili smo še program ob tabornem ognju, za"kviz in še nekaj programov, ki še niso bili izvedeni. To je vse. Do konca akcije bomo verjetno naredili še kaj. Marija Kaj je to brigadna konferenca? Brigadno konferenco v neki brigadi sestavljajo vsi brigadirji in j« konferenca najvišje samoupravno teto v brigadi in osnova sat upravljanja. Brigadna konferenca odloča o vseh poglavitnih vprašanji! življenja in dela brigadirjev, posebno pa: — ustvarja prc^ram družbenih aktivnosti brigade na osn programa družbenih dejavnosti MDA — vse teme o katerih odloča skufKčina izmene, obdela tudi na svo konferencah. — analizira rezultate dela brigade na detovišču — realizacijo prog ma družbenih aktivnosti in odloča o ukrepih, ki bodo izboljšali ' rezultate v MDB in MDA v celoti. — voli svojo delegacijo v skupščino udeležencev na MDA, — odloča o dodelitvi priznanje brigadirju, razpravlja o delu svo izvršnih organov MDA, dostavlja informacije o svojem delu predsedstvu skupščine izmene, voli predsednika brigadne konferena komandanta MDB, obdehije in predlaga dnevni red skupščine izmen« predsedstva skupščine izmene, daje predloge, obdeluje delo skupffib izmene in v tem okviru odreja svoje naloge in obveznosti. Da bi brigaOi konferenca polnopravno odločala, sta potrebni najmanj dve tretji brigadirjev. Glasovanje je v brigadi javno. Brigadna konferenca sestaja po potrebi, a najmanj štirikrat v trajanju izmene. Brigadnim konferencam predseduje predsednik brigadne konferen ki se voli z javnim glasovanjem vseh brigadirjev, v času trajanja pripi za odhod na MDA. — predsednik brigadne konfererKe sklicuje brigadno konferenco svojo pobudo, na zahtevo predsedstva Inigadne konference, predsedst skupščine izmene in predsedstva skupščine izmene MDA. Predsednik brigadne konfereiK Bojan GOHEVSCi Vzgojiteljice Preden karkoli zapišem, naj vem predstavim osebi mojega pisanja. To sem jaz in moja sotrpinka. Sva del brigade RK. Delava v Polenšaku, kjer vzgajava otroke. Pa ne mislite, daje to tako, lahko! Eni boste rekli: ,,Kaj jja je to? Igral bi se vsak z njimi." Toda vrtec ni samo igranje, ampak vzgajanje v pravem smislu besede. Vključuje vsa področja naše vzgoje, moralno, estetiko, intelektualno itd. Pa kaj bi vam pravila, saj se tako in tako ne spoznate na to. Pa še to se govori naokoli, da pridemo v brigadirsko naselje spočite, kot turisti. Toda to ni res. Predstavljajte si 22 malčkov, ki norijo po igralnici kot vražički in hkrati na ves glas kričijo. Drugi problem pa je v tem, da jih razumeva šele potem, ko 3 ali 4 krat ponovijo, kaj bi sploh radi. Pa saj sva se že kar navadili oz. naučili tega narečja. Moram pa priznati, da uživava v tem delu, čeprav prideva nazaj precej utrujeni, tako, kot bi delali na trasi. Včasih pa še huje, kajti tu trpijo tudi živd, ne samo roke. Ljudje tod naokoli so zelo prijazni in so naju lepo sprejeli medse. O otrocih pa bolje, da ne govorim, oz. povedala bi lahko veliko o njih, vendar ne bi spravila vse v prostor, ki mi je namenjen. To so sedaj kar najini otroci, tako jih namreč kličeva. Eden od drugega so bolj ,,šikani" zares pravi cukrčki. Ce ne verjamete, se lahko sami prepričate, tako, da nas obiščete. Prijazno vas bomo sprejeli. V poštev pridejo edino tisti, ki imajo radi otroke (radovednežev ne sprejemava), kajti rabimo vas pri igranju z avtomobili, punčkami, medvedki. Ce pa je kdo slučajno avtomehanik, potem zanj ne velja ta pogoj, kajti vsi avtomobili, kijih premoremo sodijo v avto-servis. Otroci vam pošiljajo nežen poljubček, midve pa brigadirski zdravo! r Pismo materi: DRAGA MAMA! Danes je ponedeljek. Sedaj sem v vTtca in gledam skozi okno kako dežuje. Misli ml nenehno bežijo k vam domov. Toda le 21 trenutek, kajti posvetiti se moram svojemu delu. Mamica, ali se spominjaš? Vedno, ko sem pri.šla iz brigade, si d dejala:» Ali boš odšlanaslednjičtudi?«' Nikoli pa ti nisem dejala:» Ne.* Nikoli poprej ti nisem povedala, zakj odhajam sem na akcijo. In danc^ sem se odločila, da to izveš. Neka prijateljica mi je dejala: »Pojdi' brigado! Boš videla, kako je lepo!« Nisem ji verjela. Sčasoma pa sei si zaželela v brigado predvsem zaradi radovednosti. Tako sem ji dejal* »Pa pojdem!« Takrat sem se znašla v brigadi prvič, ^le takrat sei* dojela besede prijatdic, ki mi je tako lepo govorila o njej, pa jI niseH verjela. Spoznala in doživela sem tiifto, čemur pravijo enotnost, ano^ skupnosti, brat.stvo in samoupravljanje. Kdor ne bo nikoli šel v brigad« in bo samo prebral in poslušal o njej. bo prikrajšan za mnogo le^g> Za zdaj, mama, sem zpet brigadirka. Srce mi je polno od sreče, kef lahko pomag:4m drugim, vendar to je talLŠno doživetje, da se ne (i* opisati. To je treba doživeti-. Zelo ml je žal, da ti nisi nikoli okusila brigadirskega življenj* Mama lepo je. Tako lepo, da grem drugo leto spet! Tvoja brigadirka Mojca REVOLUCIONARNOST - KAJ JE TO? v okviru marksističnega krožka smo v teku razprave prišli do zani- mivega pojma: to je revoludonar- noM. Posku^n smo revolucionar- nost natančno opredeliti. Pojavila so se ra/ličiia vpr išanja in gledišča gk'dc označitve tega termina. Ista vprašanja sem postavil tudi neka- terim brigadirjem naše brigade in zabeležil njihove misli. Brigadirji so o revolucionarnosti mladinske organi/adje, o liku re- voliKionarja. o revolucionarni ide- ji razglabljali različno, tako kot so ra/lični njihovi pogledi na svet in njihove izkušnje. Mladina danes ni tako revolud- onarna kot bi lahko bila. Mislim, da jc Ic dd mladine rcvoluciona- rcn. Vendar ta del nima vpliva na večino, ker le-ta misli, da je revo- liK-ionamost privilegij nekaterih. Prav tako pojmujejo rcvoludonar- nost le kot nasilno rušenje obstoje- čega reda, ne pa nadaljno postop- no dograjevanje družbcno-eko- n«imskih odnosov. SKOJ je imel natančno dotočen cilj svojega delovanja: to je boj za iKicionaino in socialno osvoboditev in s tem rušenje kapitalističnega si- stema v stari Jugoslaviji. Ob nasi- lju in pritisku, ki gaje i/vajala ob- last nad grupacijami naiM-ednih sil, so tc imele poseben moto za boj, /a nov pravičnejši red. Današnja mladina tega pritiska ne občuti. /;!to njenega revolucionarnega bo- ja nc moremo enačiti z bojem mladine pred i/vedbo >oc«.;U;:-čne rcvoll^ iiC Revolucionarnost današnje dine vidim v povezovanju nje" naprednih idej z izkušnjami sta'* ših generacij, v zdravem boju " sprotij. Prav tako revolucio" nost ni samo pasivno negiranji kritiziranje slabosti, ampak deJ no nastopanje in reševanje p«^ mov, večja aktivnost v pr^v produkcije in samoupravi odločanja. Vasja Brine, fEDNIK -24. julij 1980 TELESNA KULTURA IN SPORT - 9 PROBLEMSKA KONFERENCA O TELESNI KULTURI(2| USMERITEV PRIHODNJEGA DELA VKUUČITEV V RAZVOJ- ISE programe Telesna kultura je neločlji- va sestavina združenega dela in dejavnost, ki mora glede na njen vsestranski pomen za razvoj in življenje človeka in družbe postati sestavni del srednjeročnih razvojnih pro- gramov. Njeno usmeritev, raz-sežnosti in vpetost v druž- benoekonomski razvoj mora- jo opredeliti delovni ljudje v temeljnih planov na vseh ra- vneh — v krajevni skupnosti, občini in republiki. Pri tem je treba upo.števati objektivne možnosti in potrebe tako, da bodo uravnovetežene z raz- položljivimi družbenimi mo- žnostmi in sredstvi ter načr- tovanimi možnostmi celotne- ga družbenoekonomskega razvoja. Načrtovanje potreb na področju telesne kulture mora biti usklajeno tudi z vsemi drugimi družbenimi dejavnostmi. Vzporedno s tem je treba v interesnih sku- pnostih za telesno kulturo sprejeti tudi prostorski plan izgradnje objektov in naprav ter skupaj z drugimi zainte- resiranimi dejavnostniki ustrezne normative in stan- darde. V srednjeročnih razvojnih programih mora bili osrednja pozornost namenjena razvi- janju množičnosti, uvelja- vljanju načel svobodne me- njave dela ter krepitvi mate- rialne osnove telesne kulture. Samo na tej podlagi je po- trebno uresničevati potrebo po stalnem širjenju števila aktivnih športnikov ter delo- ^ vnih ljudi in občanov, ki se ' bodo organizirano ukvarjali s športno rekreacijo. To mora biti tudi podlaga za samo- upravno dogovarjanje in za- gotavljanje potrebnih mate- rialnih sredstev za uresniče- vanje programov na področju telesne kulture. TELESNA VZGOJA V ŠO- LAH V okviru celotne preobraz- be vzgoje in izobraževanja je . treba zagotoviti večjo stroko- vnost in kakovost dela ter ustvariti boljše materialne in kadrovske pogoje za sodobno telesno vzgojo v šolah. Da bi omogočili poglabljanje in razvijanje sposobnosti in in- teresov mladine, je potrebna nadaljna družbena podpora .šolskih športnim društvom, ki naj postanejo nosilec intere- sne dejavnosti učencev in .študentov, ob neposredni po- vezavi s telesnokulturnimi organizacijami pa tudi te- meljna selekcijska baza za vrhunski šport. Prav zato morajo za dejavnost mladih v šolskih športnih društvih z vso odgovornostjo skrbeti vsi de- javniki na področju vzgoje in izobraževanja ter telesne kul- ture, ki naj s samoupravnim spora/umom uredijo vsa od- prta in mejna vprašanja de- lovanja šol-skih športnih dru- štev v osnovnem in usmerje- nem izobraževanju. KRAJEVNA SKUPNOST — SREDIŠČE DEJAVNOSTI Sredi.šče športno — rekre- ativne dejavnosti mora postati krajevna skupno.st, ki naj prevzame tudi odgovornost za telesnokulturno udejstvova- nje krajanov. Ustvarjati moramo take organiza- cijske. material- ne. kadrovske in druge pogo- je. da bodo delovni ljudje in občani lahko največji del svojih potreb in interesov na lelesnokulturnem področju uresničevali v krajevni sku- pnosti. Če hočemo povečali število aktivnih udeležencev v organiziranih oblikah tele- snokulturne dejavnosti, je treba krepiti obstoječa in ustvarjali nova telesnokul- turna društva v krajevnih skupnostih, in to v osnovnih, srednjih, visokih in višjih šo- lah. v organizacijah združe- nega dela in drugod. Zagoto- viti je treba, da bodo obstoječi in novi športni objekti — zlasti tudi tisti, zgrajeni s sa- moprispevkom — dostopni in odprli vsem delovnim ljudem in občanom. Zainteresirani dejavniki naj se .samoupravno dogovorijo o njihovem upra-. vljanju. vzdrževanju in kori- ščenju. OSREDNJA POZORNOST MNOŽIČNOSTI V nadaljnem razvoju tele- sne kulture mora bili osrednja družbena pozornost name- njena razvijanju množično- sti. Telesnokullurne organi- zacije. športna društva. TVD Partizan in drugi dejavniki v krajevni skupnosti in občini so dolžni pt)speševali in širili te- lesnokullurne dejavnosti, s katerimi delovni ljudje in mladina razvijajo in krepijo svoje psihofizične sposobno- sti. Moralno in materialno moramo podpirali športne organizacije, društva in pro- grame. katerih uresničevanje prispeva h krepitvi delovnih in obrambnih sposobnosti krajanov. Pri tem mora veljati posebna pozornost in skrb tudi športnikom — invali- dom. ki jim telesna kultura pomeni sredstvo za rehabili- tacijo in hitrejše vračanje v združeno delo. Z ustanavlja- njem športno-rekreacijskih centrov naj se zagotovi sa- moupravno in racionalno or- ganiziranje delovnih ljudi in telesnokulturnih delavcev ter združevanje dela in sredstev z namenom, da bi bistveno iz- boljšali športno rekreacijsko , ponudbo. Nadaljevanje prihodnjič Spodbujanje interesa za športno dejavnost (foto zk) ZDRU2ITEV v NOGOMETU PTUJSKE OBONE Enotna selekcija v območni ligi Kot je znano, v prihodnji tekmovalni sezoni nogomet ptuj- ske občine ozironma medobčinska nogometna zveza občin Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica, ne bo imela predstavnika v enotni repu- bliški ligi. Z izpadom pete selekcije Drava pa je prišlo do zanimivega primera. Drava bi naj izpadla v vzhodno območno ligo, kjer pa je že bila selekcija NK Aluminij. V isti ligi pa lahko nastopa le ena selekcija iz ene občine. Tako za oba ni bilo prostora. Veliko ugi- banj je bilo o tem, kdo Ikj ostal in kdo bo odšel v rekreacijo. Sedaj je vse jasno. Izvršni odbor Nogome- tne zveze Slovenije je v območno ligo sprejel selekcijo pod nazivom Ptuj, ki jo bodo sestavljali naj- boljši igralci bivših petih selekcij NK Drava in NK Aluminij. O tem so se najprej dogovorila vodstva obeh klubov in imenovala organizacijsko vodstvo selekcije (Kozjak, Mileta, Spoljar, Rumf, Meško). Na pogovorih so se dogo- ' vorili za ime selekcije (Ptuj) in po- slali prijavo NZS ter s tem izk>čili prijave posameznih klubov. Tako je torej v območno ligo sprejeta selekcija Ptuj. V obeh klubih bodo nadaljevali z delom s pionirskimi, •kadetskimi in mladinskimi selekci- jami, ko bodo baza za enotno pelo selekcijo (baza selektivnega športa namreč niso klubi rekreacijskih lig kot si to popolnoma napačno predstavljajo nekateri ljubitelji no- gometa pa tudi športni delavci). Enotna selekcija je dobila tudi podporo telesnokullurne skupnosti ■n medobčinske nogometne zveze Ptuj. Dogovorjen je tudi način vadbe, ^veda pa bo med delom lahko prišlo do speememb — odvisno od razvoja dogodkov. Tako bo vad- ba izmenoma potekala v Ptuju in Kidričevem pravtako tudi odigra- ^anje prvenstvenih srečanj. Ker se ^ območnih liga! igra štirikrožni ^'siem, bo prilož -osti za ogled sre- ^nj tako v Ptuju kot Kidričevem dovolj. Strokovno vodstvo in program ^adbe nove selekcije bo določeno v ^em tednu. Selekcijo bodo po strokovni plati vodili trije trenerji, po eden iz vsakega kluba in glavni trener. Prejšnjo sredo je o tem bila be- seda na sestanku organizacijskega vodstva selekcije z igralci obeh prejšnjih selekcij. Udeležba je bila dobra, ra/prava pa v začetku tak- šna kot smo jo pričakovali — pre- cej nasprotovanj — klubske mi- selnosti se ne da otresti prek noči. Igralci Aluminija so že pred sestankom sklenili, da ne bodo vadili v Ptuju, zaradi vožnje, slu- žbenih obveznosti in ker v Ptuju ni ustreznih pogojev za vadbo. No, v nadaljevanju pogovora so se stvari le nekako umirile, čeprav nepotre- bnih pikrih pripomb ni manjkalo. Dobili smo občutek, da bo največ težav ravno pri ustvarjanju kompaktnosli moštva. Po tej plati čaka sMokovno in organizacijsko vodstvo vcHiko dela. Seveda pa se lahko primeri, da bo neenotnost v ekipi pustila posledice pri stroko- vnem delu, kvaliteti igre. Pričaku- jemo, da do tega ne bo prišlo in da se bodo igralci zavedali skupnega interesa — boljši nogomet, uvrsti- tev v enotno republiško ligo, opravičili družbeno podporo, če- prav skromno. Vcxlstvo je oblju- bilo, da bo poskusilo zagotoviti najboljše možne pogoje /a vadbo in odigravanje srečanj. Vsem zah- tevam, zahtevicani in muham po- sameznih igralcev pa res ne gre ugoditi, za dosego postavljenega cilja in /a boljši obisk glodalcev bo potrebna tudi ustrezna zavzetost igralcev. Pravzaprav je vse odvisno od njihove priprav- ljenosti za delo. Tega pa nc bo malo, saj se s kvaliteto igralskega kadra zaenkrat še ne moremo po- hvaliti. l/bor igralskega kadra, če bodo vadili vsi igrak:i prejšnjih selekcij, bo preccj širok. V poštev za prvo moštvo pa bodo prišli najboljši. Kdo bo o tem odločal? Lepe oči pravgotovo ne, saj poznamo me- tode in načine ugotavljanja sposo- bnosti igralcev. Izpolniti bo potrebno zahtevane pogoje. Tisti igrala, ki se po sposobnostih ne bodo uvrstili v selekcijo, se b'>'o morali s tem pač sprijazniti. Tako je pač pri izbt)ru najboljših. Le tako bomo lahko dosegli ustrezno kvaliteto, ki jo v nogometu ptujske občine že precej časa pogrešamo, čeprav je nekaj krivde tudi na strani nogometne organizacije (NZS) — na primer starostna meja, ki je močno zavrla kvaliteto slovenskega članskega nogometa. Starostna omejitev še v nobenem primeru ni opravičila namena in bi jo kazalo čimprej odpraviti, ker je slovenskemu nogometu (ne prvo in drugoligaškemu — tu skoraj ni Slovencev) že naredila veliko ško- do. Ni iz trte zvita ugotovitev, da v mladinski ligi igramo pionirski in v članski mladinski nogomet. Kakorkoli že, skupna selekcija je ustanovljena, pred njo so prvi treningi. Prihodnjič pa kaj več o programu vadbe. !. kotar Državni rekord Velunška Oto Velunšek. član aerokluba Ptuj in najbolj.ši jugoslovanski le- talski mcKlelar, seje izkazal na svetovnem prvenstvu na Poljskem. Kot član naše državne reprezentance je v kategoriji hitrostnih modelov dosegel novi državni rekord — ta je sedaj 254 km na uro. Podatke o uvrstitvah naših predstavnikov pa žal še nismo prejeli. l.k. Sodelovanje JLA in vaščanov V okviru sodelovanja s pripadniki J LAso se v .Apačah na Dravskem polju pomerili nogometaši domače ekipe in pripadniki JLA. Po veliko boljši igri v obeh polčasih .so zasluženo slavili pripadniki J LA z 5:2. Pred prijateljskim srečanjem pa so pripravili raz-stavo orožja, katero si je ogledalo veliko število občanov z zanimanjem. Podobna srečanja so že tradicionalna in pomenijo nadaljnjo sodelovanje in povezovaje pripa- dnikov JLA in prebivalstva. Danilo Klajnšek Delo društva upokojeno«/ že pet let je preteklo od ustanovitve društva upokojencev pri Lovrencu na Dravskem polju. V tem času so si zastavili veliko nalog, ki pa so Jih večino že realizirali. Tako so razvili svoj prapor, pripravili srečanje društev upokojencev z desnega brega reke Drave, organizirali veliko izletov, ki spadajo med zelo priljubljene aktivnosti upokojencev pri Lovrencu. Prav lako st> ustanovili moški pevski zbor, ki šteje 18 pevcev in ženski pevski zbor s 13 pevkami. Zbori pa pojejo pod diri- gentsko taktirko Avgusta Studa s Ptujske gore. Odbor za kulturno dejavnost pri društvu upokojencev pa si želi, da bi ustanovil mešani pevski zbor. Zanimanje za zborovsko petje, oziroma za nastope moškega in ženskega zbora je veliko, saj se občuti zmanjšana kulturna aktivnost. Izleti so med upokojenci pri lx)vrencu zelo priljubljeni. Avtobusi so vedno zasedeni. Obiskujejo predvsem kulturne znamenitosti in obeležja NOB. Veliko zanimanje za izlete je gotovo vzpodbuda tako za tiste, ki izlete organizirajo, kot za tise, ki se jih udeležujejo. Z organiziranjem večjega števila izletov se lahko zadovolji marsikateri želji, po spozna- vanju krajev, kijih še niso videli. Članstvo društva upokojencev pri Lovrencu na Dravskem polju se veča, sedaj šteje že 133 članov. Vključujejo se tudi tisti, ki so od začetka skeptično gledali na ustanovitev in začetno delo v društvu. Gotovo se bo članstvo še povečalo, ko bodo upokojenci dobili prostore za svojo dejavnost. Njihov največji cilj je trenutno obnovitev hiše, ki sojo dobili od SO Ptuj in jo bodo obnovili v najkrajšem času. Dela so v polnem teku, do jeseni pa bi naj obnovili podstrešje. Pri delu nastajajo težave, saj so upokojenci v večini starejši ljudje, ki le s težavo opravljajo težja m zahtevnejša dela. Pri delu bi jim morali pomagati tako mladina, kot ostah vaščani, saj bo čez nekaj let, oziroma desetletij to tudi njihov dom. Od krajevne skupnosti pa si ne želijo materialne pomoči, ampak samo moralno. Prav tako si želijo sodelovanja z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami in društvi v KS. Z drugimi dru.štvi sodelujejo zelo dobro predvsem z DU iz Kidri- čevega. Predlani so bili Lovrenčani gostitelji srečanja društev upoko- jencev iz desnega brega reke Drave, lani DU Kidričevo, letos so na vrsti že drugi in prav bi bilo, da bi se tesneje povezovala sosednja društva upokojencev kot so DU Lovrenc, Kidričevo, Majšperk in Cirkovce. Saj v slogi je moč. Upokojenci pri Lovrencu so zelo prizadevni in pri njihovem delu jim zaželimo obilo uspeha Danilo Klajnšek Uspešno na republiškem prvenstvu Do zaključka redakcije (pone- deljek) smo uspeli izvedeti le re- zultate prvega dne republiškega članskega in mladinskega prven- stva v padalstvu, ki poteka v Le- scah. Člani in mladinci AK Ptuj so se dobro odrezali. Prvi dan so bili na sporedu ekipni skoki z višine 1000 metrov, ki so šteli tudi za posamezne uvr- stitve z višine 800 metrov. Med člani je zmagal Humar (ALC) pred Safaričem (PT) in Vidovičem (AK Ptuj). Pri mla- dinci je zmagal Jug (ALC), Ptuj- čan Žmavc pa je osvojil četrto mesto. Ptujski padalci so se izkazali kot ekipa, saj so v postavi Petrovič, Čuš, Vindiš in Vidovič) osvojili drugo mesto za zmagovalno vrsto Alpskega letalskega centra Lesce. Pri mladincih so Ptujčani (Žmavc, Z. Čuš in S. Čuš) osvojili četrto mesto. Prvenstvo seje končalo v torek. Končne rezultate pa bomoobjavli v prihodnji številki. l.k. Pred doskokom (foto M. Ormec) Turnir v malem nogometii Tumišče1980 Kot vemo je v ptujski občini kakor tudi drugje, nogomet razširjena in priljubljena športna panoga. To nam dokazujejo mnoge ekipe, ki igrajo v rekreacijski ali medobčinski ligi. Prav sedaj, ko je »mrtva sezona«, in klubi pričakujejo novo jesensko sezono, se odvijajo f)o raznih krajih na.še občine turnirji v malem ali velikem nogometu. Na teh turniijih gledamo lep nogomet, borbeno in lepo igro. Dne 13. julija 1980, v nedeljo, ko je bil po dolgem času sončen dan, je N K TURNIŠCE — 78 pripravil turnir v malem nogometu. Ta turnir je bil naj.številnejši dosedaj, saj je na njem nastopilo kar devetnajst moštev. Organizatorje vložil veliko truda in dela v priprave in izvedbo turnirja, kije trajal od 8. ure zjutraj pa do 17. ure popoldan, koje bilo vse za njimi. Prvo mesto so zasluženo osvojili nogometaši Markovci A, drugo mesto je osvojila ekipa Markovci-B, tretje pa ekipa Sturmovca, četrto ekipa OO ZSM Turnišče, na petem mestu je pristala ekipa domačih N K Turnišče — 78, kije v polfinalu po trdi borbi izgubila z močnejšo ekipo Markovci, šesto mesto je osvojila ekipa Draženci-A. Prve tri ekipe so prejele lepe pokale, prvih šest ekip pa je prejelo še diplome. Od šestega mesta so se uvrstile ekipe v naslednjem vrstnem redu: ekipa vlečne službe; OO ZSMS Tržeč, Pobrežje; Gerečja vas; Sodnica; Dražcnci-B, Jurovci, Cvetko Viktor; Hajdina; Ptuj Hajdoše in ose- mnajsto mesto sta si delili ekipi Apač in Seniorov. Turnir seje odvijal na nekdanjem igrišču Kmetijske šole Turnišče, čeprav igrišče ni primerno z^ takšno vrsto nogometa. Želje, da bi zgradili novo asfaltno igrišče je velika med mladino in v KS Turnišče. Rečeno je namreč, da bo KS dobila lef)o urejen teren za rekreacijo in tudi igrišči za nogomet. Upajmo, da se bo z delom kmalu pričelo in da ne bomo ostali le pri besedah in željah. Z. B. Začetek vaAe članske ekipe Ekipa članic RK Drava, kije v minuli sezoni izpadla iz severne skupine druge zvezen lige. je pri- č pripravami na prvi del se- zoi. v slovenski rokometni ligi. Trener Peter Starki ima v z.ačetku precej težav z igralskim kadrom, saj so letni dopusti, prenehanje igranja in bolezen ter poškodbe vrste članic močno razredčile. Glede na sedanje stanje z igral- skim kadrom borbe za vrh v re- publiški ligi ni pričakovati. Ven- dar igralke vadijo zelo z.avzeto, saj bodo imele v republi.ški ligi, ki po kvaliteti ne zaostaja veliko za drugo ligo. težavno delo. Ob tem pa želijo v klubu za prihodnjo sezono obdržati tudi najboljšo in izJcušeno igralko Černetovo, ki ima precej ponudb za prestop v druge sredine. Odhod Ines Černe pa bi pomenil veliko izgubo za mlado ekipo kakor tudi /.a roko- met v ptujski občini. V z.ačetku prihodnjega meseca bo pričela z vadbo tudi ekipa mladink, v tej sezoni pa bodo v RK Drava nadaljevali tudi s pi- onirsko šolo rokometa, z.ačeli pa bodo z vadbo pionirjev. L kotar Eden •številnih uspehih prodorov Černetove v drugi ligi — bo tako tudi v slovenksi ligi? (foto B. Rode) 10-ZA RAZVEDRILO 24.juliji980 - TEPUfm HUMOR Malo znanja in spretnosti pa bo Mjub oblačnemu vremenu vaS dopust sončen Zadnji dan dopusta nikar ne obujajte, saj bo dn^ leto spet poletje in obala Jadrana vas spet vabi Po napornem dopustu si na delovnem mestu privoščite prijeten oddih Vidiš Jirs, pa sva postala koristna, rešujeva energetsko krizo in sva povrh še turistična zanimivost IZ LESKOVCA V HALOZAH: — Pravite, da se tele prodali na Hrvaško? — Seveda, pa še 800 jurejv sem dobil zanj! — Tako, tako, pravite, da vam kmetom gre slabo, v resnici pa 6 te- dnov redite tele in žeSOOjurejv vžep. — Kaj pa pri vas na Ptuju, ko vča- sih sedi kako tele v pisarni pa kar mi- lijon starih v žep mesečno?! Samoiniciativa za maksimalno individualno angaži- ranje AANRUD = norveški pisatelj zgodb iz domačega okolja in del za otroke (Hans, 1863-1953) AVATARA = v hinduizmu ute- lešenje boga Višnuja, ki se pojavi vedno takrat, kadar je ljudem najteže BORANUA = jed iz stročjega fižola DRAG MAN = hrvaška gledali- ška igralka, ena prvih igralk sodobnega za- grebškega gledališča (Ervina, roj 8. 12. 1908) EGINA = grški otok v Egin- skem zalivu jugozahod- no od Pireja GOČ = kraj in planina nad Vr- njačko Banjo KEMI = industrijsko mesto na severni obali Botniškega zaliva na Finskem MRZEL = slovenski književnik, urednik in prevajalec, ki je pisal I irsko prozo, so- cialne bajke in moderne pripovedke za odrasle (Ludvik, 28. 7. 1904-28. 9. 1971) Rešitev prejšnje križanke VODORAVNO: Brst, roka, Aman, mladi, Pakra, L, Plave, sren, mera, rojalizem, terapevt, kuretina, opolo, cian, Odiseja, pas. Uri, Ra, LS, Ira, na lesnika, os, dopustu, Izvicka, ure, ona, Radauš, las, Pag, Asensi. fEDNIK -24. julij 1980 OGLASI IN OBJAVE - 11 PTUJSKI BRIGADIRJI NA AKCIJI Jasenovac '80 Za brigadirje MDB ,,Dušan Kveder—Tomaž" se je v četrtelc, 10. julija 1980 pričelo pravo brigadirsko življenje. Ze okrog 12. ure smo prispeli v Jasenovac, oziroma v naselje MDA Jaseno- vac 80, ki je v Ušticah. Nihče od brigadirjev ni vedel kakšno naselje te akcije, zato smo bili ob prihodu sem vsi razočarani. Le-to je bilo neurejeno, v spalnicah je bilo mnogo smeti in vse je bilo uma- zano. Jasno, da smo takoj pričeli pospravljati in urejati naselje, ki je zdaj že kar prijetno domovanje brigadirjev. Zanimivost te akcije je, da smo prišli iz Slovenije, brigadirsko na- selje je na Hrvatskem delamo pa v Bosni in sicer v Bosanskem No- vem. Za vožnjo do trase porabimo uro in pol (to je v eno stran). Se preden pričnemo delati na trasi smo utrujeni, kajti v avtobusu sta hkrati dve brigadi in še zelo vroče je. Naša brigada trenutno dela na železnici. Kopljemo jarke ob progi, prenašamo in nameščamo želežniške pragove, nosimo tirnice. Delo je precej težko in umazano. Smo ena najboljših brigad na trasi, saj smo edini, ki dosegamo (in tudi prekoračujemo) normo, medtem ko ostale brigade norme sploh ne dosegajo. Zaradi tega, ker se v naselje vr- nemo šele okrog 16. ure in ima- mo nato še kosilo je program in- teresnih dejavnosti precej okr- njen. Brigadirji lahko obiskujemo naslednje tečaje: foto, kino, ra- dioamaterski tečaj, tečaj prve pomoči, avto šolo in politično šo- lo. Tudi delo na ostalih interesnih področjih in tako razvito, kot smo ga vajeni na drugih akcijah. Ocenjevanje biltenov, stenčasov, kulturnih programov, športnih prireditev je za razliko od akcij v Sloveniji (in drugod) številčno (in ne opisno). Tako naše delo oce- njujemo od ena do deset. Referenti v naši brigadi smo si prizadevali, da bi uvedli opisno ocenjevanje, toda ostale brigade so zadovoljne s ,,številkami". V 11. izmeni MDA Jasenovac sodeluje pet brigad. To so brigade iz:RUDA, KRAGUJEVCA, DARDE, VALANDOVA in PTUJA (to smo mi). Po napornem delu na trasi brigadirji v (pozno) ix)poldanskem času izdelujemo stenčase, biltene, igramo razne športne igre, se pri- pravljamo za kulturne večere . . . Tisti, ki ste že bili na akcijah ve- ste da ni lepšega od skupaj zaplesanega kola ob tabornem og- nju, kjer se kujejo prijateljstva. Slavica Pičerko Ormož poje in pleše '80 Ormoško društvo kmetijskih in- ženirjev in tehnikov je organizator tradicionalne prireditve Ormož poje in pleše. Letošnja prireditev bo v soboto, 26. julija,s pričetkom ob 17. uri na mestnem kopališču v Ormožu, potekala pa bo pod po- kroviteljstvom delovnih organi- zacij Agrotehnika—Gruda Lju- bljana in OHIS iz Skopja. Program, ki ga pripravljajo za to prireditev je zelo obširen in bo nedvomno izredno zanimiv, saj bodo nastopili Veseli planšarji, Pepel in kri, za humor bo poskrbel Vinko Šimek, pripravljajo pa tudi nastop folklornih skupin ter veliko modno revijo. Kot vedno bodo tudi tokrat izbrali najlepšo ude- leženko večera. Gotovo ni potre- bno posebej omenjati dobrot, ki jih bodo nudili obiskovalcem, posebna specialiteta pa bo ned- vomno že prav tako tradicionalen vol na žaru. Ce bo prirediteljem naklonjeno še vreme, se torej obe- ta zelo zanimiva prireditev. JB 70 LET GASILSKEGA DRUŠTVA BUKOVCI NA DOSEŽENO SO LAHKO PONOSNI V soboto in nedeljo so člani gasilskega društva Bukovci sve- čano proslavili 70 letnico obstoja in zelo uspešnega dela društva, ki je trdno povezano s krajani in na tej osnovi doseglo zavidanja vred- ne uspehe. Ob ustanovitvi je dru- štvo štelo 32, danes pa ima prek 1(X) članov od najmlajših do gasil- skih veteranov. S prireditvami so pričeli v soboto zvečer, s kresovanjem ob zvokih godbe na pihala Prosvetnega dru- štva Bukovci. V nedeljo dopoldan je bila najprej slavnostna seja, na kateri je govoril predstavnik pokrovitelja proslave, krajevne skupnosti Markovci, Anton Crešnik. Ob tej priložnosti je društvo prejelo pri- znanje prve stopnje občinske gasil- ske zveze, štirje njihovi člani pa so prejeli priznanja druge stopnje. Štirim članom so podelili priznanja za dolgoletno aktivno delo v gasil- skih vrstah: Ignac Horvat in Alojz Strelec sta prejela priznanja za častitljivo 50 letno delo, Stanko Veselič in Vinko Kranjc pa za de- setletno. V kulturnem programu so sodelovali godbeniki domače pihalne gotlbe in moški pevski zbor. prosvetnega društva Markovci. Popoldan so pred starim gasil- skim domom, ki ga bo zamenjal novi — v društvu so pred začetkom gradnje —, po sprejemu gostov izvedli parado, zbrane pa so nagovorili predsednik skupščine SIS za požarno varnost občine Ptuj Simon Pešec, predstavnik ob- činske gasilske zveze Ivan Vojsk in predsednik GD Bukovci Franc Bezjak. Poudarili so pomen pro- stovoljnega dela v gasilskih vrstah, obudili spomin na začetek vstaje slovenskega naroda in začetek delavskega samoupravljanja, ter pomen novega gasilskega doma, ki ga bodo postavili z lastnimi, pri- spevki družbe in veliko prostovolj- nega dela. Program so s prikazom veščin sklenili najmlajši člani dru- štva, ki so navdušili prisotne z znanjem in spretnostjo. Sledil je veseli del ob zvokih ansambla Kombo 6. V gasilskem društvu Bukovci so veliko dosegli, želijo pa še več. o tem pa v prihodnji številki! 1. kotar BRIGADIRJI NA MDA SG 80 DEU\LI V SOBOTO IN NEDELJO Sobota, 19. julija je bila za bri- gadirje v Dornavi delovna. Po- magat jim je prišlo 20 brigadirjev veteranov iz ptujskega kluba bri- gadirjev, 20 mladincev iz Hajdine in več domačinov. Delovni učinek na trasi je bil 135 %. Popoldne so potekala športna srečanja v malem nogometu, kjer so se pomerile med sabo štiri eki- pe. še posebej pa je bila zanimiva nogometna tekma med žensko ekipo in ekipo cicibanov iz Do- rnave (zmagali so cicibani). V šolski telovadnici so brigadirji igrali namizni tenis. Po končanih športnih tekmo- vanjih so v naselju potekale bri- gadirske igre, zvečer pa so imeli brigadirji družabni večer s ple- .som, na katerem je igral ansambel Prerod iz Stojnc. Brigadirji sami so dali predlog, da bi v nedeljo, 20, julija delali in tako nadoknadili en deževni dan v prejšnjem tednu. Že samo to, da so žrtvovali edini prosti dan v tednu, je vredno pohvaliti. To dejanje pa ni bilo samo simboličnega pomena, saj so pri- dno delali tudi na trasi. Popoldne so se šli kopat v Ki- dričevo. Brigadirjem želimo, da bi imeli čim manj deževnih dni in čim več prostih nedelj. D. Petrovič VIII. PTUJSKA KULTURNA SREČANJA Brez njli ni poletja Da je to res, dokazujejo obiskovalci prireditev v okviru srečanj. Vsako leto jih je več, čeprav so tudi prireditve, ki jih obišče dokaj skro- mno število obiskovalcev — predvsem velja to za koncerte. Tega ne bi mogli reči za gledališke predstave, razstave in nastope folklornih skupin, saj so najbolje obiskane. Običajno zmanjka vstopnic, čeprav Kulturna skupnost občine Ptuj, ki je organizator kulturnih srečanj, ob gostovanju npr. gledaliških skupin organizira po dve predstavi. Na letošnjih srečanjih — pokrovitelj je ponovno Kreditna banka Mari- bor s poslovno enoto Ptuj, — bo kar 21 različnih prireditev. Pričele se bodo z nastopom madžarske folklorne skupine Duna, ki se bo predstavila 6. avgusta na letnem prireditvenem prostoru. Zatem se bodo zvrstile v av- gustu še štiri prireditve, vse ostale pa bodo v septembru. Naj povemo, da so tudi letošnja kulturna srečanja posvečena prazniku občine Ptuj — 8. avgustu, namenjena pa predvsem razvedrilu in zabavi delovnih ljudi in občanov. Pa kanček ali dva ,,kulturniškega" izobraževanja in vzgoje so primaknili organizatorji, saj je program izredno pester, med drugim bo moč videti filme o Titu, pa razstavo ob 200-letnici Kopitarjevega rojstva, opero Gorenjski slavček, koncert jazz kvarteta... Skratka, ljubitelji kulture tudi letos ne bodo razočarani. N. D. V dneh od 15. do vključno 21. julija so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v štirih prometnih nesrečah. Pri tem so zabeležili eno smrtno žrtev, dve hujši in eno lažjo telesno po- škodbo. Vzroki nesreč sp bili to- krat pretesno prehitevanje, pre- hitra vožnja in neprevidnost pe- šca. Na vozilih je za okoli 60.000 din materialne škode. V preteklem tednu pa so mi- ličniki posredovali tudi v požaru, ki je nastal na prizidku stano- vanjske hiše Gečevih v Gorišnici. Požar so pravočasno omejili in pogasili. Požarna škoda znaša okoli 20.000 din. SMRT ZARADI UTRUJENO- STI Zelo huda prometna nesreča se je zgodila v petek, 18. julija na magistralni cesti Maribor — Ptuj, pred naseljem Zlatoličje. Voznik osebnega avtomobila Mladen Todosijevič (44) iz Beograda je leljal iz smeri Ptuja proti Mari- boru. Zaradi preutrujenosti je za krmilom nenadoma zadremal in zapeljal na nasprotni vozni pas, kjer je najprej oplazil enega od nasproti vozečih avtomobilov, nato pa trčil čelno-v nasproti vo- zeči avtomobil, ki gaje upravljal Gerhard Linkej iz ZRN. Zaradi silovitega trčenja je za posledicami podlegel voznik To- dosijevič, njegova sopotnica Mi- lica Todosijevič pa je dobila hude telesne poškodbe. Promet na magistralni cesti je bil zaprt za več kot eno uro, močno pa je bil oviran do poldneva. PRETESNO PREHITEVAL Do nezgode je prišlo v četrtek 17. julija opoldne na regionalni cesti v Rogoznici. Voznik kmetij- skega traktorja Vinc Majcen iz Podvinc je peljal iz Ptuja proti Destrniku. Zaradi pretesnega prehitevanja je trčil v kolesarko Marijo Kekec iz Podvinc. Pri pa- dcu je dobila Kekčeva lažje po- škodbe. Čelno trčenje V četrtek 18. julija je prišlo do nezgode tudi na magistralni cesti v Spuhlji. Voznik osebnega avto- mobila Marjan Ramfl iz Potrčeve v Ptuju je v ovinku prehiteval osebni avtomobil pred sabo v trenu tku, ko je iz nasprotne smeri pripeljala voznica osebnega av- tomobila Erika Muzlovič iz No- vega Beograda. Prišlo je do čel- nega trčenja, ki pa zaradi zmerne hitrosti ni imelo hujših posledic, sajje bil poškodovan le sopotni; . Ranflovem avtomobilu. NEPREVIDNOST PEŠCA Hujša nezgoda se je pripetila prav tako v četrtek 18. julija na Rogozniški cesti v Ptuju. Voznik osebnega avtomobila Stanko To- plak je peljal iz Ptuja proti Ro- goznici, ko mu je z desne strani" nenadoma stopil na cesto pešec Franc Fras iz Krambergerjeve ulice v Ptuju. Prišlo je do trčenja v katerem je Fras utrpel hude tele- sne poškodbe. — OM Požar na opekarni v Ormožu Stara zgradba opekarne v plamenih. Kljub izrednim prizadevanjem gasilcev iz več kot 30 GD občin Ormož, Ptuj in Varaždin ... je poslopje opekarne pogorelo skoraj dn tal. ,,V sredo 16. julija ob 18,15 je nastal na starem delu opekarne delovne organizacije ,,Ograd" Ormož požar, ki se je zaradi lesene konstrukcije močno razširil—pihal pa je tudi močan veter, tako da je uničil v celoti stari del opekarne. Ker je v tem delu tudi krožna peč za žganje opeke, je le ta prav tako uničena z vso opremo, zato ni več možno nadaljevati," so zapisali v zapisnik člani komisije za varstvo pri delu in požarno varnost, ki se je sestala 17. julija, to je dan po požaru. Komisija je med ostalim analizi- rala stanje protipožarne varnosti v delovni organizaciji. Ugotovili so, da je delavski svet storil vse potre- bne korake za požarno varnost m imenoval ustrezno komisijo. Prav tako je požarni inšpektor večkrat opravljal požarno varnostne pre- glede, na osnovi njegovih zapis- nikov so bili odgovorni pravo- časno obveščeni o potrebi odprave morebitnih pomanjkljivosti. V času od 15. 11. 1979 do 19. 5. 1980 so bile organizirane oblike požarno varnostnega izobraževanja zaposlenih v opekarni. Zadnji preizskus znaja s tega področja pa je bil 19. junija 1980. Delavec Emil Sivilotti je opazil požar, hotel ga je lokalizirati z ro- čnim gasilnim aparatom, vendar je moral zaradi močnega ognja in gostega dima odstopiti. Ko je ob pomoči drugih delavcev aktiviral hidrant, je bilo posloplje opekarne že v plamenih. V tem času je čuvaj obvestil postajo milice Ormožu o nastalem požaru. Franc Bombek je zaposlen v opekarni delovne organizacije ,,Ograd" na delih in opravilih ba- gerista. V popoldanski izmeni tega dne ni bil v službi, požar je opazil od doma, ker je član Gasilskega društva Hardek je še pred alarmno sireno pohitel v gasilski dom. ,,Ugotovili smo, da gori opekarna, zato sem že v avtomobilu povedal, kje bomo jemali vodo in kaj bomo najprej gasili. Ko smo prišli, je bil hidrant aktiviran, zato smo se preusmerili na ribnik. V tem trenutku so prišli ormoški gasilci, med njimi delavec ,,Ograda" tovariš Zinko, ki je opozoril na skladišče vnetljivih snovi." Komisija za varstvo pri delu in požarno varnost pri delovni organizaciji ,,Ograd" Ormož je na osnovi dobljenih izjav ugotovila, da so bili podvzeti vsi potrebni ukrepi, da bi omejili nastali požar, vendar je bilo to glede na izvor požara in prisotnost lesene konstrukcije, na kateri je nastal, objektivno nemogoče. O vzrokih nastanka požara, ki jih raziskujejo in o materialni ško- di, ki je nastala, bomo poročali prihodnjič.Domnevajo, da je požar nastal zaradi okvare na mazutnem vodu. Besedilo in posnetki: Fi M RODILE SO: Milica Zeletiko, Podvinci 4 — dečka; Marija Štrafela, Markovci 7! — Simona; Marija Fras, Ob Grajeni l/a — Ano; Ljudmila Žula. Kraigherjeva 25 — Matjaža; Cvetka Majerhofer, Hajdoše 40 — Rajka; Anica Klemenčič, Ti- borlci 31 — Glorijo; Sonja Cujnik, Finžgarjeva 10 — Aljoša; Ja- dranka Veldin, Slovenski trg 11 — Dejana; Ružica Kramberger, Muršičeva 16 — Roberta; Jožefa Sagadin, Gerečja vas 61 — dečka; Marija Tomažič, Placarovci 12 — dečka; Marija Kuri, Novinci 11 — deklico; Anica Petek, Podgorci — dečka; Marta Kaučič, Strjanci 5 — dečka; Majda Žerak, Savinjsko 44 — dečka; Marjeta Štampar, Kai- žar 42 — dečka; Katarina Šošta- rič. Kukava 7 — deklico; Sabina Fridl. Nova vas 26 — Milana; Slavica Ranil, Moškanjci — de- klico; Katarina Kralj, Pristava 1 — Renato; Zdenka Lasdorfer, H. Maroka 25, Sevnica — Polono. POROKE: Edvard Podhostnik, Stritarjeva pot 3 in Irena Medved, Cirkovce 73; Konrad Bezjak, Nova vas pri Markovcih 70 in Anica Belšak, Podvinci 37; Jožef Šegula, Gra- diščak 2 in Marija Dolinar, Vito- marci 29; Franc Pustovrh, Polhov Gradec 93 in Katarina Bohi. Vintarovci 69. UMRLI SO: Metod Zemljič, Lača ves 18, roj. 1909, umrl 15. julija 1980; Dušan Dostal,Pletarska2,roj. 1919, umrl 15. julija 1980; Uršula Korošec, Dom upokojencev Ptuj, roj. 1896, umrla 20. julija 1980. TDmiK izdaja zavod za časopisno in radij- sko d^avnost RADIO-TEDNIK 62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN,odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični ure- dnik ŠTEFAN PUŠNIK. Uredništvo m uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 tn 771-226. Celo- letna naročnina znaša 250 dinarjev, za tujino 350 dinarjev. Žiro račun SDK. Ruj 52400-603-31023. Ti- ska ČGP Večer Maribor. Na pod- lagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov m storitev v prometu je TE- DNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.