30 - GRAFI ČAR So časni ali simultani kontrast je po- jav, ki opiše barvni zamik zaznavanja, če spremenimo ozadje objekta (slika 1). Na- videzno delovanje simultanega kontrasta na objekt povzro či njegov barvni zamik v smeri, ki je nasprotna (komplementarna) ozadju: svetlo ozadje povzro či temnejšo zaznavo objekta, rde če ozadje pa zazna- vo predmeta bolj zeleno. Pojav, podoben simultanemu kontrastu, je sprememba izrazitos ti (angl. Crispe- ning). V tem primeru pride do navideznega pove čanja razlike med dvema podobnima barvama, če ležita na podlagi, ki jima je po- dobna. Primer je prikazan na sliki 2, na ka- teri se barvi manjših kvadratov razlikujeta na sivem ozadju, ki jima je podobno. Razširjanje ali asimilacijski u činek (angl. Spreading) barvnega impulza je pojav, nasproten simultanemu kontra- stu, do katerega pride ob opazovanju majhne površine. Pri razširjanju se barva objekta navidezno pomakne pro ti barvi ozadja (slika 3). Razširjanje se pojavlja pri površinah, ki so ve čje od lo čljivos ti človeškega o česa, kar izklju čuje zlivanje (zaradi premajhne lo čljivos ti o česa). Že leta 1839 je pojav razširjanja raziskoval francoski kemik Michel Eugène Chevreul pri tapiserijah. Želeli so ohrani ti barvno zaznavo vzorcev, kljub spremembi barv okolice in prostorski razporeditvi. Velika težava je bila sprememba odtenkov črne barve ti k ob odtenkih modre. So časni kontrast, sprememba izrazitos ti in razširjanje so pojavi, povezani s pro- storsko razporeditvijo barvnega dražljaja, medtem ko sta Hun- tov in Stevensov po- jav povezana s spre- membo osvetljenos ti v prostoru. Huntov pojav (angl. Hunt ef- fect) opiše pove čanje barvitos ti z naraš ča- njem osvetljenos ti , medtem ko Steven- sov pojav (angl. Ste- vens e ff ect) opiše na- raš čanje kontrasta z naraš čajo čo osvetlje- nostjo. T o pomeni, da Dejana JAVORŠEK, Andrej JAVORŠEK Univerza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta Oddelek za teks ti lstvo Snežniška ulica 5, 1000 Ljubljana tel.: +386 (0)1 200 32 00 faks: +386 (0)1 200 32 70 h tt p://www.n tf .uni-lj.si/ Slika 1: Primer so časnega ali simultanega kontrasta. Slika 2: Primer pojava spremembe izrazitosti. GRAFIČAR - 31 POJAVI Barva je čutna zaznava, ki nastane v človeških možganih pod vplivom svetlobe. Nastanek barvnega v ti sa je povezan s tremi dejavniki: predmetom opazovanja, svetlobnim virom in opazovalcem, na katerega vplivajo psihofi zi čne lastnos ti , izkušnje, čustva, kulturni vplivi in okolica z drugimi barvami, osvetljenostjo in kontras ti . Klasi čna barvna metrika upošteva standardizirane razmere (standardnega 2° in 10° opazovalca in standardne ti pe svetlob), hkra ti pa samo izoliran barvni dražljaj, kar pomeni, da ne upošteva nekaterih drugih vplivov okolice. Poleg tega nastopajo pri zaznavanju barv nekateri posebni pojavi, ki jih metode klasi čnih barvnih predvidevanj ne upoštevajo. Nekateri izmed teh pojavov, opisanih v prispevku, so: so časni kontrast, sprememba izrazitos ti , razširjanje, Huntov pojav, Stevensov pojav, Abneyjev pojav in zaporedni kontrast. , bodo predme ti , opazovani v svetlem oko- lju, dajali v ti s ve čje barvitos ti in kontrasta, kot če bi jih opazovali v temnem okolju. Abneyjev pojav (angl. Abney e ff ect) opiše, da dodajanje bele svetlobe barvi povzro či spremembo barvnega tona, kar pomeni, da opiše nelinearno spremem- bo med vzburjenimi čepki in zaznanim barvnim tonom oziroma nelinearnost človeškega vizualnega sistema (slika 4). Naslednji zanimiv pojav, ki vpliva na za- znavanje barve, je zaporedni ali sukce- sivni kontrast, ki opiše, da se po dolo če- nem trajanju dražljaja dolo čene barve, ob njenem umiku, za kratek čas pojavi njeno barvno nasprotje. Ko nekaj časa, npr. 20 sekund, opazujemo rde či krog na belem ozadju (slika 5a), nato pogled premaknemo na drugo belo ozadje (slika 5b), se za nekaj časa prikaže krog v bar- vi, ki je komplementarna rde či in nato izgine. Ta pojav je v primerjavi s prej opi- sanimi primer časovno nekonstantnega barvnega dražljaja. Literatura: Fairchild, M. D. Color appearance models. 1. Reading: Addison-Wesley, 1998 Javoršek, A. Preizkus modela barvnega za- 2. znavanja CIECAM97s v standardnih pogo- jih: diplomsko delo 2004 Michel Eugène Chevreul. Dosto- 3. pno na: h tt p://en.wikipedia.org/wiki/ Michel_Eugène_Chevreul Slika 4: Abneyjev pojav. Slika 3: Primer pojava razširjanja. Slika 5: Primer zaporednega ali sukcesivnega kontrasta. RAZISKAVA