MOBITEL: 0609616-352 VSAK PETEK IN SOBOTO ŽIVA GLASBA! Rezervacije po tel. 771-7211 © meta l K a'ffi Q 0 VJN^\j Tnjovtna j^s Uudl s posebnimi iostO1 Prodajni center Metalka Ptuj odprto od 7. do 16. ure odprto od 7. do 16. ure tel.: 062/772-911 .fflODUVCEMiaS HOČEM: m gradbeni material in stavbno pohištvo Del. čas: od 7. do 18. ure, v soboto od 1. do 13. ure DO STREHE NAD GLAVO iro KODA Slomškova 3, Ruj, tel.: 062/778-388 tel. feDC 062/773-498 -REGISTER BLAGAJNE - PISALNI STROJI, KALKULATORJI - REZALCI IN SPENJALCI PAPIRJA - PC RAČUNALNIKI, TISKALNIKI • POTROŠNI MATERIAL IN REZ. DEU Srečno 1994! Rtnl*a car MONACO tf 042/7»6-040 NOHSTOP Uredništvo radia in Tednika CESTA I ™ ! S 1 PreSemova.22, Pfejf 1 1 11 ^ TT772-946,773-366 j Podjetje za gradbeništvo, trgovino in storitve d.o.o. Svržniakova 13, Ptuj, Tel 062 775-021, 775-190, 778-029 Fax 062 775-061 IRENT-ACAR I MEiyjALMCA\ PREČNA POT 2, ROGOZNICA IT 772-271 PE GORIŠNICA V 708-278 AVTO ŠOLA "HERAK" Rimska pl. 16,62250 Ptuj ® 062/771-431 TRGOVlMA-lNZENIRlNG-STORiTVE d.o.o. ORMOŠKA 14, PTUJ TEL. 775-028, 771-855, TELEFAJC 776-286 LENART, POT NA KAMENŠAK, TEL. 723-049, 723-024 SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO Borovci 64 tel.: 795-450 • trgovina • vodovod • centralna kurjava '• montaža • servis ARMAL — \ g%19!A, Trgovina s čevlji Cankarjeva 3, Ptuj ® 062/772-746 J 2 - DOMA IN PO SVETU 30. DECEMBER 1993- TEDNIK PISMA IZ RIMA Na teh straneh smo že omenjali Spance, ki so učili nas, Ptujčane, kako sezaužije komet, misleč, dagaprinas-v * . "vzhodni" Branko Cestnik ^ Evropi-še nikoli nismo videli. Zal smo Slovenci za Špance prava "španska vas". Pred štiristo leti so bili svetovna velesila. Imeli so interkon-tinentalni imperij, v katerem, kot pravijo, "ni nikoli zašlo sonce". Danes pa dobiš občutek, da so se skrili za pirenejski plot, zadovoljni s seboj, s svojo folkloro in svojimi biki. "Tudi tuje dediščina frankizma," se opravičujejo. Ta njihova samozadostnost ni nič grdega. Težava nastopi, ko moraš kot pripadnik nekega "nepomembnega vzhodnoevropskega" naroda živeti med ljudmi, ki jim beseda Slovenija ne zbuja nobene asociacije. Ker te nekako le morajo opredeliti, se zgodi, da si nenehno pristavljen k jugoslovanskim košarkarjem, k ruskim skladateljem, h Kunderovim romanom... Žal živimo v času, ko je kri najhitrejši prevodnik mednarodnih novic: prek balkanske kalvarije Spanci počasi spoznavajo tudi Slovence. Jeseni leta 1992 je izšla v Barceloni precej uspešna knjiga o jugoslovanskem kaosu. Njen naslov je: "Yugoslavia kaputt". Avtor, katalonski novinar Manuel Leguineche, pripoveduje o svojih potovanjih po razbiti Jugoslaviji. Kar nekaj poglavij je posvečenih Sloveniji. Pustimo ob strani njegova sociološka in politiloška razglablanja o našem boju za samostojnost (kot Katalonec je seveda na naši strani). Poglejmo, kakoje ta novinar odkrival in doživljal nas in našo podalpsko deželo. Slovensko pokrajino označi kot idilično - kakor da je "nare-jenaza razglednico". "Slovenijaje najlepši vrt Habsburžanov," citira tržaškega pisatelja Magrisa. Naravo Slovenci "obožujemo" in negujemo s trdim delom. Ekološka filozofija je naša stara znanka. Kot primer navaja neko ljubljansko babico, ki je nadrla teritorialce, ker so si drznili postaviti protiletalske topove na prelepo travico mestnega parka. Povprečen Slovenec pač "hodi v hribe, nabira gobe, goji vinsko trto in igra v pihalnem orkestru". Med lastnostmi našega človeka je novinarja najbolj presenetila "la tradicional imper-turbabilidadeslovena" (izraz "im-perturbabilidad" bi se dal sloveniti kot "nevznemirljivost" -če bi to filologi dovolili). Se pravi, najprej mu je padlo v oči naše tradicionalno neizražanje čustev in skoraj švedska hladnokrvnost. V Španiji je pač tako, da se za farnega sozavetnika (da ne go- vorim o farnem zavetniku) pripravi vsesplošno ljudsko rajanje in ognjemet, nas pa niti tisoč let želena in končno pridobljena neodvisnost ne pripravi, da bi se množično zgrnili na cesto in začeli plesati od veselja. Tudi slovenska ponižnost ni ušla ostremu očesu novinarja. Ugotavlja, da smo Slovenci najbolj srečni, če nas nihče ne opazi, nihče ne hvali in nihče ne graja. Kadarkoli se dvigne nad brezoblično množico kak posameznik, se ga poskuša hitro posrkati nazaj v maso ali pa ga ožigosati kot egoista in važiča. Kijub temu so v Sloveniji vedno uspevala alternativna kulturna gibanja, katerih prispevek za samostojnost sploh ni bil majhen: "Rock skupine so pomagale spremeniti zgodovino." V povezavi s tem Leguineche omenja našo mladino. Vidi jo kot "melanholično,sarkastično, flegmatično in navdušeno nadzahodnimi modami." Avtor večkrat poudari, da spadamo v srednjeevropski katoliški kulturni prostor, ki nima nič skupnega z bizantinskim Balkanom. Naš katolicizem je podeželskega tipa. V družbi je močno prisoten, čeprav smo Slovenci po načinu razmišljanja liberalni pragmatiki, podvrženi "kalvinistični etiki dela". "Katoličani da, puritanci ne," zapiše. Na več mestih podčrta naše poznavanje tujih jezikov in našo kulturno razgledanost. V Sloveniji "imajo koncerti več poslušalcev kot nogometne tekem gledalcev" in "vsako leto se proda pet knjig na prebivalca". "Individualistični, urejeni, zdolgočaseni, čemerni, ponosni, delavni" Slovenci smo narod z na-jvišjim procentom samomorov v Evropi. "Kako razložiti to strašno statistiko?" To vprašanje se zažre v iberskega novinarja tako močno, da iskanju odgovora posveti eno celo poglavje. Da bi nas bolje razumel, si pomaga predvsem z razlagami Matjaža Kmecla. Zgodovinska ponižanja in večstoletno hlapčevanje sta nas naučila živeti s trpljenjem in smrtjo. Zato smo "otožno lirično ljudstvo, /ki/ je s poezijo nadomeščalo pomanjkanje politične samobitnosti". Nazunaj izražamo "imperturbabilidad" in disciplino, znotraj - pod masko -pa skrivamo krhko in ranljivo človeče, ki se rado zateče v pijačo in samomor, ko mu je hudo. Za konec Manuel Leguineche citira Kundero, ki pravi, da ni mogoče biti Evropejec, "če se noče poznati, spoštovati in ščititi drugih^evropskih narodov, pa čeprav so majhni in nemočni". Ker se Španci na vse pretege razglašajo za Evropejce, smemo upati, da bodo vbodoče vedeli kaj več o Sloveniji in nas ne bodo poučevali, kako se odpre in zaužije komet. TEDNIK TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO-TEDNIKPTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovornega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Darja Lukman Zunec, Martin Ozmec, Marija Slodnjak, Vida Topolovec, Nataša Vodušek in Milena Zupanič (novinarji). TEHNIČNO UREJANJE: Slavko Ribarič. PROPAGANDA: Oliver Težak. v776-207 Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6,62250 Ptuj, p.p. 99; n(062) 771-226; faks (062) 771-223. Celoletna naročnina 3.120 tolarjev, za tujino 6240 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023. Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/58-92z dne 12. 2.1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov. ♦ 1 C D Na božični popoldan pred natančno letom dni je predsednik ptujskega izvršnega sveta slovesno odprl glasbeni paviljon v Ljudskem vrtu, in kot je rekel, bo to mesto združevanja Ptujčanov. Tistikrat so za približno sto obiskovalcev zaigrali ptujski godbeniki, še ne povsem dokončani paviljon pa je krasila množica raznobarvnih žarnic. Žarnice niso dočakale niti novega leta, saj sojih -recimo jim nepridipravi - že pred tem razbili, godbeniki pa so zaigrali ob paviljonu samo še enkrat, in sicer ob prazniku krajevnih skupnosti v začetku maja, ko je nekaj prisotnih ponovno nagovoril Branko Brumen in s tem še enkrat • tokrat dokončno • odprl simpatično podkleteno, sicer pa leseno ljudskovrtno uto. Nastopil je še mešani pevski zbor Društva upokojencev Ptuj, krajani pa so se ob pečenkah in kapljici ter glasbi veselili še dolgo v noč. To pa je bila tudi edina "kultura", ki jo je kulturi in druženju občanov namenjeni paviljon do sedaj doživel, če izpustimo nekatere subkulturne dejavnosti, kijih uprizarjajo posamezni, najbrž nočni obiskovalci - recimo jim ponovno nepridipravi, saj ne le da puščajo za seboj razbite steklenice in šipe -te je morala Komunala nadomestiti z deskami -, ampakzamenjujejo paviljon celo s straniščem. Zakaj pravzaprav paviljon, v katerega so lani mestne krajevne skupnosti in občina skupaj z ureditvijo okolice vložile 7,8 milijona tolarjev, ni zaživel? Morda poleti ni bil pravi trenutek za sklicevanje morebitnih interesentov ali pa je bil glavni vzrok denar, ki ga za te dejavnosti v lanskem letu občina pač ni namenila? Očitno pa je, da ni bilo nikogar, ki bi ga novi prireditveni prostor zanimal, saj bi se gotovo pojavil sam. Ali pa bi morala uporabnika za vsako ceno najti občina? Bi, če je paviljon že zgradila. Ali pa krajevne skupnosti, ki so investicijo pričele in so torej neke namene pri tem že morale imeti. Kakorkoli, obetajoči načrti o oživljanju Ljudskega vrta so v letu 1993 padli v prazno. Običajno se to s podobno zgrešenimi (?) projekti dogodi šele nekaj let po odprtju. Alije podobnih, a očem bolj skritih naložb iz vreče davkoplačevalcev še več? Milena Zupanič V manjših podjetjih se lahko zgodi, da bo ob lastninjenju na voljo le notranji odkup delnic, to pa pomeni, da bodo vsi zaposleni hkrati delodajalci kot lastniki in delojemalci. Ce podjetje ne bo "predrago" in če zaposleni niso več rosno mladi, bodo za odkup dovolj že certifikati. Če se ljudjev takšnem podjetju dobro razumejo, to pravzaprav ne bo slabo, saj se bodo lahko sporazumeli kot delodajalci in delojemalci. Vendar je treba tudi vedeti, da zbor delničarjev ne bo več nekdanji zbor delavcev, pa čeprav bodo za isto mizo sedli isti ljudje. V podjetjih, kjer bodo zaposleni večinski lastniki, tudi vloga sindikata ne bo imela več nobenega smisla. Huje bo tam, kjer vsak vleče na svojo stran, težave pa se lahko pojavijo tudi tam, kjer bodo pomemben delež delnic imeli upokojenci, saj bodo njihovi interesi bistveno drugačni od delničarjev, ki so zaposleni. Veliko podjetij računa na to, da bodo zaposleni svoje certifikate vložili tja, kjer so zaposleni. Tudi pritiski bodo, češ da lahko v nasprotnem primeru izgubijo delo. Zaposleni seveda najbolje poznajo svoje podjetje in njegovo usodo in vprašanje je, ali bodo zato, ker to vedo, pripravljeni vložiti certifikate v podjetje, kjer so zaposleni. Vprašanje je tudi, kakobo tam, kjer bodo delničarji samo zaposleni, novi delavci, ki bodo prihajali, pa bodo samo delojemalci. Torej bodo njihovi "starejši" sodelavci delodajalci, pa čeprav so sami hkrati deloje- malci. Zato je še kako pomembno, da imajo podjetja, ki se bodo lastninila, dober program razvoja, ki obeta, in pravilnik o notranjem odkupu delnic, opredeliti je treba, kakšne bodo delnice (za notranji odkup so lahko po nižji ceni), pomembno se je dogovoriti o strukturi delničarjev Zapletov bo nič koliko. Neuke novopečene delničarje čaka naporna pot preobrazbe, zakaj biti lastnik - delodajalec in hkrati delojemalec bo vse prej kotlahka naloga. O usodi podjetja ne bo mogoče razmišljati le skozi plačo; lastniki bodo morali za obstoj ifi razcvet podjetja narediti še marsikaj drugega. NaV Ptujski izvršni svet je prejšnji četrtek potrdil investicijski načrtza nadzidavo športne dvorane Mladika, s čimer bodo ptujski športniki pridobili 420 kvadratnih metrov zaprtih vadbenih površin. Po zapisu v ponudbi izbranega izvajalca, Gradbenega podjetja Ptuj, bodo nadzidavo končali v osmih mesecih po pričetku, cena novo pridobljene površine pa bo 1.140 DEM za kvad- Vsekakorvelikopridobitev,saj bodo tako predvsem Judo klub Ptuj, ptujski boksarji, Namiznoteniški klub Petovia in Klub borilnih veščin dobili nove vadbene površine, s tem pa bodo razbremenili športno dvorano Center. Navedeni štirje klubi so se namreč zavezali, da bodo naslednje leto primaknili 2,5 milijona tolarjev, kar pomeni slabih 7 odstotkov investicije, Športna zveza namerava prispevati 3,5 milijona ali 9,5 odstotkov investicije, vsa druga sredstva pa bodo pritekla iz občinskega proračuna. Po drugi tudi možni varianti, ki bi prišla v poštev v primeru, da občina ne bi zagotovila dodatnih 10 milijonov sredstev poleg proračunskega športnega tolarja, naj bi klubi prispevali 6 in pol milijona tolarjev do leta 1996 in tako pokrili 17,7 odstotkov investicije, Športna zveza pa 10 milijonov iz lastnih prihodkov, kar je 27,4 odstotkov celotne investicije. Vprašanje je seveda, ali bodo klubi in Športna zveza zmogli še to investicijo, ko vendar tožijo, da nimajo denarja niti za sprotno delo. Obljubljeni denar s strani klubov je sicer predviden za nakup opreme; to so blazine, boksarski ring, rokavice, čelade, vreče, namiznoteniške mize in zaščitna ograja zanje, semafor in še kaj, kar klubi tudi sicer potrebujejo pri vsakodnevnem delu. Športna zveza namerava najbrž sredstva pridobiti s trženjem športnih površin, s katerimi upravlja, vendar naj bi upravljanje teh objektov prešlo v roke ustanavljajočega se Zavoda za šport. Ali bo potem tudi nova investicija prešla na ramena Zavoda, pa v predlogu finančnega pokritja ne piše. M. Zupanič DOMINKO d.o.o. PODJETJE ZA TRGOVSKE, ZASTOPNIŠKE, STORITVENO PROIZVODNE DEJAVNOSTI OB STUDENČNICI 4, PTUJ 62250, “E* (062) 779-101,'S Prepričani smo, da ste z ogledom tretje Orfejčkove parade prijetno olepšali praznične dneve. Na svidenje prihodnje leto,"/.../ ko de spet luštno in veselo! Fertik, ni več." Več o nastopajočih in še kakšna fotografija pa v prihodnjem Tedniku. M. Ozmec Med letošnjo parado je bilo tudi žrebanje kuponov tistih, ki kupujejo pri generalnem pokrovitelju parade Conexiu iz Dornave oz, v njegovih trgovinah Solid, Lidija iz Budine je tretjo nagrado, otroško sobo, dodelila kuponu št 539 (11), drugo* mladinsko sabo, lastniku kupona št. 111 (11), prvon^rado, spalnica, pa It. 691 (l'i). Čestitamo! Pa so imeli kaj videti in slišati: več kot 120 nastopajočih, članov uveljavljenih domačih zabavnih ansamblov in znanih slovenskih pevcev je na snežnobeli sceni krepko ogrelo dlani kakšnim 2000 obiskovalcem od blizu in daleč (tudi ptujskemu županu in njegovi soprogi). Celotno prireditev je posnela ekipa Ra-dio-televizije Maribor, v kratkem pa bo o njej izšla tudi posebna Sklepni prizor z vsemi udeleženci tretje Orfejčkove parade je bil v soju raznobarvnih žarometov posebno doživetje. Med kupci, ki so v/ LEVI’S shopu kupovali originalno Levi’s kvaliteto smo v petek 24.12. ob 12. uri v Blagovnici Mercator izžrebali naslednje nagrajence: 1. Prvo nagrado hlače Levi‘s prejme: JASMINA MUNDA, Slovenska c. 23, Središče ob Dravi 2. Drugo nagrado srajco Levi’s prejme: SIMONA KOKOL, Dolane 19 a, Cirkulane 3. Tretjo nagrado majico Levi’s prejme: JERICA CEGNAR, Panonska 6, Ptuj Nagrajencem čestitamo, nagrade lahko dvignejo v Levi’s shopu. 15 ODSTOTKOV VEČ ZA POSLOVNE PROSTORE Prejšnji teden je ptujski izvršni svet na predlog Direkcije za gospodarsko infrastrukturo občine Ptuj sklenil, da se bodo najemnine za poslovne prostore, ki so v lasti občine Ptuj, prvega januarja 1994. leta povečale za 15 odstotkov. Ker si občina zelo prizadeva za razvoj obrti in podjetništva, najemnine za poslovne prostore usklajuje le z rastjo tččaja nemške marke. Najemniki poslovnih prostorov, ki so v lasti občine Ptuj, plačujejo v povprečju od štiri do osem mark v tolarski protivrednosti na kvadratni meter površine, kar je malo glede na govorice, da nekateri obrtniki in podjetniki plačujejo pri zasebnikih tudi do 60 nemških mark za kvadratni meter poslovnega prostora. Da bi prišli do pravih podatkov, v izvršnem svetu predlagajo, da Obrtna zbornica med temi najemniki izvede anonimno anketo. Podatki bodo osnova za določanje politike na tem področju. RAZVOJNA KONFERENCA 19. JANUARJA Osnovni namen razvojne konference, ki jo pripravljata Skupščina občine Ptuj in njen izvršni svet, je dopolniti razvojno strategijo Ptuja. Na njej bodo predstavili strategijo razvoj a, posamezne projekte inpro-jektno sodelovanje, program Revit, na okroglih mizah pa poskušali odgovoriti,ali to, karimamo,znamoprodajati,alijeprostorpriložnost ali ovira in ali so družbene dejavnosti temelj ali nadstavba. mmimmmmmimmmmmmmmmimmmmmmmmmimmmmmmmfmmmmmmmmm ODBOR 34. PTUJSKEGA KURENT0VANJA PRIDNO DELA Organizacijski odbor 34. ptujskega kurentovanja pridno dela. Prireditve ob kurentovanju s karnevalom bodo potekale od 5. do 15. februarja, osrednja pa bo trinajstega februarja. PRVEGA IN DRUGEGA JANUARJA NA PTUJSKI TELEVIZIJI /© ljubljanska banka LJUBLJANSKA BANKA D . D .. L J U B L J A N A V podružnici Službe družbenega knjigovodstva v Ptuju so do 28. decembra revizije po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij končali v sedmih podjetjih v ptujski in petih v ormoški občini. Skupno ugotovljena višina oškodovanja znaša nekaj nad 108 milijonov tolarjev, pa še ni popolna, ker ni podatkov o ugotovljenih oškodovanjih, ki so jih ugotovile druge podružnice, ki prav tako opravljajo revizijo v ptujski in ormoški občini. V dosedanjih revizijskih postopkih so bili ugotovljeni sumi kršitve določil Zakona o računovodstvu ter v treh primerih sumi kaznivega dejanja sklenitve škodljivih pogodb, nevestnega ravnanja z zaupanimi stvarmi in razsipništva na škodo družbenega premoženja. Direktor Ivan Tement je povedal, da so na osnovi ugotovitev tožilstvu že podali pet ovadb. Ker poročila o opravljenih revizijah pošiljajo tudi na Upravo za notranje zadeve, kjer tudi zbirajo dokaze o oškodovanju družbenega premoženja, lahko pričakujemo, da bodo ovadbe imele tudi konkretne posledice. MG POROČAMO. KOMENTIRAMO -3 TEDNIK -30. DECEMBER 1993 V PTUJSKI INDUSTRIJI NOVEMBRA ZA TRI ODSTOTKE VEČ Novembrski podatki kažejo, da so v ptujski industriji v primerjavi z oktobrom proizvedli zatri odstotke več, glede na november prejšnjega leta pa se je obseg industrijske proizvodnje zmanjšal za 2,9 odstotkov. Še slabši pa so podatki enajstih mesecev letos v primerjavi z enakim obdobjem 1992. leta: v tem času se je industrijska proizvodnja zmanjšala za 7,9 odstotka. Podjetja so tudi novembra imela podobne težave kot oktobra. Osrednja problema sta nelikvidnost in pomanjkanje surovin. Novembrski kazalci rasti so sorazmerno ugodni, tega pa ni pričakovati v decembru, saj bo delovnih dni veliko manj, ker imajo nekatera podjetja kolektivne dopuste. V petek je bila konstitutivna seja Centra za podjetniško svetovanje občine Ptuj, ki so ga ob finančni podpori republiškega ministrstva za gospodarske dejavnosti ustanovili ptujski izvršni svet, podjetje Alin in Obrtna zbornica Ptuj. V začetnem obdobju delovanja se bo center v glavnem ukvarjal z izobraževanjem in svetovanjem. Sedež bo imel na Slomškovi 1 v tretjem nadstropju. Eden osrednjih dogodkov zadnjih decembrskih dni leta 1993 je bil jubilej Tednika in radia Ptuj. Časopisje slavil 45-letnico izhajanja, radio pa 30-letnico oddajanja. To in še več drugih dogodkov si bomo lahko v sliki in besedi to soboto in nedeljo ogledali tudi na ptujski televiziji. Od drugih dogodkov velja omeniti odprtje salona keramike v Opte Ptuj, državno prvenstvo v standardnih plesih, polnočnico v proštijski cerkvi, ptujski novoletni utrip in obisk dedka Mraza v ptujskem gledališču. •MG PTUJ SI ZASLUŽI DOBRO BANKO Delavci, zaposleni v kmetijstvu in živilski industriji, ter preostali delavci v gozdarstvu ptujske občine s strahom pričakujejo novo leto 1994. Medtem ko vsi drugi gojimo upe v boljšo prihodnost, je oni ne vidijo. Strah jih je skokovitega zmanjševanja števila zaposlenih. Razlog za njihov strah je v zakonih in državi, ki je take zakone sprejela brezvnaprejšnjega razmisleka o socialni varnosti ljudi. Zakoni, ki strašijo delavce v kmetijski dejavnosti, so zakoni o zadrugah, o skladu kmetijskih zemljišč, lastninjenju ter napovedi o nespoštovanju zakonov v sprejeti obliki. O teh problemih so govorili člani krivic. Zahtevajo blag prehod v sindikata kmetijstva in živilske in- tržno ekonomijo, dustrije — območnega odbora Ptuj Območni odbor podpira vodstvo na decembrski seji in oblikovali republiškega odbora sindikata pri nekaj konkretnih zahtev, nas- postavljanju odločnih zahtev v kor- lovljenih slovenski vladi in Svobod- jst delavcev. Izjavljajo pa tudi, da nim sindikatom. Zahtevajo zakon- bodo na prihodnjih volitvah voliti le sko uveljavitev kolektivne pogodbe ^jste ljudi, ki so se pripravljeni boriti kot pogoj za sklenitev socialnega za pravice delavcev, upokojencev in pakta. Zveza svobodnih sindikatov brezposelnih. To velja tudi za mora postati ostra, nekom- volitve v lokalno samoupravo. Če promisna bojevnica za pravice de- takih ljudi med kandidati ne bo, se lavcev. Zahtevajo, da so pri lastnin- volitev pač ne bodo udelgžili. jenju delavci v kmetijstvu, živilski ' v , industriji in gozdarstvu , b?do toJrat nale,tel' na obravnavani enakopravo z delavci v gluha ušesa, bodo delavci v kmeti- drugih branžah. Ker se to ne dogaja, Js^vu’ Zl, * industriji m gozdar- zahtevajo tožbo proti predsedniku stvu vzeli zadeve v svoje roke. upo- vlade, predsedniku državnega rabih bodo različne oblike pro- zbora in državnega sveta, ki testov, pritiskov, postali bodo ne- dopuščajo sedanjo diskriminacijo, poslušni ali pa pasivni državljani. Nadalje zahtevajo ublažitev social- Sicer pa, zatrjujejo, revežu kaj nih stisk, posledic nezaposlenosti, drugega tudi ne preostane, in prekinitev povzročanja novih JB GOVORI SE... ...DA je direktorslovenskegaZavodazazaposlovanjepopolnomagotovv svojo prihodnost. Tudi če izgubi službo, ostane pri isti firmi. ... DA so predstavniki občin Ormož in Ptuj ter predstavniki strank pred novim letom prinesli pacientom ptujske bolnišnice nekaj političnega zdravja v obliki enotnega obiska. ... DA bodo ptujski čistilci zasneženih cest organizirali ekskurzijo v nekatere sosednje občine. Udeleženci ekskurzije bodo najglasnejši kritiki njihovega dela. Strokovni del ekskurzije bo obsegal vožnjo s sanmi in pešačenje v visokih škornjih. Zaradi kopnih cest v domačiobčinijihbododonjenihmejazapeljalizavtobusom. Ozbirnem času in kraju bodo udeleženci pravočasno obveščeni. ... DA je Ptuj novoletna turistična atrakcija: ko po vseh drugih mestih pretiravajo s pokanjem petard, pokajo v najstarejšem mestu prave bombe. ...DAse ena od vehementnih občinskih ministric rada vtikuje v zadeve, kijih ne pozna. Na primer v število objavljenih sestavkov o področju njenega delovanja. Ker je v tem primeru dokazljiva njena zmotljivost, postaja uporabnike in izvajalce strah, da se morda moti tudi na svojem profesionalnem področju. ... DAdobivaPtujpotezepravegaturističnegamesta. Imanočne lokale, nočnoživljenje in nočni radio. Vsegaje sicer malo, aže povzroča nočne more. ... DA seje Orfejčkovvodnikna finalni prireditvi preoblačil iz točke v točko. Na več parov oči je bilo ugotovljeno, da se ne oblači sam, da ga v bistvu slači in oblači žena. ...DA se je zgoraj omenjeni oblekel v policaja, župnika, celo bančnega roparja. Le v novinarja se ni usodil obleči. Sicer bi ga vlačili po rubriki Govori se. 4 ■ PO NAŠIH KRAJIH TEDNIK SEDEM (NE) POMEMBNIH DNI Vsekakor je nenavadno, po svoje pa tudi značilno, da sta te dni le dvaod petih slovenskih dnevnikov objavila informacije Slovenske tiskovne agencije o optimističnih napovedih slovenskih gospodarstvenikov glede gospodarskih gibanj v prihodnjem letu. To je potrdilo splošnega razpoloženja in vrednotenja družbenih poja-vovvdanašnji Sloveniji. Informacija, ki bi morala biti (v normalnih okoliščinah) novica dneva, je tako ostala skoro neopažena, zgubljena med mnogimi drugimi (nepomembnimi) dogodki. Nekoč bo vsekakor treba ugotoviti, kaj vse vpliva na to, da je za naše okolje še vedno pomembnejša najmanjša in še tako puhla epizoda s političnega področja, kot pa tisto, kar se (tudi dobrega) dogaja na gospodarskem področju. Gospodarska dogajanja so podcenjen ali pa jih enostransko prikazujejo zgolj v obliki različnih (resničnih ali skonstruiranih) afer. Vsekakor bi težko še kjer našli državo, kjer v javnem življenju in informiranja politično tako zelo prevladuje nad gospodarskim, kjer se s tolikšno nezainteresiranostjo odzivajo na negativne gospodarske tokove in celo na znamenja gospodarske ozdravitve. Eno izmed dokazil podcenjevanja gospodarstva je tudi to, da pri najrazličnejših razvpitih ugotavljanjih priljubljenosti na Slovenskem po pravilu ne omenjajo gospodarstvenikov in da so za Slovence popularni (in vredni občudovanja) zgolj preštevilni politiki, športniki in dvomljive TV zvezde. Direktorji in drugi poslovneži še naprej ostajajo "rezerva" za različna politična in druga obračunavanja. Sicer pa informacija Slovenske tiskovne agencije navaja, da so "slovenski direktorji v industrijskih in trgovskih podjetjih po anketi, ki jo je izvedla Služba za konjunkturo pri gospodarski zbornici Slovenije o poslovnih pričakovanjih za naslednje obdobje, precej bolj optimistični kot pred tremi meseci, še “bolj pa so njihove ocene pozitivne v primerjavi s tistimi, ki sojih dali sredi leta 1993." V prvem četrtletju prihodnjega leta tako polovica anketiranih direktorjev v industriji in 40 % vprašanih direktorjev iz trgovine pričakuje naraščanje prodaje, samo' 12 % vprašanih iz industrije in 6 % v trgovinipanapovedujezanasled-nje tri mesece upadanje prodaje. Tudi izvozne napovedi za nasled-nje tri mesece so ugodnejše od tistih v letu 1993. Povečanje izvoza napoveduje 59 % anketiranih. Naraščanje proizvodnje v prvem četrtletju 1994 pričakuje 48 % anketiranih direktorjev v industriji. Takšne ugodne napovedi spremljajo tudi pričakovanja o siceršnjem izboljšanju poslovnega položaja. Pač pa so napovedi glede zaposlovanja še naprej pesimistične. Pretežno optimistične gospodarske napovedi direktorjev so podprte tudi z nedavnimi analizami Ekonomskega inštituta pri Pravni fakulteti v Ljubljani, ki prav tako opozarjajo na pozitivne spremembe v slovenskih gospodarskih gibanjih. Vsekakor pa je pomembno tudi to, da za zadnje tri mesece tudi statistični podatki zaznamujejo oživljanje gospodarske rasti. Vlada tudi za novo leto napoveduje nadaljnje umirjanje stopnje inflacije, tako da bi ta postala zares primerljiva z drugimi razvitimi evropskimi državami. Drugače pa so si ocene vladnih in drugih gospodarskih krogov enotne v tem, daje edina zares perspektivna možnost za oživljanje gospodarstva povečevanje slovenskega izvoza. Razlike Obstajajo samo v pogledih na možne poti za stimuliranje izvoznih aktivnosti, na tečajno politiko in državno zaščitno politiko. Z že podpisanimi sporazumi o prosti trgovini s Češko, Slovaško in napovedanim podobnim sporazumom z Madžarsko se slovenskemu gospodarstvu, ki še vedno čuti posledice izgube nekdanjih jugoslovanskih trgov in preveč enostranske usmeritve zgolj na nekatere evropska tržišča (Nemčije, Avstrije, Italije), odpirajo nove, ugodnejše možnosti na trgih zvečdeset milijoni prebivalcev. Pri tem je sicer treba upoštevati tudi to, da se tudi slovenski trg odpira za še bolj neposredno pojavljanje in konkurenco podjetij izteh držav. Vsekakor so nespametna tista opozorila, ki v vzpostavljanju takšnih novih mednarodnih trgovinskih odnosov vidijo samo interese slovenske industrije in zahtevajo samo zanjo nekakšno Vo ., s, 1 4 Ul . ' L koncert PTUJSKI VOKALNI NONET OBRTNE ZBORNICE PTUJ # UMETNIŠKI VODJA FILIP MAUČIČ • GOST VEČERA: PTUJSKI Ptujski vokalni kvartet je mladapevska skupina, njeni člani so se formirali iz pevcev mešanega zbora sv. Viktorina. Kvartetzveni enotno in že kardo-bro upeto, posamezni glasovi so v primernem sozvočju, ne silijo v ospredje, ne forsirajo glasov, kar jeprimajhnihsestavihpogostpo-jav. Program od romantike do sodobnikov je bil razen dveh napitnic lirično obarvan, kar zahteva v interpretaciji bogato čustveno izraznost. Ptujski vokalni kvartet ima v prvem tenorju pevca, ki je vse te modulacijske prehode lepo oblikoval s pravo muzikalno presojo, podobno prvi violini v orkestru, ki so ga so pevci adekvatno podprli, saj ima ta zvrst glasbe v glavnem melodijo vedno v prvem tenorju. Lepo je zapel svoje solistične vložke tudi baritonist; morda bi pri Ipavčevi Slovenecsem pričakoval nekoliko več odločnosti in zanosa tako pri solistu kakor pri drugih glasovih. Drugi tenor dobro izpolnjuje vrzel med prvim tenorjem in baritonom, drugi basist pa zveni polno basovsko in mehko. Nastop Ptujskega vokalnega kvarteta je bilo vsekakor prijetno presenečenje! V drugem delu koncerta, ki je potekal v refektoriju Minoritskega samostana, je nastopil Ptujski vokalni nonet, ki lahko šteje ta nastop za enega najuspešnejših, odkar gaje zapustil ustanovitelj noneta in njihov prvi umetniški vodja Rudi Mohorko. V pesmi U. Vrabca Sinoči me dekle je vprašalo skladatelj uporablja primorski narečni ritem, ki je nam Štajercem nekoliko tuj in za naše pevce nenavaden, posebno čepojobrez dirigenta (kar je za nonet razumljivo). Pevcem noneta to ni delalo težav, kar je dober znak njihove muzi kalnosti. Matija Tomc, odličen glasbenik, je študiral bogoslovje in glasbo na Dunaju, kjer je končal študij za orgle, bil zatem profesor za orgle na konservatoriju v Ljubljani med obema vojnama. Rojen je bil v Beli krajini in je umrl kot dekan v Domžalah. Uglasbil je mnogo vokalnih, pa tudi vokalno-instrumentalnih skladb, med njimi Tam daleč, dalečlubomam, kisojononetovci dobro zapeli. Glasovno je nonet v glavnem dobro sestavljen. Najbolj enoten je drugi tenor, prvi tenorje lep v pianu (tega je bilo žal bolj malo) do mezzoforta, v crescendih, posebno v forte, pa žal postaja grob, neestetski, včasih celo kričeč in mnogo premočan, vendar je to, če je glas zdrav, najmanjša in zato tudi najlažje odpravljiva razvada (to ni napaka, ampak slaba navada)! V majhni sestavi tenorja nikdar ne smeta doseči FF. Prvi bas (bariton) je zelo dober muzikalno, žal pa barvna enotnost ni popolna; novi pevec v tem glasu je muzikalna pridobitev, čeprav se barvno bolj nagiba k drugemu tenorju. Drugi bas se glasovno in barvno ujema. To je približna ocena glasovne sestave noneta, ki je vsekakor pozitivna, kar se kaže tudi v njeni zvočni in barvni raznolikosti. Preobširno bi bilo pisati in ocenjevati izvedbo posameznih skladb, zato bom omenil le kakšne malenkosti, ki naj izvedbo še bolj približajo poslušalcem. Vokalna glasba je vedno pisana na besedilo, redke izjeme, zlasti v novejših skladbah, uporabljajo samo mrmranje ali en sam vokal ali konsonante. Tudi pri najbolj enostavni pesmici je važno, da se zborovodjapoglobivbesedilo,da zna pravilno oceniti logične miselne povezave in njihovo povezanost z glasbenimi motivi. Za časa mojega študija smo imeli študentje dirigiranja in solopetja še obvezen študij recitacije, dramatike in baleta. Vzemimo kot primer Ipavčevo Vse mine. Če melodijo na besedilo "Kjeso moje rožice, pisane in bele" (dve frazi) zapojemo na en sam dih (torej brez vejice), občutimo eno samo večjo muzikalno celoto, strnjeno v eno frazo, ki je tudi smiselno in muzikalno obogatena, pesem teče gladko, brez prekinitev po vsakem drugem taktu, ki razbija tekočo izvedbo skladbe. Tej ritmični analizi sledi še podroben' študij izdelave posameznih vokalov in konsonantov (fonetika), posebej pa bi priporočil izdelavo dinamike, pred-vsemv pianu. Kljub tem skromnim pripombam, ki so namenjene tudi drugim zborom, je koncert, ki ga je nonet pripravil pod geslom S PESMIJO V PRAZNIČNE DNI in je bil namenjen predvsem slavnostni podelitvi priznanj zaslužim obrtnikom ob njihovi 20-, 25-, 30- in 35-letnici samostojnega dela, pod umetniškim vodstvom g. Filipa Maučiča lepo uspel in pokazal od zadnjih nastopov lep napredek. Spored je lepo povezovala gospa Danica Godec, obrtnikom jubilantom pa je čestital predsednik OZ Ptuj g. Roman Tomanič. enostransko zaščito. Zadnji čas so bile značilne pripombe, da utegne zaradi vzpostavljanja prostocarinskega v sporazuma med Slovenijo in Češko ter neposredne konkurence Škodinih vozil na slovenskem trgu utrpeti veliko škodo novomeški Revoz. Ob tem pa kritiki niso upoštevali, da je letos Skoda izvozila v Slovenijo avtomobile, katerih vrednost je bila približno enaka vrednosti izvoza velenjskega Gorenja na Češko. Slovenija preprosto ne more zahtevati od drugih, da ji še bolj odprejo trge, hkrati pa zapirati svoje tržišče. Nerazumljiva pa je tudi slovenska politika širokosrčne liberalizacije uvoza brez kakršnegakoli pogojevanja le-tega s slovenskim izvozom ali z večjo udeležbo slovenskih proizvajalcev v mednarodni delitvi dela. Mnogim se sicer zdi, da bi vsaka takšna zahteva pomenila ponovno oživljanje nekdanjega administrativnega povezovanja uvoza z izvozom. Ne gre za to. Vsekakorpaje nespametno, daje država (dolgo) križem roksprem-ljala zoževanje nekaterih kooperacijskih povezav slovenskih proizvajalcev avtomobilskih delov s strani evropskih avtomobilskih proizvajalcev, ki pa so hkrati lahko po skrajno liberaliziranih pogojih prodajali svoje avtomobile na slovenski trg. Ko je Volk-svvagen postajal večinski lastnik češke Škode, je češka država od njega zahtevala tudi vključitev številnih čeških proizvajalcev avtomobilske opreme v njegovo siceršnjo poslovno verigo tudi pri izdelavi drugih avtomobislkih modelov. Nenavadno je, da je slovenska vlada doslej tudi sama prispevala kenostranski rasti avstrijskega iz- voza v Slovenijo in k neusklajenemu uvozu Avstrije iz Slovenije. Avstriji, ki še dandanes Slovenijo uvršča med tako imenovane "tretje države" z najmanj carinskih in drugih ugodnosti, je Slovenija na stežaj odr-pla vrata za njen izvoz, saj lahko izvaža k nam pod najugodnejšimi pogoji, kakršni ne veljajo za nobeno drugo državo razen za Makedonijo. Avstrijci pa naš izvoz obremenjujejo s carinami v višini od 4 do 20 %, za nekatere kmetijske pridelke pa so uvozne davščine celo 80 %. Zaradi tega so pogoji za slovenske izvoznike v Avstriji slabši kot za izvoznike iz držav tako imenovane višegra-jske skupine (držav iz nekdanje vzhodne Evrope) in celo slabši od izvoznikov iz Romunije in Bolgarije. Carine za izvoz slovenskega piva v Avstrijo so dvakrat višje kot pa carine za uvoz avstrijskega piva v Slovenijo ... V takšnih razmerah ni nič nenavadnega, da znaša slovenski deficit v menjavi z Avstrijo kakšne tri milijarde šilingov. Ljubljansko Delo je nedavno tega zapisalo, "da se sliši presenetljivo, a je res, da Avstrija izvozi k nam več kot v Nemčijo in Švicaje edina, ki uvozi še več avstrijskega blaga kot mi. Ali po avstrijskih ugotovitvah rečeno drugače: avstrijski izvoz v Slovenijo prekaša izvoz v države bivše Sovjetske zveze ali Latinske Amerike in Afrike." Vsekakor je zanimivo, da so Avstrijci na prve grožnje (s strani slovenske Gospodarske zbornice), da bo Slovenija v takšnih razmerah prisiljena na nasprotne ukrepe, odgovorili s predlogom o uvedbi brezcarinske trgovine. V iztekajočem se letuje minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Davorin Kračun poskušal vzpostaviti trdnejše gospodarske vezi tudi z Južnbo Korejo, Japon- sko in Indijo. Čeprav so bila njegova potovanja po teh državah v marsičem predstavljena kot nekakšno novo slovensko odkrivanje Amerike, je vendarle spodbudno, da se državna izvozna politika spogleduje tudi s širšimi svetovnimi prostranstva. Ena izmed perspektiv slovenskega gospodarstva, katerega usoda in razvoj sta odločilno odvisna od stopnje izvoza, je tudi čim večja ra prsi te v izvoza na čimvečje število držav. Seveda bi bilo koristno, če bi bila prihodnja "odkrivanja novih tržišč" bolj pospremljena s konkretnimi slovenskimi ponudbami tujim azijskim partnerjem, namesto da bi vsakič znova samo ugotavljali, da pri njih obstaja "velik" interes za Slovenijo kot izhodiščno točko za prodor v Evropo. Slabo bi bilo, če bi svoje pozicije in potencialne možnosti na Balkanu, ko bo tam zavladal mir, prepuščali drugim. Po prvi evforiji pri navezovanju političnih in gospodarskih stikov z Albanijo (pred kakšnim letom) smo se zdaj tudi tu po nepotrebnem ohladili in prepuščamo prostor drugim, recimo Hrvatom. Vsekakor je nenavadno, da predsednika države Milana Kučana na njegovem nedavnem uradnem obisku v Albaniji ni spremljal nihče iz vladne gospodarske sfere, čeprav so Albanci posebej zainteresirani prav za gospodarsko sodelovanje s Slovenijo. Prav tako je čudno, da se predsednik slovenske vlade kljub nekajkratnim (ponovljenim) povabilom iz Albanije ni uspel odpraviti na pot v Albanijo. Vidimo, da je od neverjetno veliko stvari odvisno, kakšnaje in bo usoda izdelkov z oznako "Made in Slovenia". JakKoprivc PRAZNIČNO VZDUSIE NA OSNOVNI SOLI BREG V PTUIU Teta Gizela nun drage Igr® Učenci Osnovne šole Breg so zadnji teden pred počitnicami posvetili proj ektnemu delu, ki so mu dali našlo\Praznično vzdušje v decembru. Kaj vse so počeli ta teden, so prikazali na zaključni prireditvi v četrtek, 23. decembra. Učenci Osnovne šole Breg praznovali Kakšno je praznično vzdušje, kaj vse so počeli nekdaj in kaj počno danes v prazničnih dneh, so učenci raziskovali v 25 skupinah: novinarji, fotografi, video, običaji, navade, družabne igre, ljudski plesi, izdelovanje vizitk in okraskov, aranžiranje, izdelki iz gline, lesa, kiparjenje... Skupaj z učitelji in zunanjimi sodelvci so spoznavali praznik pri nas nekočin danes, spoznali pa so tudi, kakšen je praznični december v Veliki Britaniji. Bilo je smeha, veselja in trdega dela, ki ga je poplačal aplavz staršev in gostov, ki so v četrtek napolnili šolsko telovadnico do zadnjega kotička. Decembrske počitnice pa bodo bogatejše za spoznanje, kaj so in kaj pomenijo ljudem prazniki. NaV Ob koncu leta na podružnični šoli Stoperce Učenci podružnične šole Stoperce so minuli petek v krajevni dvorani pripravili veselo slovo od starega leta za najmlajše in zase. Pesem, beseda in ples so govorili o letu, ki se poslavlja, o zimskem veselju otrok, o novem letu, ki prihaja. Pod jelko pa je darilo pustila tudi Kreditna banka Maribor - poslovna enota Ptuj, ki ima že dolgoletni patronat nad šolo v Stopercah. N.V. učenci šole v Stopercah vam želimo srečno 1994.! PTUJSKA GORA Dedek Mraz razveselil otroke Tudi Ptujska Gora je med tistimi kraji, v katerih so se odločili, da otrok ne bodo vozili na obisk k dedku Mrazu v Ptuj. Krajevna skupnost ga je povabila kar sama, za pomoč pa je prosila organizacije, posameznike in podjetnike. Pričakali so ga minuli petek, program pa je pripravila tamkajšnja osnovna šola. Dedek Mraz je obdaril predšolske in šolske otroke; prišlo jih je kar 125. S prispevki so se izkazali: Market Vrhe, trgovina Pri smreki, trgovina Danica, Rdeči križ Ptujske Gore, Društvo upokojencev, Turistično društvo, Gasilsko društvo, Lovska družina Dravinja,, avtoprevoznika Franc Vekin JožeŽolger, gradbeništvo Ludvik Sok, Župnijski urad, Osnovna šola, občina Ptuj in gradbeništvo Peter Žula. DLŽ Piše: Tjaša Mrgole-Jukič - 66 Kaj seje torej zgodilo? Za resnično zmago in pridobitev vseh slojev ljudi je bilo potrebno spremeniti krščansko doktrino, to pomeni spremeniti odnos do sveta, lastnine, države, družbe ... Krščanstvo je moralo po stat i b olj tol era nt n o v svoj i h zahtevah do vernikov, kar pa pomeni, daje moralo postati bolj univerzalno in elastično. Z vključevanjem vseh družbenih struktur v cerkveno organizacijo se je nujno zmanjšala tudi socialna ostrina. Cerkev je, kar se tiče tostranskega sveta, ublažila radikalne obsodbe vse do priznanja sveta, potem pa tudi države in družbe. Bog je stvaritelj tega sveta in obstoječi red je njegovo delo. Kakorkoli že, kljub tem spre-memban (od kritike v spravo), ki jih je izpeljala cerkvena organizacija, pa se krščanstvo po svojem bistvu ni bistveno spremenilo vse do današnjih dni. Tako so osnove Jezusovega nauka in prakrščan-stva kot največje vrednote človeka ohranile vse do danes skromnost (dasiravno imajo pozitiven odnos do lastnine), socialnost (pomoč ostareli m, bolnim ... -vsem,kijimjepomočpotrebna), nenasilnost (prvi kristjani so bili veliki mirovniki, saj niso hoteli vstopati med vojake, ko jepostalo krščanstvo priznana in državna vera, pasosezadeveobrnile), mir in sprava z vsemi ljudmi "dobre volje" (tudi s tistimi, ki so drugačni po videzu ali po razmišljanju). OBREDI Tisti stari, prvotni obredi so bili prilagojeni zlasti revnim slojem ljudi, ker so pač ti bili v večini. Skupne večerje, kjer so jedli kruh in pili vino, so jnarsikateremu verniku pomenili tudi hrano, za bogate pa te večerje niso imele drugega kakor simboličen karakter. Tisto torej, kar je bilo prvotnim kristjanom zadovoljevnje neke telesne potrebe, je pomenilo novim vernikom zadovoljevnje duhovnih potreb. Prav zato so kmalu potem, ko se je število vernikov povečalo, večerje postale le simboličen PREJELI SMO obred. Ali se spominjaš prvotnih obredov? Bili so preprosti, razumljivi in enostavni. Verniki so se združevali kar po hišah, v 3. st, ko je njihovo število hitro naraščalo, pa so pričeli zasebne hiše spreminjati v obredne prostore - cerkvenehiše. Todavedi: to niso bile stavbe, ki bi bile namenjene izključno obredom. Po letu 313 (saj veš, kaj ne, tega leta je Konstantin priznal krščanstvo), ko so obredi lahko potekali javno in uradno, pa je prišlo do večjih sprememb. Ker se kristjanom ni bilo potrebno več skrivati, so se prvotni obredi in prazniki spremenili, obogatili in dokončno izoblikovali. Najprej naj ti povem, ako morda nisi vedel, da so prvi kristjani uporabljali izključno grški jezik. Kasneje, v 4. stoletju, pa so zraven gršči ne pričeli uporabljati latinščino in sčasoma je ta na zahodu popolnoma izrinila grški jezik. Gotovo se spominjaš, da so bili prvotni obredi intimni, improvizirani, svobodni in da so v njih enakopravno sodelovali vsi člani občine. Ko pa se je v 4. stoletju dokončno izoblikovala delitev med duhovščino in navadnimi verniki (laiki), pa krščanski obredi prenehajobiti "skupno dejanje celotne religiozne skupnosti" in postanejo "duhovna služba", ki jo verniki le še poslušajo. To pa tudi pomeni, da se je ob teh spremembah spremenil odnos do vernika, saj se iz aktivnega soudeleženca spremeni v pasivnega poslušalca. No, seveda mi lahko tudi ugovarjaš in rečeš, daje to bil nujen proces, saj je ob tako naraščajočem številu vernikov postalo nujno obrede spremeniti. Si lahko zamisliš polno cerkev vernikov, potlej pa ima vsak kaj povedati? To bi bila pa res zmešnjava, kajne? Prvotni obredi niso potekali po določenem protokolu. Bili so svobodni in improvizirani. To pa je tudi pomenilo, da so se obredi med seboj nujno razlikovali. S povečanjem članstva pa je bilo potrebno uveljaviti neke us- taljene navade in oblike obredov. Tako so pričeli obrede zapisovati in se potlej držati zapisanih pravil. Rimska cerkev se je še posebej trudila, da bi se običaji poenotili. Ker je bila to najmočnejša občina, je prav rimski obred postopoma izpodrival druge lokalne in končno so v 8. stoletju postali rimski obredi uradno priznani. V času po 313. se je oblikoval cerkveni koledar. Ali se spominjaš prvih obredov, krstitve in obhajila? Sedaj, ko je bilo krščanstvo priznano, je prihajalo vedno več novih obredov in čaščenj, ki so bili povezani z najpomembnejšimi _ dogodki iz življenja Jezusa Kristusa in apostolov. Izoblikovali so se prazniki in obredi velikonočnega in božičnega časa, praznik sv. treh kraljev, binkošti... Tako seje do konca leta 600 pravzaprav dokončno izoblikovalo takšno krščansko leto, kakršnega poznamo še danes. Priznana vera je dovoljevala, vedno večje število vernikov pa zahtevalo večje prostore, kjer bi lahko opravljali svoje obrede. Tako so pričeli graditi prve cerkve. Pomisli, celo sam cesar Konstantin je dal postaviti cerkev (cerkev sv. Janeza) in prav ta cerkev jebilasimbol novih časov. APSIDA LADJA Tloris bazilike. Kristjani so cela stoletja gradili cerkve po takšnem načrtu, se pravi po tlorisu bazilike. Ali misliš, da so bile prve cerkve podobne današnjim? Prvotni tip cerkve imenujemo bazilika; ta tip je nadomestil staro hišno cerkev. Bazilika je bila pravokotna dvorana s polkrožno nišo oz. apsido, ki seje odpirala v eno izmed krajših stranic. V baziliki je bilo veliko prostora in zaradi tega je ustrezala spremenjenim okoliščinam in potrebam cerkve. ¥ novo leto 1994 s časnikarsko in kulturno etiko . . . Gospa Tjaša Mrgole-Jukič je v raznih nadaljevanjih v Tedniku v svoji "Religiji za mlade" glede krščanstva prekoračila vse meje, ki jih dovoljuje demokratično pisanje in evropske sprejete časnikarske listine, ki spregovorijo tudi o tem, kdaj in zakaj mora uredništvo umakniti določene članke, posebej ko gre za javno smešenje največje skupine prebivalcev, v našem primeru kristjanov. Kristjani vsakomur priznavamo zakonito pravico razpravljanja o "spornih vprašanjih", toda pisanje gospe Tjaše Jukič kaže na vse preveč nestrokovno in posmehljivo, nezrelo in žaljivo na račun kristjanov, zato kot takšnonesodi vTednik, ki ima oz. bi naj imel popolnoma drugačne cilje. Sprašujem se, zakaj uredništvo Tednika ne povabi k pisanju o krščanstvu strokovnjakov. Zakaj ne pišejo o krščanstvu kristjani? Zakaj se lotevajo pisanja o krščanstvu prav takšni, ki mečejo v isto košaro kruh in blato? Alije potemtakem to tudi uradno stališče uredništva ptujskega Tednika? Res je, resnici je treba pomagati, da se more v diskusiji očistiti primesi, ki jo slabijo. Tako je kristjani, kakor tudi vsi dobro misleči ljudje ne smemo puščati v neizčiščenosti. Kristjani spoštujemo med seboj razlikujoča se mnenja in vse tiste, ki to mnenje pošteno zastopajo v duhu skupnega napredovanja. Ne želimo pa si, da bi uredništvo Tednika z nami ravnalo kot z nevedneži, ki lahko postaviš pred njih vse, kar hočeš. Ta čas je mimo, razen če si želi uredništvo, da dobi Tednik svojstveno tendenciozno barvo, kot jo je imel v času komunističnega režima. Menim, da mora Tednik jemati kristjane resno. Le tako bo mogel bralec iz Tednika vse bolj demokratično in humano zoreti in potem iz svoje človeške zrelosti dajati delež Ptuju, naši domovini, in če še hočete, celotnemu svetu. Kristjani si želimo, da bo časopis kraj poštenega dialoga in zorenjabralcevpostikustemdia-logom. Smešenje, podcenjevanje, neznanstveno in nestrokovno pisanje, še več, zavajanje ali laži pa vanj, razumljivo, ne sodijo. Morda hoče gospa Tjaša ali morda še kdo za njo s takšnim pristopom spretno usmerjati javno mnenje nekega hotenja iz ozadja. Prepričan sem, da so nekatere njene trditve zmožni ovreči že otroci, ki obiskujejo duhovna srečanja ali verouk, zato menim, da je neumestno, da bi sespoprijemal z njenimi izjavami. Že sam naslov pove vse, za kaj oz. za koga gre. Zato menim, da bi bil bolj umesten naslednji naslov: "Religijaza mlade ateiste" ali pa "Religija za mlade komuniste". Zavedam se, da bo Cerkev, njena zgodovina, teologija in njen socialni nauk, vedno predmet kritike, saj je Cerkev živo občestvo tako svetih kot grešnih ljudi v bolj ali manj živem odnosu z Bogom, ki se imenuje Ljubezen, in ne neka zemeljska ideologija z nekimi tostranskimi grškimi miti, bogovi in heroji, ki danes "zacvetijo", jutri pa izginejo. Spoštovano uredništvo Tednika in gospa Tjaša! V demokratični družbi, ki naj bi bila tudi kulturna in etična družba, je le pomembno, v kakšnem duhu in s kakšnimi sredstvi se izraža lastno prepričanje ali pa določene skupine. Naj bodo takšna oporekanja ali žalitve zadeva preteklih časov. Bog daj, da bi se nikoli več ne ponovila! Naj bo novo leto 1994 pri našem ptujskem Tedniku prelomnica vsaj v tem! dr. p. Slavko Krajnc, duhovni voditelj mladinske skupine v nadžupniji sv. Jurija PROFESOR DR. LUDVIK TOPLAK, REKTOR UNIVERZE V MARIBORU Programi, kijih potrebuje gospodarstvo Dr. Ludvik Toplak seje poslovil od poslanskih klopi v Državnem zboru tudi zato, ker meni, da je za gospodarsko prenovo potrebna predvsem moralna in profesionalna vrednostna prenova. V to pa sodi naše šolstvo, celoten izobraževalni proces in raziskovalno delo. Že več kot dve desetletjije profesor na Pravni fakulteti v Mariboru in muuni-verza še zdaleč ni tuja. Kako vidi prihodnost mariborske univerze, kakšen je status univerze v Sloveniji nasploh, kako vidi svojo vlogo rektorja in še o čem smo se pomenkovali z njim in del pogovora zapisali tudi za naš časopis. Se vam zdaj, ko ste rektor, kaj toži po poslanskih klopeh? Dr.LudvikToplak: Spremljam delo poslancev in moram reči, da je njihovo delo vse prevečkrat predstavljeno v negativni luči. To ni dobro. Vsak suveren narod potrebuje svoj reprezentativen in zaupanja vreden parlament, takšnega pač, kot si ga ljudje izvolijo. Parlament je nacionalna indentiteta, brez njega si ni mogoče zamisliti sodobne države. Kaj je odtehtalo pri odločanju, da prevzamete rektorsko mesto univerze v Mariboru? Koliko vam kot profesorju koristijo izkušnje, ki ste si jih nabrali v poslanskih klopeh Državnega zbora? Dr. Ludvik Toplak: Vprašanje bi lahko postavili tudi obratno: koliko je univezitetno in raziskovalno delo pomagalo na primer pri pripravi vrste zakonov. Ves čas sem si prizadeval, da pri oblikovanju države in njene zakonodaje vključimo strokovno delo. Pridobil pa sem zanimive izkušnje za delo na univerzi, za razumevanje nekaterih praktičnih procesov. Koliko naj bi bila politika prisotna na univerzi? Dr. Ludvik Toplak: Osebno menim, da je univerzitetno, pedagoško in raziskovalno delo politično neodvisno. Zato, da bi bila univerza res avtonomna, potrebuje zagotovljen virfinanci-ranja vsaj za pet let vnaprej. Če si bo politika lastila pravico, da bo dnevno rezala kruh univerzi, potem to pač ni neodvisnost. V minulih skoraj petih desetletjih je politika v celoti obladovala šolstvo. Nekateri, ki so v teh letih do-bili svoje pozicije na univerzi s pomočjo politike, so leta 1990 zakričali ’Zdaj pa je univerza neodvisna!’, da bi zadržali privilegije, ki so si jih pridobili. Nam ne gre za to, pač pa želimo resnično dvigniti kakovost profesorjev, primeljivo z univezitet-nimi profesorji v svetu. Trdimo, da mora biti naš profesor enakovreden avstrijskemu, nemškemu ali ameriškemu, da bo lahko učil stroko. Potrebujemo strokovne dosežke, primerljive s svetovnimi, ker bomo le tako lahko orkšstrof V nedeljo, 12. decembra, je bilo v Kulturnem domu v Ivanjkovcih 6. srečanje pihalnih orkestrov. Nastopili so pihalni orkester Talum iz Kidričevega pod vodstvom Štefana Garkova, pihalni orkester Prosvetnega društva Podlehnik pod vodstvom Marije Feguš, pihalni orkester Ptuj pod vodstvom Antona Horvata in pihalni orkester Ormož pod vodstvom Slavka Petka. Prireditev sta organizirali zvezi kulturnih organizacij Ormož in Ptuj ter domače prosvetno društvo. Prireditev je lepo uspela, žal pa sta imela ptujski in ormoški orkester zaradi večjega števila godbenikov nekaj težav na sorazmerno majhnem odru, saj so se izvajalci kar gnetli, dirigenti pa so ob mahanju morali misliti tudi na višino odra. L konkurenčni s svojimi izdelki na svetovnem trgu. To pa ni politika. Kako vidite vlogo mariborske univerze? Dr. Ludvik Toplak: Prvo so kvalitetni profesorji, kot drugo moramo dobiti kvalitetne študente iz dobrih srednjih šol. Ne rečem, da so srednje šole slabe, ampak dijaki, ki pridejo na univerzo, morajo biti sposobni slediti programom, kakršne zahteva sedanji čas. Programe moramo razvijati tako, da bodo primerljivi s programi v svetu, da bodo lahko naši študentje, ki končajo drugi letnik, nadaljevali tretji letnik v Nemčiji ali Franciji in četrti letnik končali doma, kar pomeni, da bo študij priznan doma in vtujini.Na mariborski univerzi želim uvesti programe, ki jih gospodarstvo potrebuje. Prav te dni se pogovarjamo o ustanovitvi katedre za začetek instituta za celostni razvoj podeželja. Kaj vse je mogoče študirati v Mariboru? Dr. Ludvik Toplak: Na področju tehnike je elektro oddelek, strojništvo, gradbeništvo, kemija, tekstil, računalništvo ... Letos je višja kmetijska šola postala visoka, dobili smo tudi višjo zdravstveno šolo, imamo ek-onomsko-poslovno, pravno in pedagoško fakulteto, dislocirana v Kranju pa je fakulteta organizacijskih ved, tako imenovani program management. Kako je z izrednim študijem? V časopisih smo zasledili polemiko, ki jo je razumeti, kot da se univerza v Mariboru izrednih študentov otepa? Dr. Ludvik Toplak: Država za izredni študij ne da nič. Izredni študenti morajo šolanje plačati sami. Ta študij teija od profesorjev velik napor. Izredni študij je bil zelo aktualen pred 20,30 leti, ko smo imeli ljudi, ki zasedali mesta, za katera niso imeli izobrazbe, ker niso mogli redno študirati. Danes seje število teh zelo znižali, saj imajo vsi bolj ali manj možnost študirati. Menim, da izredni študij še bo, kjer bo to možno, v strokah, kot na primer kemija, medicina, kjer je potrebna temeljita praksa, pa ne. Vedeti moramo namreč tudi, da je v Sloveniji na enega profesorja Dr. Ludvik Toplak. Foto: OM dvakrat do trikrat več študentov, kot to določajo standardi v svetu. Pomeni podatek, daje študentov na enega profesorja preveč, da v Sloveniji želijo vsi mladi na visoke šole? Dr. Ludvik Toplak: Ne. Pred leti - novih številk ne poznam - jev Ameriki študiralo 43 odstotkov generacije med 19 in 23 letom. Pri nas je ta številka med 8 do 10 odstotki. Koliko študentov, ki so končali študij v Mariboru, se potem, ko so že zaposleni, odloča za podiplomski študij? Dr. LudvikToplak: Sam ocenjujem, da premalo. Menim, da bi morala društva pravnikov, novinarjev,zdravnikov... vzpodbujati dopolnilno, funkcionalno izobraževanje. Kako lahko študenti mariborske univerze stopijo v stik s svojim rektorjem? Dr. Ludvik Toplak: Po telefonu, pa tudi sicer sem za študente dosegljiv v torek od 7. do 9. ure. Na Pravni fakulteti pa imam za svoje študente govorilne ure ob ponedeljkih. S kakšnimi problemi prihajajo študenti k vam? Dr. Ludvik Toplak: Zelo različnimi. Zdaj sobilavospredju vprašanja zaposlovanja prek študentskega servisa, klubskih in drugih delovnih prostorov, štipendije, študentski domovi... In za konec: kdo vas bo nasledil v Državnem zboru? Dr. Ludvik Toplak: Glede na število glasov na volitvah je moj naslednik iz 8. volilne enote Janko Halb iz Murske Sobote, a še okleva. Naslednji je Ptujčan Janko Vindiš, direktor Mlekarne. Nataša Vodušek Tamburaši in harmonikarji V nedeljo, 19. decembra, je bila v Domu kulture v Stopercah občinska revija tamburaških orkestrov. Organizirala sta jo Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj in Prosvetno društvo Nastopili so tamburaški orkestri iz Vitomarcev pod vodstvom Marjana Horvata, iz Gorišnice pod vodstvom Boštjana Polajžarja, iz Cirkovc pod vodstvom Petra Krajnca - vsi iz ptujske občine, kot gostje pa so nastopili tamburaši izLiboj pod vodstvom Braneta Mesca. Prireditev so sklenili mladi harmonikarji Glasbene šole Karola Pahorja iz Ptuja pod vodstvom Marjetke Babič. Kot solist seje predstavil učenec 6. razreda harmonike Borut Zagoranski s skladbo Korzakova Čmrljev let. L ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE PTUJ RAZPIS za občinsko srečanje ljudskih pevcev in godcev, ki bo v soboto, 29. januarja 1994, v Markovcih. Za nastop na srečanju se lahko prijavijo posamezniki ali skupine, ki ne štejejo več kot 8 članov. Pogoji so: 1. Ljudski pevci morajo izvajati pesmi, ki so vezane na ljudske običaje. 2. Pesmi morajo temeljiti na ljudski motiviki in tudi tako izvedene (zborovske priredbe ali podobno ne pridejo v poštev). 3. Zaželeni so tudi godci na ljudskih instrumentih. 4. Program je lahko dolg od 6 do največ 8 minut. 5. Prijave z naslovi skladb, ime in priimek ter naslov posameznika ali vodja skupine sprejemamo nepreklicno do 10. januarja 1994. Odborsi pridržuje pravico izbire skupin, o čemerbodo te pravočasno obveščene. v ^ 4 ▲ 'fi‘ ir'%.T'W‘ »f TTT\ Trim ^ ^ Wl_ ■M,,t _r-.ru, II- Ul ^1-^, ^ ^ 6 - NASI KRAJI IN LJUDJE 30, DECEMBER 1993 - TEDNIK [ Lenarške novice ' SPREJELI SO VEČ ODLOKOV Na zadnjem zasedanju lenarške skupščine so poslanci sprejeli več odlokov; z nekaterimi dopolnili in popravki tudi odlok o ravnanjus komunilnimi odpadki, ki ga bodo začeli izvajati spomladi. Med pobudami in predlogi poslancev je bila zahteva, da izvršni svet pripravi do naslednje seje poročilo o lastninjenju podjetij ter seznam vseh podjetnikov in obrtnikov, ki so dobili kredite pod posebnimi pogoji. Med pobudami je bila tudi zahteva, da ministrstvo za promet v najkrajšem času odgovori na vprašanje o obnovi magistralne ceste Počehova - Lendava, ki bo povezanaz lenarško obvoznico. Če bo njihova prošnja tudi tokrat naletela na gluha ušesa, bodo cesto opozorilno zaprli. Tudi tokrat so veliko govorili o posodabljanju in obnovi lokalnih cest v prihodnjem letu. Predsednik lenarške vlade Avgust Zavrnik, jepodal zanimivpo-datek, da so v zadnjih treh letih v občini asfaltirali nekaj več kot 88 kilometrov cest, za kar so porabili 8,5 milijona mark v tolarski protivrednosti. Nekaj potrebnega denaija so zbrali iz samoprispevka, občinskega proračuna, iz sklada za demografsko ogrožene, drugi del porabljenih sredstev pa so dali prebivalci po pogodbah. Poslanci so soglasno podprli predlog za ustanovitev samostojnega lenarškega okraja. Pisno zahetevo po okraju so poslali predsedniku državnega zbora mag. Hermanu Rigelniku, slovenski vladi, pristojnim komisijam za lokalno samoupravo in poslanskim klubom političnih strank. Zu pa n Jože S kri ec j e p red 1 agal ,dabijihtudiosebno obiskali, saj se je v zadnjem času pokazalo, da je pisanje neučinkovito. Opravili so ševolitva in imenovanja; med drugimi so dali soglasje k imenovanju novega direktorja Zdravstvenega domaLenart Aleksandra Šosteriča. NOVOLETNO VOŠČILO Lenarški župan Jože Skrlec in tajnik občinske skupščine Ivan Jemenšek sta v teh prazničnih dneh obiskala najstarejša občana. To sta zakonca Hrastelj. Mož Anton je v nedeljo praznoval 93. rojstni dan, žena Marija, kije najstarejša v lenarški občini, pa je dopolnila v aprilu že 97 let. Kljub častitljivi starosti še vedno postorita vse potrebno po stanovanju in na vrtu, saj živita sama. Ob tej priložnosti so jima poklonili skromna darila. OB KONCU ... V Lenartu nimamo občutka, da so pred nami prazniki. Razen snega, ki je na žalost zapadel (in ostal) tudi po mestnih pločnikih, da se pešci s težavo prebijajo po mestu, ni vzdušje nič kaj praznično. Letos tudi ni pred blagovnico tradicionalnega božično-novoletnega sejma, saj so gostinci in trgovci ugotovili, dajim ne bi prinesel dobička. Neki gostinec je dejal, da mesto tako umira: ni služb in ne denaija, ljudje pa tudi niso razpoloženi. Lenarčani se res niso nič potrudili, da bi pretrgali to mrtvilo. Prepuščajo se melanholiji in godrnjajo. Tudi tisti, ki naj bi v mestu skrbel i za nj egov turistični utrip, so omagali. JVlogoče je prav njim zmanjkalo volje in potrebne energije. Če drži, da se ljudje poslovijo od leta tako, kot so ga preživeli, ga Lenarčani niso posebej dobro. Marija Slodnjak Lastninjenje do konca leta ’94 S prvim januarjem bodo začeli teči roki za lastninsko preoblikovanje podj etij. To pomeni, da bodo od tega dne imela podjetja še dvanajst mesecev časa, da se olastninijo. Državaljani bodo lahko uveljavili svoje lastninske certifikate v letu in pol, to je do julija leta 1995. Po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij je začetek rokov vezan na sprejem zadnjega predpisa, ki naj omogoči izvedbo omenjenega zakona. Ta predpis je vlada sprejela prejšnji teden. Gre za Uredbo o načinu zbiranja lastniških certifikatorv s strani pooblaščenih investicijskih družb. Po tej uredbi bodo pooblaščene investicijske družbe zbirale lastniške certifikater na podlagi javnega oglasa z vabilom k vpisu in vplačilu delnic. Javni oglas bo moral biti objavljen najmanj dvakrat v dnevno-informa-tivnem časopisju z veliko naklado, in sicer 30 dni pred pričetkom vpisovanja delnic. Uredba tudi določa, da mora pooblaščena investicijska družba izdelati poseben prospekt, ki bo državljanom omogočil podrobnejšo seznanitev z investicijsko družbo ter družbo za upravljanje, ki bo upravljala z njenim finančnim premoženjem. Pooblaščena investicijska družba ne bo smela pričeti zbirati lastniških certifikatov, dokler ne bo pridobila ustreznih dovoljenj. Na predlog vladne koordinacijske komisije za spremljanje zakonov s področja poslovanja s tujino je bila na seji vlade spremenjena tudi Uredba o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja. Po tej spremembi so podjetja dolžna ovrednotiti, na podlagi zaključnih računov, potrjenih s. strani pristojnega davčnega organa, tudi tiste svoje dolgoročne finančne naložbe v tujini, katerih vrednost ne presega 30 mio SIT, na posebno zahtevo Agencije ali SDK-japatudi na podlagi revidiranega zaključnega računa. Z omenjeno spremembo uredbe je bil tudi podaljšan rok predaje otvoritvene bilance. Tako bodo morala vsa podjetja, ki se lastninsko preoblikujejo, predložiti otvoritveno bilanco SDK-ju do 20. marca 1994. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj Uspeli zagotoviti bolj še razmere za življenj e O delu ormoške občinske vlade v letu, ki se poslavlja, je predsednik Vili Trofenik povedal: "Iztekajoče se leto je možno ocenjevati iz različnih zornih kotov. Osebno se mi zdi najpomembnejše, da smo uspeli zagotoviti boljše razmere za življenje ljudi na raznih območjih v občini. Velikegapomenajeprvafazaurejevanjačistilnih naprav v industrijsko-obrtni coni, komunalno-čis-tilna naprava, katere rekonstrukcija se je začela, vendar se je na žalost po krivdi izvajalca, nekaj pa tudi zaradi vremenskih razmerzavleklavprihodnje leto. To sta zelo pomembni pridobitvi, ki omogočata sanacijo izredno perečih ekoloških problemov. Teh se premalo zavedamo, saj gredo odplake iz cele obrtne cone od Hardeka naprej praktično po odprtih jarkih v Pušenski potok, to pa povzroča obilico nerešenih problemov. Naj nadaljujem na področju komunale: z letošnjim letom v občini Ormož ni več makadamskih lokalnih cest, kar je razveseljiva ugotovitev. Veliko pa je bilo storjenega tudi na področju oskrbe z vodo, predvsem na območju krajevnih skupnosti Kog in Tomaž; delo bomo nadaljevali tudi prihodnje leto. V Ormožu smo pričeli gradnjo parkirnega prostora: v prvi fazi je urejeno parkirišče za tovomavoz-ila, karjebil ormoški komunalni ali mestni problem, začela pa seje tudi zaključna gradnja gospodarskega platoja na mejnem prehodu v Središču ob Dravi. Vcelotijeuresničenprogramnapodročjukomu- nalne infrastrukture,patudi program,kijebilfinan-ciran iz sklada za demografsko ogrožena območja razen trafo postaje na območju Miklavža. Drugo, kar prav tako bistveno vpliva na boljše počutje Ormoža, je gradnja telovadnice oziroma športne dvorane pri osnovni šoli Hardek, kjer je nekaj nesreče z vremenom, ker so se dela zavlekla. So pa izvajalci zagotovili, da bodo poslopje pokrili in zasteklili. Število delovnih mest se je relativno malo zmanjšalo, na nekaj več kot 200, in je Ormož na ravni države med prvimi. Seveda bi bilo veliko slabše, če na nekaterih področjih ne bi bila pridobljena nova delovna mesta. V mislim imam Car-rero, ki kljub nekaterim težavam trenutno zaposluje dokajšnje število ljudi. Uspešno jebila končana prva fazaprojektaRevit, katerega končni rezultat je katalog. Vendar pa je največja vrednost poleg same izdelave kataloga usposobitev skupine ljudi, ki so pri tem sodelovali. S predstavitvijo se pojavljajo tudi prvi interesenti: iz Koreje, Nemčije, Italije. Kar pa se tiče obveznic občine Ormož, je projekt uresničen. Neposredno so bile plasirane preko pogodbenih obveznosti in pogodb za oddajo del ter so omogočile investicije na področju komunalne infrastrukture, ki jih drugače ne bi mogli izvajati in realizirati. Ob koncu pa naj zaželim vsem občanom ormoške občine in drugim veliko uspehov v prihajajočem 1994. letu." Vida Topolovec Joj, že prišel je med nas Norec pod vislicami Minuli četrtek so tudi žetalski predšolski otroci dočakali obisk dedka Mraza. V prosvetno dvorano j ih je povabila krajevna skupnost, program so jim pripravili osnovnošolci iz tamkajšnje šole, pri organizaciji pa so pomagali še člani društva upokojencev. Osnovnošolci so pripravili izviren in kakovosten kulturni program, v katerem so se prepletale lutkovna igrica in igrane pravljice, ki jih imajo otroci najrajši, potem pa so skupaj priklicali dedka Mraza. Tudi žeta Iškim otrokom, njihovim staršem in babicam ter dedkom se torej letos ni bilo treba voziti v Ptuj, da bi videli skrivnostnega moža iz daljnih krajev. DLŽ Prejšnji četrtek je bila v Miheličevi galeriji predstavitev pesniškega prvenca Norec pod vislicami Ptujčana Ivana Brača. V zbirki je predstavljenih 27pesmi v hrvaščini in slovenščini; Ivan Brač se je namreč rodil leta 1955 v Da-kovu, v Ptuju pa živi že deset let. Pesmi je predstavil v izvirniku, v hrvaščini, študent gledališke igre Nenad Tokalič, ki je tudi avtor predstavitve skupaj s čelistom Jožetom Čačkovičem. Sicer pa je prireditev glasbeno opremil Aljoša Koltak. Dogodek je bil zares profesionalno organiziran, o pesmih samih pa - Ivan Brač je šele začetnik in takšne so tudi pesmi. Pesmi je v slovenščino prevedla Milena Fideršek, spremno besedo je napisal Slavko Haložan. Izid zbirke so podprli PP Tiskarna Ptuj, ptujska vlada, MTT Maribor in Kreditna banka Maribor - Poslovna enota Ptuj. Mladi so se potrudili, dokazali, Pesmi Ivana Brača, ki ga na premierni predstavitvi žal ni bilo, je predstavil Nenad Tokalič. da zmorejo, in vsem, ki so projekt podprli, gre zahvala, da so jim omogočili soočenje s sceno in nadaljnji razvoj. NaV ZBIRALEC IMEN Nemogoče! Izglobineještrlela skala, prej zob, tako zelo koničasta je bila. Na vrhu, sredi redkih kocin morske trave, je ležal pipec in čakal nanj. Previdno je upočasnil plavanje in se počasi približal. Nož je bil videti postavljen tako zelo krhko; vsaka strujabigalahko spodnesla in prevrnila v globino, kjer bi izginil za zmerom skupaj z njim. Nežno je približal roko in ga pobral. Stisnil v pesti. Tako zelo lahko. Prijel se je za skalo in počakal, dokler ga ni zabolelo v pljučih. Sele nato se je podal proti površini. Se večji uspeh je bil pogled na njihove obraze. Adrianov skrivni in kratki nasmeh, Šime si je skoraj prežrl ustnico, koje prejemal pipec. "Druga ..."je rekel. Znova je čakal in bredel po mivki. Tokrat so bilapogajanjašedaljša,še § večkrat so do njega priplavali odlomki nestrinjanja in počasi mu je postalo žal, da je bil po opravljeni preizkušnji tako vesel injihstem dražil. Kaj če bi po uspešnem zadnjem preizkusu odklonil članstvo? Odšel, ne da bi se ozrl. Predstavljal si je poglede, ki se mu zažirajo v hrbet, in sladkost gaje kar oblivala, zibala in uspavala. "NE!" Adriano je stopil stran. "NE!" "KAJ!?"jezarjulŠime. "Ne! Ne moremo mu tega narediti!" Pajki. To so pa gotovo pajki. "Pridi takoj nazaj ali pa te vržem ven!" je vpil Šime. "Kaj me briga!" "Nikoli več ne boš smel nazaj!" Ni bilo videti, da je grožnja Adriana kaj ganila. Bruno je prestopil na Adrianovo stran. Šime seje občutno umiril. "Ne ga srati, fantje, pa se ja ne bomo kregali zaradi smrkavca!" "Tega mu ne smemo narediti," je še enkrat ponovil Adriano. Brunojeprikimal.Tudi preostala dva zvesta člana nista bila videti ravno navdušena. "Tako se bomo mulca vsaj znebili!" je zagodrnjal Šime in videti je bil zelo negotov. "S stvaijo, ki je nisi upal narediti niti ti?" Adriano je zvenel zelo zlobno. Šime je globoko vdihnil, skočil do Adriana in ga z odprtimi dlanmi sunil v prsni koš. Adriano se je opotekel, vendar ni padel. . "Česa nisem upal? Česa nisem upal?" "Nisi upal," je pristavil Bruno. : Tiha člana sta prav tako ki- mala, četudi nista upala ničesar reči. "JA A STE VI ČISTO NORI? A NISTE VIDELI TISTEGA t ZELENEGA?" Šime je tekal od enega do ' drugega in jim tulil v obraze. "A NISTE VIDELI? A NISTE?" "Smo,"je rekel Adriano. "Smo, zato nihče mednami ni upal blizu. ' Tudi ti ne." "Jaz bom šel! Naredil bom to, česaronniupal!" Vsi so se presenečeno obrnili in strmeli v kandidata, ki sam ni vedel, kdaj mu je ponudba ušla. Je bilo tveganje vredno njihove > osuplosti? "Poba, ne nori! Sploh ne veš, za kaj gre!" Adriano je zvenel resnično prizadeto. Kimanje je obkrožilo skupino. Le Šime seje široko zarežal: "No, vidite, no! Saj sam hoče! Pa naj gre! Pa naj gre!" Široko je razprl dlani ter jih odročil. "No? No? Vidite!" Adriano je stopil bliže. "Počakaj, naj ti povem, v kaj se podajaš. Veš, kje je diplomatova vila?" Pokimal je. Čisto na drugem koncu otoka, kamor ni prav pogosto zahajal. "Tista lesena, enonadstropna? Zvrtno uto in kabinami na plaži?" Kimal je: "Vem. Videl sem jo že." Samo enkrat, v spremstvu očeta. S čolnom sta se peljala okoli otoka in oče je zelo na kratko odgovoril na vprašanja, ki mu jih je postavil. Da, vila je naseljena. Zgradil jo je diplomat, človek s celine - s temi so vedno same težave -, kot domovanje po upokojitvi. Ne, ježe umrl. Gledal je hišo, dokler ni izginila za rtom, tako zelo se je prikazala kot presenečenje, ki ga je priklenilo nase. Skale, zalivi, nepregledni borovi gozdovi, ki so v enakomeije bolj zazibali oči kot čoln sam. Nenadoma se je pogledu odprl zaliv, za njim travnik, sredi njega poslopje ter šele za tem obrobje borovcev. Adriano je nadaljeval: "No, tam živi tista Indijka. Tista, ki ji je mož umrl. Pred petimi leti." "Sedmimi," je strogo posegel vmes Bruno. "Dobro, sedmimi, saj ni važno! Seje ti spomniš?" Malije odkimal. "Ja, se mi je zdelo," je ugotovil Adriano. "Premlad si, odkar ji je umrl mož, ne pride več ven. Živi sama z mulcem, ki ga še nikoli nisem videl." "Jaz tudi ne... Jaz tudi ne...," je šlo naokrog. To ni bila nobena novica. O tej tujki in njenem otroku je ugibala vsa vas. Stanovala sta resnično čisto na samoti in zaradi svoje izoliranosti sta bila hvaležen predmet ugibajočih opravljanj. Adriano je povzel pripoved: "No, zadnjič enkrat, že zvečer, smo nekaj hodili tam okoli in zagledali smo..." "Miro je zagledal," je pojasnil Bruno. "Bruno, ti si prava mora. Kaj šele bo iz tebe! No,. Miro je zagledal luč, ki je svetila iz kletnega okna. Ampak to ni bila navadna luč. Bila je ... kako naj rečem..." Vsi naenkrat so krenili v pojasnjevanje. "Zelena..." "... strupeno zelena." "peklenska..." "strašna...!" "... luč," je. povzel Adriano. "Nakar je Šime rekel, da bi moral iti nekdo pogledat, kaj se v kleti dogaja." "Nekdo pogledat!" je pomenljivo pon ovi 1B ru no. "Nek do!" "Ja, pa nobeden ni šel. Ni upal. Nazadnje, ko nas je vse nadrl," Adriano je pokazal na Šimeta, "tudi sam ni šel. Naredil je pet korakov proti dolini in se usral." Nadaljevanje prihodnjič TEDNIK NOVOLETNI POGOVOR S PREDSEDNIKOM PTUJSKE VLADE BRANKOM BRUMNOM NASI KRAJI IN LJUDJE - 7 "Pravočasno smo se zavedli možnosti m priložnosti" 9 "Mandat smo prevzemali brez velikih obljub, a z j asnim ciljem: Vrnimo Ptuju Ptuj. S tem seveda nismo mislili vrnitve v antiko ali srednji vek, temveč vrniti mestu in prostoru vlogo in pomen, ki ga jev svoji večtisočletni zgodovini imel in mu glede na nj egove potenciale pripada. Odločili smo se za politiko kooperativnosti, temelječo na zaupai\ju in spodbujanju potencialov Ptuja in prostora, ki gravitira nanj ,”j e na začetku pogovora povedal pedsednik ptujske občinske vlade Branko Brumen. Po treh letih dela sedanje 11-članskevladejemočugotoviti,da je bila uspešna pri nadomeščanju planskih dokumentov z razvojnimi programi, razvojnimi usmeritvami po dejavnostih in razvojnimi projekti. Sprejeti so bili razvojni programi za Haloze, Slovenske gorice, razvoj no-sanacijski program za Dravsko in Ptujsko polje ter razvojni program za mestno skupnost Ptuj. Na strateški konferenci Ptuj včeraj, danes - jutri je bila oblikovana nova razvojna paradigmaz vizijo Ptuj jutri - podjetje lastnega razvoja na razvojni osi Slovenije in globalna strategija z določitvijo strateških razvojnih področij s prioritetami. Filozofijo in prakso intervencij so zamenjali vsebinsko pretehtani mehanizmi spodbujanja razvojno propulzivnih projektov na področjih družbenih dejavnosti, gospodarske infrastrukture, obrti in pojetništva ter kmetijstva. Tednik: Temeljna vloga občine je v ustvarjanju pogojev za gospodarjenje in razvoj podjetniške klime... B. Brumen: "V razvojnih programih na področju gospodarskih dejavnosti smo dali prednost storitvenim dejavnostim (turizmu, trgovini, obrti in kmetijstvu). Temeljna ovira za razvoj teh dejavnosti pa je cena bančnega kapitala. Zato smo ustanovili t. i. razvojni sklad. Letno smo ob angažiranju bančnih sredstev in z okrog milijonom nemških mark v tolarski protivrednosti razvojnih sredstev v obliki kreditov pod ugodnimi pogoji uspeli spodbuditi investicijski ciklus in potencialna nova razvojna jedra ter skupaj skoraj tisoč novih delovnih mest v teh dejavnostih. Aktivno politiko zaposlovanja smo vodili tudi z angažiranim vodenjem projekta javnih del, kjer po oceni vodij projekta po kakovosti izstopamo v širšem prostoru. Prepričan sem, da je tovrstni pristop ob izobraževanju podjetnikov in nezaposlenih ob prekvalifikacijah in vpeljanih socialnih transferjih na občinski in državni ravni najboljši socialni program. Aktivno smo se vključevali tudi v razreševanje socialnih stisk delavcev v podjetjih pred stečaji. Poseben poudarek pa smo dali Branko Brumen. Foto: J B promociji našega gospodarstva domainvtujini.Izdelanjebil projekt Revit. V njem je predstavljenih 73 konkretnih projektov v skupni vrednosti okrog 340 milijonov nemških mark v tolarski protivrednosti, za katere želimo, da se v čim večji meri tudi uresničijo. V investicijskem delu proračuna smo letno zagotavljali med 12 in 15 milijonov nemških mark v tolarski protivrednosti, s čimer smo zagotavljali delo in zaslužek našim podjetjem s kooperanti. V obdobju 1990/93 je bilo veliko narejenega tudi na področju družbenih dejavnosti: izobraževanju, kulturi, varstvu naravne in kulturne dediščine, otroškem varstvu, športu, social- nem in zdravstvenem varstvu. Z vlaganji v te dejavnosti je občina uspela nekoliko ublažiti viden razvojni zaostanek v primeijavi z republiko. Veliko se je v tem obdobju naredilo tudi na cestah, oskrbi z vodo, telefonski povezavi, kar pa je še vedno premalo, da bi lahko zadovoljili vse potrebe. Pomembno pa je, da smo uspeli s pripravljenostjo za soustvarjanje lastnega razvoja prebroditi težave in narediti nov razvojni koraknavečinipodročij. To nam je uspelo tudi zato, ker smo v teh letih ne od naših davk-okoplačevalcev, temveč od države naš proračun od 74 odstotkov povprečja javne porabe na prebivalca pripeljati na raven 90 odstotkov in več ter zagotoviti nove proračunske vire." Tednik: Kako se bo občina razvijala v letu 1994? B. Brumen: "Že januarja bomo organizirali razvojno konferenco, na kateri bomo izoblikovali razvojni program, ki bo nam in našim potomcem omogočil in zagotovil vlogo aktivnega krea-toija razvojne politike, da bi se izognili vlogi nemih opazovalcev in izvajalcev ponujenega. Skupščini bomo v verifikacijo in sprejem predložili usmeritve za področji trgovine in komunalne infrastrukture, s čimerbomo z usmeritvami pokrili vsa temeljna strateška področja. Izvajali bomo že sprejete razvojne programe in usmeritve." Tednik: Lokalna samouprava je trenutno ena najbolj vročih tem v Sloveniji. Kaj pa Ptujčani pričakujemo od nje? B. Brumen: "Pred nami je zahtevna naloga, da izborimo vlogo Ptuja tudi v širšem prostoru. Iz naše občine bo nastala mestna občina Ptuj i n več novih občin. Ne prepustimo se samozadovoljstvu ob doseženem z zapiranjem v lastne fevde, gradimo širšo lokalno skupnost v skupnem interesu in interesu posameznikov ter ustvarjajmo še naprej prostor delovanja naših potencialov v širšem prostoru. Dokažimo sosedom in državi, da so naše zahteve po formiranju upravnega okraja, UNZ, okrožnega sodišča, Uprave za zaščito in reševanje, območnih enot Zavoda za zaposlovanje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje, Uprave za šolstvo strokovno argumentirane in v interesu novih občin, naravne skupnosti in države." Tednik: Kaj se bo dogajalo na področju gospodarstva? B. Brumen: "Leto 1994 je leto oživljanja gospodarstva. Osnova za to sta korektno in hitro izpeljana postopka lastninjenja vključno z denacionalizacijo in prestrukturiranje gospodarstva. V Ptuju naj bi pričeli graditi carinarnico in carinske cone. Glede na dosedanje rezultate razvojnega sklada in javnih del bomo v proračunu za leto 1994 zagotovili nadaljevanje aktivne politike zaposlovanja. Nadaljevali bomo izvajanje sprejete strategije razvoja turizma in ohranjanja ter razvoja obrti in kmetijstva. Sprejeto politiko, ki bo temeljila na opredeljeni viziji Ptuj - podjetje lastnega razvoja in globalni strategiji, bomo opredmetili v predlogu proračuna za leto 1994. Ob tem bi rad spomnil na misli prof. Roberta W. Fogla, Nobelovega nagrajenca v letu 1993 za ekonomijo: "Bogati so bogati zato, ker so znali optimalno izkoristiti svoje možnosti oziroma prednosti v času in okolju." Prepričan sem, da smo se mi pravočasno zavedli možnosti in priložnosti. Verj amem, da nam j e in nam bo uspelo ustvariti razvojno možnost in pogoje bodočega razvoja Ptuju in njegovim občanom." Tednik: Kakšno je vaše sporočilo ob novem letu? B. Brumen: "V vseh zgodovinskih obdobjih, ki jih je preživljalo to mesto in širši prostor, so mejniki razvoja, ki so bili složno grajeni na potencialih ljudi in prostora, pomenili največji razcvet. Soustvarili smo zakladnico tisočletij. Največji zaklad naše zakladnice so ljudje, ki so pripravljeni nadaljevati njen razvoj in dodajati nove zaklade. Vsem občankam in občanom želim uspešno 1994. leto!" Majda Goznik POGOVOR S PREDSEDNIKOM SLOVENJEBISTRISKE VLADE Optimizma je bolj malo Predsednika slovenjebistriške občinske vlade Maksa Ho-hlerja smo vprašali, kako sov letu 1993 krmarili med številnimi težavami, ki so bile v življenju občine. "Proračunsko leto smo v občini pričeli v začetku leta s pripravo tega pomembnega akta. Če bi se dotaknil vsakega področja, bi rekel, daje najbolj obremenjujoče za proračun področje družbenih dejavnosti, kjer se srečujemo z njihovim neposrednim financiranjem. Kljub vsem težavam smo uspeli zaključiti večjo naložbo v šolstvu: dogradili smo šolo na Črešnjevcu. Drugo, precej pereče vprašanje, ki nas neposredno zadeva, je gospodarska infrastruktura, h kateri sodijo komunalne dejavnosti. To je področje dela z velikimi potrebami in zahtevami, ki jih ni lahko in enostavno reševati. Poudaril bi, da smo tudi na tem področju ne glede na težave, ki se pojavljajo, uspeli opraviti nekaj večjih podvigov. Omenil bi samo enega, to je pričetek gradnje vodovoda Dežno, ki smo ga zastavili skupaj z državo. Dotakniti se moram tudi gospodarstva v občini Slovenska Bistrica, kjer so težave v primerjavi s tistimi na državni ravni podobne. Tako smo se srečali stečaji, s tem pa se je tudi povečalo število brezposelnih. V nekaterih podjetjih, ki svoje probleme rešujejo preko Državnega sklada za razvoj, se pojavljajo nekatere težave, vendar se ponekod že kažejo znaki oživljanja, saj si postavljajo že Maks Hohler: "Vsem bralcem Tednika in drugim občanom sjovenjebistriške občine želim v novem letu obilo zdravja, predvsem pa poslovnih uspehov." Foto: Brbre nova izhodišča za delo, seveda v precej zmanj sani obli ki. V tem letu so se v podjetjih pričeli intenzivno pripravljati na lastninjenje, ki mora biti končano do sredine 1994. leta. Tako pripravljajo bilance in projekte, ki so sočasno tudi sanacijski programi za njihovo delo v prihodnje. Reči pa moram, da kar z bojaznijo spremljamo, kaj se bo dogajalo v prihodnjem letu že zaradi tega, ker imajo podjetja zaposlenih preveč delavcev, kar pomeni, da se bo ob že sedaj več kot 2500 nezaposlenih to število še povečalo. To pa je seveda spet druga težava, ker to Čutimo neposredno kot občina in imamo za reševanje teh problemov minimalne možnosti vplivanja. Kot občina poskušamo kljub vsemu nekaj narediti: ljudi strokovno usmerjamo, jim dajemo možnosti, da svoje ideje uresničijo na,drugih področjih. Zato smo v letu 1993 organizirali svetovalno mrežo, kjer sodelujemo s strokovnjaki in na tak način pomagamo nezaposlenim, pa tudi zaposlenim in vsem občanom." Vida Topolovec Enajsta pica brezplačna rrejsnji teden sta se pn nas oglasila kar dva bralca, vsak s po desetimi kupončki za podarjeno pico vptujskem Super Liju. Ko pa sta želela s kupončki naročeno pico plačati, so jima pico zaračunali, češ da so podarjene pice ukinili. Kako se lahko to zgodi, je zanimalo braka, ki sta kupončke zbirala vsak po dva meseca in v tem času torej pridno jedla pice v tem lokalu. Martin Lisjak, lastnik lokala, je povedal, da res že dobra dva tedna ne dajejo več kupončkov pri pici, vendar bodo tistim, ki imajo kupončke zbrane, pico vseeno podarili. Meni, da je v opisanih primerih prišlo do pomote, in vabi oba bralca, da prideta po brezplačno pico. ( mCz) \ r\- Piše: Franc Fideršek - 32. Enako kot druge delavnike sem tudi tisti četrtek delal v pisarni in ,1 ' i poslušal začetek M fll oddaje radia Ji IB Ptuj- Presenetilo Wk fiKi me je, da so med poročili začeli brati tudi tisti sestavek -- presenetilo zato, ker me prej o tem kot odgovornega urednika ni nihče obvestil. Zavrtel sem telefon; oglasil seje Marjan Šneberger in pojasnil, daje bil enoten sklep vseh podpisnikov, da se sestavek objavi v obeh medijih, mene pa da niso obvestili zato, kar vedo, v kakšnem položaju sem, zato se sedaj lahko upravičeno izgovarjam, da je tisto šlo v javnost brez moje vednosti. Slo mi je na smeh, a sem ga moral hitro zadržati. Še sem držal slušalko v roki, ko je v pisarno privihral Zdravko Turnšek in zahteval od mene kot odgovornega urednika tisti rokopis. Odločno sem mu zatrdil, da ga sploh nisem videl. Takoj je odšel in se odpeljal na grad ter v radijskem studiu zasegel tisti rokopis. To mu je bila potem podlaga za zasebno tožbo proti vsem podpisnikom. NOVINARJEM OSTAL KRAJŠI KONEC Kako in kdaj se je tista zasebna tožba končala, mi ni znano. Vem le, da so posamezni podpisniki (v presledkih nekaj mesecev) prihajali k Turnšku in se mu opravičili. Potem je Turnšek proti takim posameznikom tožbo umaknil. Zadeva pa se je vlekla več let. Kaj je bil vzrok za tako za tedanji čas - lahko zapišem - razumno potezo posameznikov? Zdravko Turnšek je ostal na položaju predsednika občinske konference SZDL Ptuj. Odločno sta ga podprla predsedstvo in izvršn i odbor O K SZD L P tuj, dob il je politično podporo iz republiškega centra, na seji v Ptuju je sodeloval predvsem naš rojak Franček Simonič, tedaj član predsedstva republiškega SZDL. Formalno podporo je dobil tudi pri drugih družbenopolitičnih organizacijah ptujske občine in pri predsedstvu občinske skupščine. V tedanjem enopartijskem sistemu drugače tudi ni moglo biti. "Sposobnost ali nesposobnost" za opravljanje neke funkcije je smel ocenjevati le organ, ki je nosilca funkcije izvolil, ne pa neka skupina novinarjev. Funkcionarjivobčiniso se naenkrat počutili ogroženi, saj bi se lahko na podoben način novinarji kdaj drugič spravili na koga drugega. To je bil vzrok, da so formalno obsodil tak način pisanja in "napadanja javnega funkcionarja". O primeru je vsak forum razpravljal ločeno in imenovalsvoje predstavnike za izredno razširjeno sejo izvršnega odbora OK SZDL Ptuj. Taje bila 14. 7.1969. Sprejeli so obširna stališča in imenovali komisijo, ki naj na podlati teh stališč napiše "Pojasnilo" kot odgovor na tisti članek. Komisiji jepredsedoval Jože Stropnik, podpredsednik SZDL. Na zadnjo sejo, na kateri so opravili sklepno redakcijo besed ila, so povabili tudi mene, čeprav nisem bil član komisije. Sklepal sem, da so me povabili predvsem zato, da mi zabičajo, kako naj bo to po radiu objavljeno, namreč v nedeljski oddaji, kije najbolj poslušana. Temu nisem ugovarjal. Ko je bilo besedilo napisano, sem ga dostavil v radijski studio z naročilom, da ga objavijo v nedeljski oddaji. Besedilo je bilo precej dolgo, razvlečeno, obširno so bili zapisani razlogi, zakaj si politične organizacije prizadevajo za združitev obeh medijev, nakazane namišljene prednosti take združitve in enotna obsodba nekaterih enostranskih navedb v članku.Tojebilomendavtorek, 15. julija. Kmalu po tistem me je poklical upravnik Plohl in dejal, da se z besedilom sicer v celoti ne strinja, vendar je predlagal, da ga objavimo še kar isti dan. S tem sem soglašal in poudaril, da je bil sklep skupne komisije, da se objavi v nedeljski oddaji. V soboto, 19. julija, dopoldne me je Franc Plohl spet poklical po telefonu in dejal, daje proti temu, da bi besedilo v nedeljski oddaj i še enkrat objavili. "Ne bi rad ponovno poslušal te čvekarije," je dejal. Povedal sem mu, da za temi sklepi stojijo predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine, kar je precej več kot samo sklepi SZDL, zato se s tem ni šaliti, zlati še, ker so zahtevali, daje objavljeno v nedeljski oddaji. Tedaj je Plohl odložil slušalko. Ko tisto soboto popoldne pridem v studio radia, da pregledam napisana besedila za dnevni informativni program in izberem besedila za nedeljski "tedenski pregled poročil", mi dežurni novinar in napovedovaleca pokažeta pisni nalog upravnika Plohla, da v imenu aktiva novinarjev in kot starešina kolektiva radia ne dovoljuje, da bi se tisto besedilo objavilo še v nedeljski oddaji, češ daje že bilo objavljeno. Poskušal sem Plohla dobiti po telefonu, da bi ga prepričal za politično razumnejšo odločitev, vendar po telefonu ni bil dosegljiv. Ni mi preostalo drugega, kot da sem kot odgovorni urednik -ta je bil namreč po takratni veljavni zakonodaji odgovoren za objavljanje, ne pa direktor - tudi sam dal pisni nalog, daje tisto besedilo treba objaviti v nedeljski oddaji. To sta napovedovalca upoštevala, oddajo posnela in naslednji dan je bila predvajana. Prepričan sem b il, da sem s tem Plohla, kolektiv radia in tudi sebe rešil nadaljnjih zaostritev. V ponedeljek za tem se je pri meni oglasil Plohl in s posmehom dejal: "Vedel sem, da boš tako napravil!" Predočil sem mu vse posledice, ki bi lahko v zvezi z neob-javo nastale, in mu svetoval, da naj tisti svoj nalog, enako tudi moj, uniči. Če ga dobi v roke ustanovitelj, to je OK SZDL, je to dovoljšen razlog, da ga lahko kot upravnika takoj suspendirajo, mene kot odgovornega urednika pa bi lahko razrešili, če takega naloga ne bi dal. Plohl je obljubil, da bo tako tudi napravil. T oda ko je novinarka M ilena Zupanič pred meseci raziskovala dogajanja v zvezi s smrtjo Franca Plohla, sta se pojavili fotokopiji obeh omenjenih” nalogov in je to tudi opisala v Tedniku z dne 13. 5. 1993 v podnaslovu "Demokracija in praksa". Šele tedaj sem ugotovil, da pokojni Plohl takrat nalogov ni uničil, temveč ju je vzel v zasebno hrambo. Tednik je tisto obširno Pojasnilo k članku vceloti objavil v 30. številki z dne 31.7.1969, na naslednji, to je 3. strani Tednika pa prav tako obširno "stališče novinarjev". Pod besedilom so bili podpisani le novinarji Tednika: Anton Bauman, Bogo Hmelina, Jože Slodnjak in Roman Zavec. V uvodu je bilo med drugim zapisano: "Radio Ptuj se glede na svoj trenutni pravni položaj ni mogel ubraniti ob-javljanja"Pojasnil"brezsočasneob-jave stališč njegovih novinarjev." Naj pojasnim, da je ta "trenutni pravni položaj" pomenil, da radio ni bil samostojen zavod, temveč le delovna enota SZDL, odgovorni urednik pa ni bil član kolektiva. Na tak pravni položaj sem tudi sam opozarjal Plohla, ko je želel preprečiti ponovno objavo, prav tako pa na pravno nevzdržno dejstvo, da seje skliceval na sklep aktiva novinarjev. Naj pojasnim, da je bil takrat, enako je še danes, aktiv novinarjev organizacijska oblika Društva novinarjev Slovenije. Član aktiva je lahko samo tisti, ki je član društva novinarjev. V tistem času sta bila v Ptuju samo dva novinarja člana društva: Anton Bauman, povezan v aktivu v Mariboru, in Jože Vrabl, povezan v aktivu v Murski Soboti. Vsi drugi so postali člani društva novinarjev šele čez nekaj let. UradnosmovPtujuustanoviliaktiv DNS šele v jeseni 1976. 8 - NASI KRAJI IN LIUD.TE TEDNIK Z MARJANOM ROŽIČEM, PREDSEDNIKOM TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE Tekmovanje za najbolj urejeni kraj Turistična zveza Slovenije že nekaj let pripravlja tekmovanja za najbolj urejene kraje. V svoji kategoriji je, kot smo poročali, Ptuj že drugič zmagovalec. O pomenu tekmovanja in skrbi za urejeno okolje smo se pogovarjali z dr. Marjanom Rožičem, predsednikom Turistične zveze Slovenije. "Tekmovanjeza najbolj urejeni kraj vSlovenijijevzadnjem obdobju dobilo nove spodbude, v letu turizma pa še posebej. Vanj se vključuje vse več krajev, hkrati pa se pojavlja vrsta pobud, ki mu dajejo širše razsežnosti. Ne tekmujejo samo kraji, temveč tudi bencinski servisi, pošte,železniške postaje in drugi, kijimjedourejenosti. Vse večjetudi podjetij, ki proizvajajorazličneproizvodeza ureditev objektov, okolja, krajev. Ljudje želijo imeti večstrokovnih nasvetov. Vse večje tudi spoznanj, da tekmovanje ni enkratna akcija v tem smislu, da dvakrat letno pometeš o koli hiše ali pa v vasi. Gre za to, da želimo doseči večjo kakovost življenja. Človek naj bi živel v urejenem okolju in naj bi ga predvsem tudi sam urejal. Če bomo to dosegli - prepričan pa sem, da to dosegamo -, bo kraj zanimiv tudi za turiste," je o letošnjem tekmovanju povedal dr. Marjan Rožič. Tednik: Kako bo v bodoče potekalo tekmovanje? Dr. Rožič: "Tekmovanje ostaja in prerašča v svojevrstno gibanje za lepo, urejeno in čisto Slovenijo. Nadaljevali ga bomo tudi zaradi tega, ker moramo v Sloveniji še veliko narediti, da bodo naši kraji lepši in prijaznejši. Več pozornosti želimo posvetiti temu, kar naj bi pomenilo prijaznost ljudi v krajih. Prepričani smo, da s tekmovanjem prispevamo k promociji Slovenije. Promovira se lahko samo tisto, kar je urejeno. Če bo Slovenija urejena, je vsaka promocija zanimiva in tudi privlačna za ljudi. Prepričani smo, da bomo prihodnje leto dosegli še večje rezultate. V posameznih krajih se bomo poleg urejenosti zanimali še za čistost zraka, vode in in urejenost pokrajine kot celote." Tednik: Kako ocenjujete aktivnosti v letu turizma? Dr. Rožič: "Prišli smo napol poti. V tem času so največ naredili v turističnih in drugih krajih. Ideja o letu turizma seje najbolj vsadila kot dobra pobuda, manj pa sta ideja in slogan leta turizma prevladala v širšem pogledu. Vlada je sprejela nacionalni program za področje turizma, v uresničevanje so se vključila nekatera ministrstva, izvajala so se javna dela na področju turizma, razpisan je bil natečaj za sloven- ski turistični spominek, za fotografijo in drugo. Premalo pa je še naporov, da bi se različni dejavniki, ki delajo na področju turizma, povezali v okviru države. Prepričan sem, dabomo v prihodnjem letu še uspešnejši. Turizem postaja del zavesti ljudi. Namen leta turizma ni v tem, da bi nekaj na hitro naredili, izvedli dve, tri akcije, potem pa nadaljevali po starem, pač pa naj pomeni premik v miselnosti. Leto 1994 naj bi bilo spodbudnejše tudi zato, ker bomo takoj za začetku leta sprejeli strategijo razvoja turizma." Tednik: Kako pa bo potekalo lastninjenje v turističnih društvenih organizacijah? Dr. Rožič: "Očitno je, daje lastnina, s katero razpolagajo turistična društva in turistične zveze, nastala kot rezultat prizadevnega, napornega in ustvarjalnega dela članov turističnih društev in društev v turističnih zvezah. Zato je normalno, da je lastnina, s katero društva razpolagajo, njihova, z njo upravljajo in naj bi bila vpisana v vse potrebne dokumente. Društva so sama zainteresirana, da dobro gospodarijo in si prislužijo denar za različne društvene dejavnosti, ki ne prinašajo nobenega dohodka, nobenega profita. Lastnina je eden od elementov, da si društvo materialno opomore in uspešno dela, z njo pa se zadovoljujejo tudi nekatere ponudbe na področju turizma. Ce si društvo in zveza pridobivata sredstva s svojo dejavnostjo, se ustrezno zmanjša prispevekizproračunazanjuno dejavnost. Morebitna sporna vprašanja glede lastninjenja bomo sprotno reševali." Tednik: Katere aktivnosti načrtuje Turistična zveza v letu 1994? Dr. Rožič: "Naj naštejem nekaj najpomembnejših. Nadaljevali bomo akcijo Moja dežela - urejena in čista, posebno pozornost bomo skupaj s šolami in Zavodom za šolstvo s področnimi enotami posvečali deluz mladimi v okviru turističnih krožkov, kerbo projekt Turizmu pomaga lastna glava iz festivala prerastel v celoletno aktivnost, in turistični vzgoji prebivalstva. Osveščanje prebivalstva je ena temeljnih nalog, ker ugotavljamo, da včasih še neverno, kaj bi naredili. Prizadevali si bomo tudi za povečanje števila članstva v turističnih organizacijah in za ustanovitev novih društev. Posebej bomo obravnavali probleme razvoja turizma na vasi. V letu 1994 bomo tudi nadaljevali akcijo iz leta 1993 pod sloganom Prebivalci Slovenije spoznavajmo Slovenijo. Podtem geslom naj bi sestavljali ponudbe za ogled različnih krajev." MG MINISTER ZA PROMET IN ZVEZE OBISKAL ORMOŽ Z južno traso zavezani evropskemu parlamentu Ormoško občino, pred tem pa ptujsko, je minuli petek, 17. decembra, obiskal minister za promet in zveze Igor Umek z nekaterimi sodelavci. Ker je srečanje organizirala stranka SKD, so se ga udeležili predstavniki občinskih odborov SKD iz Ptuja, Slovenske Bistrice, Lenarta in Ljutomera. Namen srečanja je bil, da ljudem, ki živijo na območju severovzhodne Slovenije, povedo, kako bo z njihovimi cestnimi povezavami v prihodnje. "Problematika tranzitnega prometa na tem območju ni od včeraj in tudi ne od osamosvojitve Slovenije, kot bi nekateri radi povedali, temveč od . prej. Problemi ostajajo, zato je šest občin, ki živijo ob cesti med Slovensko Bistrico in Lendavo, solidarnostno pa se jim je pridružila še obmejna občina Šmarje pri Jelšah, sprejelo memorandum in ga naslovilo na vladne institucije. Želja je, da se od Slovenske Bistrice do meje z Madžarsko zgradi hitra cesta dvopasovnica z odstavnimi pasovi, ki naj bi po potrebi prešla v štiripasovnico. Ob tem je potrebno urediti še štiri črne točke na območju te cestne trase: nemogoč izvoz s Slovenike v Slovenski Bistrici ter obvoznico na Pragerskem, v Ptuju in Ormožu. Naše želje, da bi izboljšali cestno povezavo, niso bile na škodo drugih, tega pa za druge ne bi mogli trditi. Nimamo želje po avtomobilski cesti, temveč samo po dobri cestni povezavi," je povedal predsednik ormoškega izvršnega sveta Vili Trofenik. Vlado Breščak iz Republiške uprave za ceste je govoril o cestnih variantah na območju severovzhodne Slovenije in povedal, da se že dela načrt za priključitev na Sloveniko pri Slovenski Bistrici, obvoz na Pragerskem, drugo leto je v načrtu že podvoz v Ptuju, pa tudi ormoški obvoz načrtujejo. Predsednika ptujskega izvršnega sveta Branka Brumna je ob tem le zanimalo, ali želijo s temi variantami spreti severovzhodni del Slovenije, da bi lahko hitreje zgradili obvoznico mimo Ljubljane. Minister za promet in zveze Igor Umek. Foto: OM Dr. Janko Čar, predsednik SKD v Slovenski Bistrici, je povedal, da je bistriška občina za ureditev južne obvoznice posebej zainteresirana, predvsem da se reši cestni zamašek in obvaruje staro mestno jedro. Vili Trofenik je omenil, da so Ormožani v nemogoči situaciji, saj bodo idejno zasnovo obvoznice morali plačati iz občinskega proračuna. Dobro pa je, da si je ministrstvo za okolje in pros- tor dalo reči, da Ormož obvoznico nujno potrebuje, pa naj bo zgrajena takšna ali drugačna cesta. Kot središče Prlekije je Ljutomer sredi med dvema variantama, bolj pa navijajo za južno. Predstavnik Lenarta je menil, da se v zvezi z avtocestnimi variantami več pogovarjamo o prevozu živine iz Madžarske v Italijo kot pa o turizmu. Menil pa je, da bi v Lenartu večpridobilizjužnovari-anto. Igor Umek je povedal, da je parlament sprejel prvo fazo avtocestnega programa, v katerem je navedena južna smer. Parlament je pooblastil vlado, da prične aktivnosti pri mednarodni skupnosti oziromafinančnih institucijah in pospešeno dela doma, hkrati pa je zavezal resorno ministrstvo, da pripravi program gradnje cest v Sloveniji. Minister Umek je še dodal, da je bil za južno varianto z evropsko skupnostjo podpisan do leta 2000 transportni sporazum. V njem je bila navedena tudi pyhrnska avtocesta. Del transportnega sporazuma je cestna povezava vzhod - zahod, a tudi sever-jug. Vida Topolovec ZAKON O SODELOVANJU DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju se zgleduje po nemškem modelu. Sindikat in delavsko soupravljanje sta formalno ločena. Sindikat je pomemben pri vzpostavljanju delavskega soupravljanja, reprezentativni sindikati pa imajo pravico predlagati kandidate za svet delavcev. Zakon ne predvideva nobenih rokov in nobenega k ničemur ne priganj a, delo-daj alcu ne nalaga nobenih obveznosti. Od delavcev samihje odvisno, ali bodo imeli organe delavskega soupravljanja ali ne. pobude in mnenja, vendar OBLIKE DELAVSKEGA SOUPRAVLJANJA Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju bo lahko prav zaživel šele konec maja leta 1994, saj ne govori več o družbenih podjetjih, ampak o bodočih delniških družbah, kakršne predvideva nedavnosprejetizakon ogospodar-skih družbah. Zakon pozna več oblik delavske participacije: individualne pobude in pravico do obveščenosti, zbor delavcev, svet delavcev, sodelovanje predstavnikov delavcev v nadzornem svetu in institut delavskega direktorja. Zbor delavcev lahko daje mnenja, vendar o ničemer samostojno ne odloča. Svet delavcev bo v družbah z več kot 20 delavci, v manjših pa bo delavski zaupnik. Svet delavcev imenuje svoje predstavnike v nadzorni svet, ti pa so enakpravni člani sveta in pri odločanju zastopajo interese delavcev. Delavski direktor bo v družbah z več kot 500 zaposlenimi, predlaga ga svet delavcev kot člana uprave družbe pa ga imenuje nadzorni svet. PO SAMOUPRAVLJANJU PRAZNINA Zdaj, ko samupravljanja ni več, pa tudi soupravljanja še ni, v marsi- katerem okolju počno direktorji, oklicani za menagerje, kar se jim pač zdi. Sindikat^ ki so še edini ostali na barikadah delavcev, so nekje bolj, drugje manj uspešni. Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki ga končno imamo, pa daje možnosti, da se ta praznina spet zapolni. Vendar kot že rečeno, zakon delodajalca v zvezi s tem ne zavezuje ne vsebinsko in ne časovno. Od sindikatov se pričakuje, da bodo gonilna sila v podjetjih in bodo poskrbeli, da se takoj prično uresničevati določila zakona o delavski participaciji. KDAJ SOUPRAVLJANJE? V družbenih podjetjih naj bi delavska participacija bila vzpostavljena sočasno z lastninsko in organizacijsko preobrazbo podjetja. V javnih podjetjih je okrog tega še veliko nejasnega, vendar dokler ne bo posebnih zakonov za posamezna področja gospodarskih dejavnosti posebnega družbenega pomena, je mogoče pogojno uporabljati oblike soupravljanje po zakonu za gospodarske družbe. V delnišlkih družbah in družbah z omejeno odgovornostjo (ti dve obliki sta za zdaj uveljavljeni) delavci v skladu z zakonom že lahko oblikujejosvetdelavcevinsezdelo-dajalcem dogovorijo o sodelovanju v upravnem odboru družbe, dokler pa ne bo oblikovana uprava družbe kot kolektivno telo, pa še ni mogoče imenovati delavskega direktorja. V zadrugah naj bi delavci soupravljali po svetu delavcev. Ko govorimo o soupravljanju v javnih zavodih, je zadeva precej zapletena. Uveljaviti ga je mogoče po kolektivnih in hišnih pogodbah, o oblikovanju sveta delavcev (morda le delavskega zaupnika) pa so mišljenja deljena. Delavci v javnih zavodih imajo namreč svoje predstavnike v svetu zavoda. ZAKON NE PRIGANJA Zakon res nikogar ne priganja, večina podjetij se sele reorganizira in lastnini, delavci pa mnogokje nimajo na to vpliva. Zakon je tu, in kdor ga bo znal in hotel uporabiti, bo lahko tudi v teh časih, ko samoupravljanja ni več, soupravljanje pa je "pisano" na tisto, kar šele bo, vplival na svojo usodo kot delojemalec. NaV SLOVENJEBISTRICANI SKLENILI LETOŠNJE POSLANSKO DELO Podelili dve brezovi metli Z visoko sklepčnostjo so slovenjebistriški poslanci pričeli letošnjo zadnjo skupščinsko sejo ter spravili "pod streho" zajeten dnevni red. Pri pregledu zapisnika prejšnje seje so se do-taknililokalnesamoupraveindržavneupraveterpodprlipred-logžupana Ivana Pučnika, da bodo v sedanji sestavi delali še do sredine prihodnjega leta. Tako bodo v občini najprej izvedli reorganizacijo in potem razpisali volitve v novih občinah. V sedanji občini bi radi poleg Slovenske Bistrice imeli svojo občino še v Poljčanah, Oplotnici, Šmartnem na Pohorju, Makolah in Polskavi, kamor naj bi se pridružilo Pragersko. O lokalni samoupravi bodo najprej govorili v krajevnih skupnostih, nato pa še v strankah ter na zborih krajanov. V nadaljevanju so vzeli pod drobnogled delo inšpekcijskih služb v občini, osrednja točka 30. skupščinskega zasedanja pa je bila predstavitev projekta pridelave in predelave hrane in razvojnih možnosti na tem področju. Gradivo so dobro in pregledno pripravili v občinskem sekretariatu za kmetijstvo, Irena Majcen, sekretarka tega sekretariata, pa gaje pospremila z besedami, da mora država prenehati večne obljube kmetom, da jim bo kmalu bolje. Poslanci so se lotili obširnega sklopa raznih odlokov, sprej eli pa tudi sklep o podelitvi priznanj občine Slovenska Bistrica za leto 1993. Odločili so se, da naziva častnega občana ne podelijo, prav tako ne bo podeljena na- grada občine Slovenska Bistrica. Priznanja za delo na raznih področjih pa prejmejo: Jože Majcen iz Slovenske Bistrice za delo v strelski zvezi, Alojz vŠrot iz Poljčan in Jože Štunf s Črešnjevca za dolgoletno delo v krajevni skupnosti ter Dušan Pečnik iz Slovenske Bistrice za delovanje na področju kulture v slovenjebistriški občini. Poslanci so dali soglasje k imenovanju ravnateljev osnovne šole Laporje ter Oplotnica. Na zadnjem skupščinskem zasedanjusodobilinamizešenov prospekt vinske ceste med Bočem in Pohorjem, ki zajema 18 kmetij, kjer se ob osnovnem delu ukvarjajo še z vinotoči, jahanjem in drugimi dejavnostmi. Vida Topolovec Ker je bila to zadnja skupščinska seja v letu 1993, so nekateri poslanci prejeli "nagrade". Za najaktivnejšega je bistriški lokalni časopis Panorama izbral Franca Malija ter mu podelil priložnostno nagrado. Najbolj izviren pa je bil poslanec Maks Tramšek s Tinja, ki je podelil brezovi metli. Prvo, zajetnejšo, je prejel poslanec Božo Zorko iz Slovenske Bistrice (sicer direktor CGP Večer). Z njo naj pometa po bistriških ulicah. "Kadarkoli ste pričeli govoriti o stroju za čiščenje bistriških ulic, sem že videl, da bo manj denarja za zunanje krajevne skupnosti," je pospremil Maks Tramšek podelitev prve metle. Drugo, bolj vitko, pa je prejel Jani Bradan, sekretar sekretariata za okolje in prostor. Tramšek mu jo je podelil z željo, da bi dobili kaj večdenarjaza ceste tudi Pohorci. ORMOŽ Sprejet rebalans proračuna za 1993 ter osnutek za 1994 Na zadnjem skupščinskem zasedanju v Ormožu so poslanci sprejeli rebalans proračuna za 1993. leto, odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih in skupnih potreb v občini za prvo tromesečje 1994 ter osnutek odloka o proračunu za leto 1994. Značilnost rebalansa je, da je v primerjavi z letošnjim proračunom v globalu višji za 180 milijonov, posebnost osnutka za prihodnje leto pa je, da naj bi bil bistveno nižji od letošnjega in bi znašal skupno 592 milijonov tolarjev. infrastrukturo šele nastaja, kerje Z rebalansom se je proračun občine v primeijavi z dosedanjim povišal za 27 odstotkov. Po renominaciji državnega proračuna seje namrečv Ormožu za okoli 80 milijonov tolarjev povečala javna poraba, gre pa tudi za dodatne ali nove prihodke iz sklada za demografsko ogrožene ter prispevke krajevnih skupnosti za naložbe iz sklada za demografsko ogrožena območja. "Osnovne usmeritve proračuna za prihodnje leto so, daje obseg programa, ki se financira iz proračuna, prihodnje leto nespremenjen. To pomeni, da ni nobenih novih zaposlitev pri nobenem izmed proračunskih porabnikov. Osnutek je narejen na predvidevanjih, da ostane organizacija na lokalni ravni takšna, kot je trenutno. Vse morebitne posledice spremenjenih zakonov na področju lokalne samouprave in državne uprave bodo imele za posledico spremembe med letom. Pri družbenih dejavnostih se nadaljujejo dela pri gradnji telovadnice oziroma športne dvorane na Hardeku, do maja bomo zgradili prostore za lekarno ter adaptirali in posodobili prostore v gradu za potrebe knjižnice. Program naložb v komunalno za nekatere projekte v izdelavi tehnična dokumentacija in trenutno ni mogoče povsem natančno oceniti stroškov. V vsakem primeru bo potrebno pričeti uresničevati projektov bogatenja podtalnice vodovodnega zajetja na Otoku pri Veliki Nedelji. Naslednja primarna naloga je gradnja vodovodnega omrežja v krajevni skupnosti Sveti Tomaž in sanacija nekaterih odsekov na lokalnih cestah. Cestni program bo v prihodnjem letu bistveno manjši, kot je bil v minulih treh, ker smo z letošnjim letom dosegli cilj, da na območju občine Ormož ni več makadamskih lokalnih cest, vendar pazahtevaj o san acij o že asfal -tirani deli iz preteklosti. Nekatere naložbe, na primer čistilna naprava, vodovodno omrežje v krajevnih skupnostih Kog in Sveti Tomaž, bodo v prihodnjem letu konačana, oplin-janje pa ne bo potekalo iz proračunske porabe, temveč je bila razpisana koncesija in računamo na pozitivni izid razpisa," je komentiral osnutek proračuna za leto 1994 predsednik ormoškega izvršnega sveta Vili Trofenik. Vida Topolovec |_______ RAZMERE V PTUJSKI_I^fi^TRIJI IN GOSPODARSTVU j TEDNIK -30. DECEMBER_____________________________________________________OD TU IN TAM - 9 40- DO 6O-ODSTOTNE IZGUBE TRGA NI MOGOČE NADOMESTITI CEZ NOC # LETOŠNJI PODATKI V INDUSTRIJI KAŽEJO UMIRJENO RAST # V GRADBENIŠTVU NI OPTIMIZMA# MOŽNOSTI ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA OBSTAJAJO cembra dalje izdajamo le odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti. To pomeni, da od prvega decembra ni več obrtnih dovoljenj, v Sekretariatu le izpeljemo ugotovitveni postopek, ki pa pomeni dobre tri četrtine opravljenega dela vpisa v register. V tem letu smo razpisali in v sodelovanju z Upravo za inšpekcije občin Ormož in Ptuj opravili 290 ogledov pri bodočih obrtnikih in podjetnikih. V našem registru je 1093 obrtnikov in ti se morajo do konca maja 1994 odločiti, ali se bodo vpisali v vpisnik podjetnikov posameznikov, prenehali dejavnost ali pa ustanovili osebno ali kapitalsko družbo. Do konca oktobra smo izdali 275 odločb za začetek opravljanja dejavnosti v zasebnih, družbenih ali mešanih podjetjih, v enakem obdobju leta 1992 le 169. Izdanih je bilo 213 obrtnih dovoljenj, v letu 1992 v enakem obdobju 155. Do konca novembra so registrirali 549 pogodb o zaposlitvi delavcev pri obrtnikih in 217 aneksov k pogodbam, v celem letu 1992 pa 617 pogodb in 152 aneksov. Poleg tega smo izdali 177 odločb o priložnostni prodaji jedi in pijač, v 1992. letu 144, leto pred tem pa le 87, da o različnih potrdilih, ki smo jih že do sedaj izdali čez 600, niti ne izgubljam besed. STROKOVNOST IN PRIJAZNOST NA PRVEM MESTU Pri reševanju vprašanj podjetništva in obrti smo prekoračili upravne okvire, saj enkrat tedensko s pomočjo zunanjega sodelavca tehnično svetujemo novim obrtnikom, vodimo borzo poslovnih prostorov v občini, zbi-ramcrin obdelujemo statistične podatke za kmetijstvo, trgovino, gostinstvo, industrijo, gradbeništvo ter sestavljamo poročila in informacije za državo in za potrebe Skupščine občine Ptuj, izvršnega sveta in drugih upravnih organov ter za organe in podjetja, ki te podatke potrebujejo. Ena naših dejavnosti je tudi prostorsko planiranje. Letos smo že spreminjali planske dokumente, izdelujemo prostor-sko-ureditvene pogoje za sanacijo degradiranega prostora in ponovno začenjamo postopek za spremembo planskih aktov (učni center TO, kmetijske operacije, male elektrarne). Vsa omenjena dela v Sekretariatu opravlja deset ljudi, trenutno pa nam pomagata še dve sodelavki, ki sta v letu 1993 pri nas opravljali pripravništvo. Trudimo se, da bi čim bolj tekoče in strokovno reševali vloge, smo pa čestokrat nemočni ob izredno hitrih menjavah podzakonskih predpisov, saj je na primer Pravilnik o strokovni izobrazbi trgovcev letos ob vseh svojih spremembah v postopke vnesel pravo zmešnjavo. Osebno pa menim, da imam v Sekretariatu marljive sodelavce, ki na prvo mesto postavljajo strokovnost in prijaznost do strank." Majda Goznik Gospodarske razmere v ptujski občini niso rožnate. Sanacija podjetij v skladu poteka počasi, le redka poslujejo brez težav. Nekoliko več optimizma vliva rast podjetništva in obrti. O razmerah v ptujski industriji in gospodarstvu nasploh ter o možnostih, ki jih ima pri sanaciji gospodarstva občina smo se pogovarjali z občinsko sekretarko za industrijo in gradbeništvo Danico Gajzer. Tednik: Kako kot sekretarka za industrijo in gradbeništvo v ptujski občini ocenjujete trenutne razmere na teh področjih ter v občinskem gospodarstvu nasploh? D. Gajzer: "So odsev makroekonomske politike in sposobnosti naših menedžerjev. Letošnji podatki na področju industrije kažejo umirjeno gospodarsko rast, podatki na področju gradbeništva pa ne vlivajo optimizma. Vremenske razmere, ki so povzročile ustavitev del na večini gradbišč, so le še poslabšale že tako težak položaj te panoge. Podatki kažejo, da gradbeništvo in industrija plačujeta enega najvišjih davkov gospodarske recesije. To potrjujejo tile podatki: pred dobrim letom je v ptujski občini v gradbeni operativi v družbenem in zasebnem sektorju delalo 1500 ljudi, danes jih je le še med 700 in 800. Podatke za gradbeno operativo smo lani zbirali, ker smo želeli ugotoviti, koliko gradbenikov bi lahko delalo na Hrvaškem, če bi se vojna končala. Nič bolje se ne godi industriji. 40- do 60-odstotne izgube trga ni mogoče nadomestiti v enem ali dveh letih, potrebno bo še precej naporov in iznajdljivosti, da se bodo razmere normalizirale. Družbeni sektor je ob tem blokiran še s postopki denacionalizacij, revizij in lastninjenja. Ti procesi zmanjšujejo manevrski prostor za razvoj." ZAUPANJE V MENEDŽERSKE EKIPE - ENO KLJUČNIH VPRAŠANJ RAZVOJA TEDNIK: Kakšne so možnosti za razvoj? D. Gajzer: "Te nedvomno obstajajo. Poiskati jih morajo menedžerji, to je njihova naloga! Menim, da naj pri tem občina s svojimi organi pomaga, če je pomoč zaželena, ne sme pa biti nobenega oviranja in vsiljevanja. Menim tudi, da je eno ključnih vprašanj razvoja vprašanje zaupanje v menedžerske ekipe. Živimo v času afer, napori za ohranitev podjetij so v nekaterih okoljih postranska stvar. Osebno prizadet človek ni motiviran za razvojne ideje. V ptujskih družbenih in zasebnih podjetjih obstajajo dobre ekipe, ki so dokazale, da se znajo uveljaviti tudi na zahtevnih trgih. Podprimo jih in jim dajmo vedeti, da njihovi uspehi pomenijo blagostanje za naše občane in njihove družine. Morda bi ob dogovorjenih kriterijih lahko vsako leto izbirali menedžerja občine. Zakaj ne? Skratka, želim poudariti, da razvojne možnosti slonijo na sposobnih ljudeh." Tednik: Delavci v podjetjih s težavami pogosto prihajajo na občino po pomoč. Kako jim lahko pomagate? D. Gajzer: "Res je bilo letos kar nekaj primerov, ko so delavci s sindikalnimi vodstvi prišli v Mestno hišo. Šlo je za kolektive, kjer so bile porušene že vse poslovne funkcije ter odnosi v kolektivu in navzven. Vsa pomoč, ki jo lahko nudimo, je v ublažitvi socialnih stisk in iskanje rešitev. Realno so v fazi agonije rešitve skoraj nemogoče. Pravzaprav je za delavce sklep o uvedbi stečaja pravo olajšanje, kajti to pomeni, da bodo vsak mesec redno prejemali nadomestilo za brezposelnost." Tednik: Država naj bi zagotavljala čim boljše pogoje za razvoj gospodarstva. Kaj pa občina? D. Gajzer: "Občina kot del države lahko zagotavlja pogoje za razvoj gospodarstva v obsegu, ki ji ga država dopušča. To pomeni, da lahko v svojih planskih aktih opredeljuje industrijske in obrtne cone, jih komunalno opremlja in finančno spodbuja razvoj gospodarstva z razvojnimi programi v obsegu svojih finančnih zmožnosti. Kar zadeva planske opredelitve, imamo v občini opredeljene industrijske in obrtne cone. Trenutno je odprt razpis za prodajo zemljišč v območju gradnje druge faze obrtne cone v Ptuju, v industrijski coni pa smo tik pred začetkom gradnje carinske izpostave. Finančno spodbujanje obrtnikov in podjetij v zasebni in mešani lastnini je spodbudilo investicijski ciklus, ki znatno presega naše zmožnosti. PREMALO SREDSTEV ZA RAZVOJ OBRTI IN POJETNIŠTVA 606 zasebnih podjetij na področju gospodarstva in 21 na področju negospodarstva ob koncu septembra letos pomeni 47,8-od-stotno rast števila podjetnikov v primerjavi s septembrom leta 1992. Med 500 največjimi zasebnimi podjetji v državi v letu 1992 po višini prihodka, vrednosti osnovnih sredstev in zaposlenosti je tudi devet ptujskih, pri čemer je eno teh podjetij celo na petem mestu v državi. Za razvojne programe takega števila podjetij in tisoč obrtnikov sredstva v višini dva do dva in pol milijona nemških mark v tolarski protivrednosti seveda ne zadostujejo. Razvoj podjetništva spodbujamo še z drugimi oblikami pomoči. V povezavi z podjetniškim inkubatorjem ALIN in Obrtno zbornico Ptuj bo znotraj Sekretariata za gospodarstvo začel delati Center za podjetniško svetovanje." Tednik: Sekretariat za gospodarstvo občine Ptuj je eden od občinskih upravnih organov. Danica Gajzer. Foto: Langerholc Kakšne so njegove pristojnosti? D. Gajzer: "Sekretariat za gospodarstvo opravlja na osnovi Odloka o občinskih upravnih organih in strokovnih službah, sprejetega v letu 1991, zadeve, ki se nanašajo na pripravo in sprejem razvojnih in planskih dokumentov občine, analiziranje stanja na posameznih področjih, zbira, ureja in strokovno obdeluje statistično gradivo ter izvaja statistične akcije in opravlja strokovne in upravne naloge s področja industrije in gradbeništva ter turizma in gostinstva." Tednik: Z nekaterimi novimi zakoni, ki so bili sprejeti v zadnjem obdobju, so pred Sekretariat postavljene številne nove naloge. Kako jih lahko uresničujete glede na kratke zakonske roke in omejeno število delavcev? Kot vemo, je v občinskih upravnih organih zaposlovanje omejeno, ljudje pa želijo hitre in kakovostne storitve. D. Gajzer: "S sprejemom novih zakonov na gospodarskem področju dobivamo vedno nove naloge. S sprejemom Zakona o trgovini in na njegovi podlagi izdanega pravilnika o obratovalnem času prodajaln smo v smislu 7. člena citiranega^ pravilnika dolžni izdajati odločbe o obratovalnem času prodajaln. Ker pa so trgovci dolžni prijaviti urnik prodajalne do 15. decembra tekočega leta za naslednje leto, smo že začeli izdajati odločbe za leto 1994. To je za nas novo delo, saj je bilo do prvega julija letos to vprašanje urejeno v občinskem odloku o razporeditvi, pričetku in koncu delovnega časa na območju občine Ptuj. * S sprejemom zakona o denacionalizaciji je bila s sklepom izvršnega sveta SO Ptuj v upravnem organu ustanovljena komisija za vračanje odvzetih zasebnih gospodarskih podjetij. V sestavi komisije sta tudi člana, ki vodita postopke, delata pa v drugih upravnih organih občine, ker v Sekretariatu za gospodarstvo nismo uspeli zagotoviti vseh članov komisij. OD PRVEGA DECEMBRA NI VEČ OBRTNIH DOVOLJENJ Skladno z Zakonom o gospodarskih družbah, ki je delno razveljavil Obrtni zakon in pravilnika o načinu in postopku za priglasitev ter ureditvi vpisnika samostojnih podjetnikov posameznikov, od prvega de- Prihaja čas revizij Revizijo v našo družbo uvajamo po nekaj desetletjih. Razlog za njeno ponovno oživitev je ustanovitev zasebnih podjetij, pri katerih je veliko lastnikov. To so velika podjetja, ki jih ne vodijo njihovi lastniki, zato se vedno postavlja vprašanje, ali so bilančna in druga poročila korektna, ali je poslovanje res takšno, kot naj bi bilo, ali bi lahko bilo boljše in ali so bili mogoče lastniki kjerkoli prikrajšani, oškodovani. Tu se prične delo revizorjev. Ti revidirajo bilance in podajo lastnikom mnenje o njihovi pravilnosti oziroma realnosti. Revizija se v Sloveniji uvaja z zakonom o gospodarskih družbah in zakonom o reviziji. Je komercialna, ker jo je treba plačati. Pri tem pa velja posebej poudariti, da ne gre za revizijo, ki jo je opravljala Služba družbenega knjigovodstva in je bila v bistvu inšpekcija. To ni finančna inšpekcija in ne služi državi, temveč lastnikom, saj z njo preverjajo, ali so njihova podjetja dejansko poslovala tako, kot so želeli, in ali je bilo poslovanje dobro. Z revizijo se ponovno uvaja tudi strokovni poklic revizorja, ki je v tujini zelo cenjen. Kdo so zavezanci revizije po novih predpisih? Branko Mayr: "Zavezanci so srednje in velike delniške družbe ter velike družbe z omejeno odgovornostjo. Revizorji bodo predvsem revidirali letne zaključne račune srednjih in velikih podjetij." Kdo lahko opravlja revizijo? Branko Mayr: "Pooblaščeni revizor, ki ima pooblastilo instituta za revizijo (ki bo skrbel za razvoj stroke) ali na osnovi pooblastila izdano licenco. Pooblastilo je v prvi fazi dobilo 66 ljudi, od tega šest Ptujčanov. Vendar to še ni dovolj, potrebno bo izpolniti še druge pogoje. Revizor mora biti v delovnem razmerju pri revizijski družbi, ta pa se lahko registrira, če ima zaposlenega enega pooblaščenega revizorja. Pooblaščeni revizor lahko revidira podjetja, ki so revizijo naročila." Boste tudi vi ustanovili revizijsko družbo? Branko Mayn "Smo v fazi njenega ustanavljanja. Podjetje .ABECEDA se bo razdelilo na več delov. Revizija bo potekala v enoti Abeceda- revizija. Ločitev je potrebna zaradi vsebine revizije, ki je izredno zaupne narave, podatki so strogo varovani. Kljub temu da revizija šele sedaj vstopa v naš prostor, nismo novinci na tem področju. Že dosedaj smo revizije za nekatera področja opravljali pod pooblastilom sodnih izvedencev." Lahko od revizorjev pričakujemo resnične in poštene informacije? Branko Mayr: "Revizor mora biti v vsakem primeru nepodkupljiv, imeti mora svoj jaz, v nobenem primeru se ga ne sme voditi. Njegovo poročilo je nevtralno. Napisati mora to, kar on misli o poslovanju podjetja in vodstva. Lastnike mora informirati o tem, ali je podjetje dobro poslovalo in ali so direktorji dobro delali." Kaj pa če revizor ne dobi vseh potrebnih informacij za delo? Branko Mayr: "V tem primeru mora v revizijskem poročilu natančno napisati, daje poročilo Branko Mayr. Foto: OM omejeno, ker ni dobil teh in teh podatkov. Če pa mu podatki za podajo mnenja ne zadostujejo, lahko odstopi od pogodbe. Revizor naj bi sodeloval tudi v tekočem poslovanju podjetja, pri inventurah in drugih pomembnih odločitvah, ker bo v podjetju delal nekaj časa. Isto podjetje bo lahko revidiral pet let. Zavezanci revizije so podjetja slovenskega prava, lastnina pa ni pomembna. Revizorji so lahko tudi tuja revizijska podjetja, ki pa morajo biti članice slovenskega revizijskega instituta. Upravljanje v teh podjetjih morajo biti večinsko v lasti slovenskih pooblaščenih revizorjev." Kakšna je povezava med ocenitvami za potrebe lastninskega preoblikovanja podjetij in revizijo? Branko Mayr: "Že pri samem ocenjevanju se opravlja revizija. Vsaka ocena vsebuje revizijo zadnje bilance. V Sloveniji so licence razdeljene takole: revizor, pooblaščeni revizor in ocenjevalec vrednosti podjetij. V nekaterih zahodnih državah pa je tako, da je revizor že tudi sočasno ocenjevalec vrednosti podjetij." MG avto šola PREVENT Hardek 6, Ormož, tel. 062/701-262 PE AMD Ptuj, Cvetkov trg 4, TEL. 062 771-033 organizira tečaj cestnoprometnih predpisov za voznike motornih vozil v četrtek, 6. januarja 1994, ob 16. uri v učilnici AMD Ptuj, Cvetkov trg 4 - pri kinu Ptuj. Prijavite se lahko ob pričetku tečaja oz. po o 771-033 od 9. do 10. ure in s 701-262 vsak dan od 7. do 8. ure. Nudimo vam usposabljanje na vozilih Renault po konkurenčnih cenah. Družinskim članom AMZS priznavamo 10 % popust pri teoretičnem delu izpita. Uspešno uresničevanje referendumskega programa PODGORCI Društvo upokojencev Rogoznica prejeto nov prapor Koplji globok studenec Podelili so občinska priznanja Obnovljena blagovnica Ormož TEDNIK Voda in ljudje so stoletja tesno povezani. Tudi v naši zgodbi je voda osrednji problem in ljudje si nadvse prizadevajo, dajo dobijo, kajti v Slovenskih goricah je boj za zdravo pitno vodo trd. Nešteto je zgodb, kako sojo v preteklosti, ko je bila narava z njo šebolj radodarna, nosili za kuho iz bližnje grabe, živino pa napajali v mlaki, kako globoke studence so kopali, pa ponekod največkrat zaman. Če je hiša premogla studenec, je pomenila nekaj več. Posebej hudo je v tomaževski krajevni skupnosti, kjer več kot polovica območja ni priključenega na javni vodovod. O težavah dela vasi Rakovci smo pisali; podobno jevPršetincih,drugemdeluRakovcev, Tr n ovci h, M ezgovci h, Rucman ci h, S en čaku, S avci h -v vaseh in redko naseljenih zaselkih na zahodnem robu krajevne skupnosti SvetiTomaž. Krajani Savcev in Savskega Vrha so me povabili, da povedo, kje j ih čevelj žuli. Zbrali so se pri Cvetki Raušl v Savskem Vrhu. 1971. LETA ZGRADILI VAŠKI VODOVOD Zajetje je bilo v Koračicah. Za vodovod so takrat prispevali precej denarja, veliko dela, predvsem pri izkopih, so morali opraviti sami, vse to pa v želji, da jim vode ne bi bilo potrebno nositi od bližnjih izvirov. Kar pa so bile kmalu po gradnji težaves količino vode, je bila nuja, da se navežejo na javni vodovod; kar so opravili 1980. leta. Investitor je bilo takratno Komunalno podjetje Ormož, soinvestitor pa SIS za cestno in komunalno dejavnost občine Ormož. Vodovodna trasa je potekala med vodohramom Vičanski vrh in Tomažem. Krajani, ki so takrat že imeli vodovod, so za to rekonstrukcijo in priključitev na javni vodovod morali plačati prispevek krajevni skupnosti Tomaž. Po spisku, ki ga ljudje še vedno hranijo, šobili uporabniki javnega vodovoda pri plačevanju prispevka razdeljeni po premoženju in porabi vode v tri kategorije. V prejšnjih časih, ko so javni vodovod po krajevnih skupnosti financirali deloma s krajevnim samoprispevkom, deloma z denarjem SIS za cestno in komunalno dejavnost, ostanek pa po pogodbah z občani, so želeli priključiti čimveč porabnikov. Nekateri se niso želeli priključiti: ali zaradi pomanjkanja denarja ali zato, ker so takrat imeli v lastnem studencu še vedno dovolj vode, o kvaliteti pa niso razmišljali. Takrat so tudi nastali po posameznih krajevnih skupnostih sklepi, da se kasneje na vodovodni sistem lahko priključijo samo novogradnje, drugi pa ne. Ali je bilo to pametno, bi danes težko rekli, pa tudi v vseh krajevnih skupnostih ormoške občine se tega niso držali. Nekaj podobnega se je zgodilo v Savcih. Tu je kakih pet hiš, ki se na javni vodovod ne morejo priključiti, kljub temu da so od glavne vodovodne cevi oddaljeni samo 300 metrov. Danesbi prispevke radi plačali, samo da bi dobili vodo, vendar je bil 1972. PREJELI SMO IvlCl vjvl U U^U V Ul jUU jv v uuu y i1U iiiiijuuv w nadaljevati. Podobno stanje je bilo tudi v drugem delu Rakovcev. TEŽAVE Z VODO TUDI V DRUGEM DELU RAKOVCEV Milica Džomba, ki je prišla na ta pogovor iz drugega dela Rakovec, je pripovedovala: "Pri nas sta dve gospodinjstvi z majhnimi otroki, ki ne premoreta druge vode kot deževnico, ker izvira preprosto ni. Vodo za gospodinjstvo in živino vozimo že tri leta, letos že od januarja. Živina je na primer pri meni popila v 22 urah 5000 litrov vode, vodo pa lahko odprem samo pol ure zjutraj in zvečer. Pozimi so še dodatne težave, ker voda v cisternah zmrzuje. Od hiše Danila Cajnka, ki je zadnja v tem delu Rakovcev in do kode rje trasaže potegnjena, je moja oddaljena samo slab kilometer. V našem kotu je okoli deset gospodinjstev, ki bi želeli vodo. Nič nimamo proti vodovodu, ki ga delajo v spodnjem kotu, samo prav bi bilo, dabi mislili tudi na nas. Vsi že leta prosimo, da naspride kdo pogledat, pa so od tega žal samo obljube in nič drugega." "Z vodovodnim priključkom, ki ga bomo sedaj sanirali od Tomaža do nas, lahko rešimo tudi ta problem, samo do soglasja mora priti. Rešiti moramo vodni problem Rakovcev invseh,kibi se na vodovod priključili, mi pa moramo priti do prepotrebne požarnevode. Zelja, da reši m o ta problem je velika, saj smo do sedaj (pogovor je bil 15. decembra) zbrali 23 izjav," je menil Franc Stajnko in dodal, da morajo vodo imeti vsi ljudje, samo pametno in sporazumno je probleme potrebno reševati. TRIINŠTIRIDESET TISOČ TOLARJEV ZA PRIKLOP Podpisniki izjave so se zavezali, da omenjeno vsoto denarja plačajo kot namenski prispevek za rekonstrukcijo cevovoda Tomaž - Savski Vrh za tričetrtcolski priklop. Na vodovod, ki bo saniran, želijo Savčani priključiti tudi tistih pet hiš, ki se do sedaj niso mogle priključiti. Vztrajajo pa, da se vodovod, če se že priključuje deset gospodinjstev v Savcih inRakovcih, razširi tudi vgomji del vasi Rakovci. Vida Topolovec POJASNILO K ČLANKU NOVINARKE VIDE TOPOLOVEC, OB.IAVLTENEM V TEDNIKU 8.12.1993_________________ Vaščani Savskega Vrha smo se napobudo že pokojnih sovaščanov Ivana Markeša, Jožefa Majcna in Alojza Hergula odločili za vodovod, ker nihče ni premogel studenca na svojem dvorišču. Vodo za svojepotrebesmonosili izdolinetudipopolureleto in zimo, živino pa smo napajali iz vaških mlak; večkrat smo to vodo uporabljali tudi za umivanje družine, seveda ko je v njih bilavoda. Leta 1972 smo začeli izkop in napeljavo vodovoda Tomaž - Savski Vrh (okrog 2 km). S trdim delom in lastnim plačilom je brez pomoči občine in Komunale Ormož 15 gospodinjstev iz Savskega Yrha ob koncu 1972. leta dobili tako zaželeno vodo. Črpali smo jo iz svojega zajetja Koračice. Leta l§79/80 smo se morali priklopiti na javni vodovod Ormož ter plačati stroške za priklop na Vičanski Vrh - Kostajn. Sedaj pa nam z občine in Komunale očitajo, da nismo ob priključku plačali niti dinaija, karnasboli. Druga bolečina nas je v Savskem Vrhu doletela letos julija, ko so brez naše vednosti prišli iz Komunale Ormož, da bi začeli od nas trasirati vodovod za 10 družin v vasi Rakovci, in to takim, ki imajo svoje vodnjake. Ko smo za to izvedeli, smo se vaščani sestali; zraven sta bila tudi predsednik Krajevne skkupnosti Tomaž ter direktorica Komunale Ormož, ki je pobudnica za ta poseg. Povedali smo, da priključitev ni mogoča, ker imamo odTomažav Savski Vrh predrobno cev; ta je leta 1972 ustrezala za 15 družin, danespajihjepriključenihže38.Cevje takega profila, da Savski Vrh ne zmore niti enega hidranta. Pritisk v pipah je že sedaj včasih slab, če pa se priključi še lOvaščanov iz Rakovcev, pa je oskrba Drugega decembra je med svojimi najdražjimi praznovala 90 rojstni dan Marija Prapotnik iz Lačavesi na Kogu. Da, devetdesetega, pa čeprav ji nihče, ki jo pozna, ne bi prisodil, da nosi deveti križ. Zdrava je in trdna, da malo takih. Živi sama v svoji hiši in sama poskrbi za vse svoje potrebe. Se drva si naseka sama, če je treba. Le pri večjih delih ji pomagajo sorodniki; najbližji sin z družino živi pri Miklavžu. * Marija Prapotnik komaj da ve za zdravnika, saj ga zares še ni potrebovala. Odzdravil papozna le eno: aspirin. Ta ji pomaga pri vseh boleznih. Devetdeseti rojstni dan je z vodo na hribu vprašljiva. Naš predlog je bil, da do Lizike Goričan položijo debelejšo cev, a se s tem niso strinjali. V Rakovcih so takoj začeli kopati in polagati cevi. Ko so prišli do Brumnove parcele v Savskem Vrhu, se je zataknilo, ker jim niso dovolili kopati prek svojih parcel. Zaradi tega je direktorica Komunale last nika dala na sodišče Ormož. 2. decembra letos je predsednik izvršnega sveta Ormož sklical pri Tomažu sestanek z vaščani SavskegaVrha,10vaščaniizRakovcevzdirektorico Komunale na čelu, niso pa bili vabljeni ne vaščani Zagorja, ki so prav tako na našem vodu, še manj druga polovica vaščanov Rakovcev, ki bi prav tako čimprej radi imeli vodo, saj jim jo morajo dovažati, ker imajo vsi precej živine. Na sestanku smo slišali med drugim to, da smo nevoščljivi za vodo, ki ni naša, in da se nam lahko zgodi, da nasbodo odklopili od glavnega voda. Na izbiro so nam dali, da prispevamo vaščani Savskega Vrha vsak po 4.330,00 SIT za debelejšo cev, da se bo lahko 10 družin iz Rakovcev priklopilo na ta vodovod in da bi potem mi dobili kak hidrant. Če bo do tega prišlo, bomo vaščani Savskega Vrha že tretjič dobili po grbi. Vode ne branimo nikomur, samo naj nam zago tovijo, da bomo imeli vsaj tak pritisk kot do sedaj Tega, da nekatere družine v Rakovcih nimajo vode in da otroci hirajo, mi nismo krivi. Lep pozdrav v imenu prizadetih sovaščanov Savski Vrh. Stanko Krajnc 90 let Mariie Prapotnik Marija Prapotnik ob svojem 90. rojstnem dnevu. proslavljala v gostilni v Ormožu. Ob njenem jubileju so ji čestitali trije sinovi, sedem vnukov in osem pravnukov. In ko bo proslavljala stoti rojstni dan, bo zraven gotovo že kak prapravnuk. jš V krajevni skupnosti Podgorci, kjer prebiva v sedmih vaseh okoli 1700 prebivalcev, se konec januarja 1995 izteče sedanji krajevni samoprispevek. "Samoprispevek v celoti izvajamo in ga celo presegamo, saj za mnoge akcije združujejo krajani še sredstva po pogodbah" je povedal tajnik krajevne skupnosti Franc Hergula. Leto, ki se izteka, je bilo izredno bogato. Asfaltirali so okoli 1300 metrov cest v Strjancih, v Ritmerku pa s fino plastjo asfalta prekrili 500 metrov cestišča. Fino plast so naredili še na cesti do pokopališča in poti po pokopališču ter v okolici cerkve svetega Lenarta. Asfaltirali so tudi okolico stanovanjskega bloka ter uredili odtok meteornih voda, pri čemer jim je priskočila na pomoč občina. Redno vzdržujejo pokopališče, kjer so uspeli obnoviti velik križ. V krajevni skupnosti so uvedli ločeno zbiranje odpadkov ter uredili njihov odvoz. Redno vzdržujejo tehtnico pri železniški postaji Osluševci, ki so jo letos obnovili ter prepleskali. V centru krajevne skupnosti so položili kanalizacijo za meteorne vode, redno pa vzdržujejo tudi krajevno smetišče. Nekaj več težav so imeli z letošnjim zgodnjim snegom, na katerega niso bili pripravljeni. Tako jih je pluženje v novembru in decembru vključno s popravilom snežnih plugov veljalo okoli 500 tisoč tolarjev, kar je za podgorsko krajevno skupnost veliko breme, saj morajo plužiti okoli 30 kilometrov vaških cest, lokalne pa čisti Cestno podjetje. Z njihovim delom šobili po besedah tajnika krajevne skupnosti zadovoljni, pa tudi s pogodbenim izvajalcem, saj so bile ceste letos očiščene, kot že dolgo ne. Polno načrtov imajo tudi v letu 1994. Z asfaltno prevleko bodo prekrili 700 metrov ceste v vasi Osluševci, čaka jih dokončna ureditev mrliške veže na pokopališču, kjer želijo asfaltirati parkirni prostor in dovoz, velik zalogaj je tudi kanalizacija, ki jo še morajo položiti, veliko dela pa jih čaka pri ureditvi cestne razsvetljave, saj so v precejšnjem zaostanku za drugimi. Vida Topolovec Po sto dvajsetih dneh intenzivnih gradbenih del so v torek, 14. decembra, odprli obnovljeno in dograjeno pritličje blagovnice, ki sojo Ormožani ter vsi drugi petnajst let poznali pod imenom blagovnica Tima. Sedaj sodi pod Trgovsko podjetje Klas Maribor. Svečanosti ob odprtju se je udeležil tudi direktor Trgovskega podjetja Klas Maribor Adrijan Hočevar. Naložba j e veljala 50 milijonov tolarjev. Razširjeno pritličje je večje za 400 kvadratnih metrov, skupna površina blagovnice pa meri 3000 kvadratnih metrov. Obnovili so za okoli 700 kvadratnih metrov starih površin, predvsem stropove in tla. Povsem nova je kuhinja z gostinskim delom ter vhod, kjer prodajajo kozmetiko in časopise. Po novem letu bo v trafiki poslovala še Ob odprtju prenovljenih in novih prostorov ormoške blagovnice. Foto: Stefan Hozyan loterija. Na dvoriščni strani blagovnice so na zgradili pokrito skladišče. V celoti je obnovljen oddelek špecerije, s parkirnega prostora pa je narejen nov vhod. V spodnji etaži bodo od 1. februarja imeli menjalnico. Vida Topolovec V počastitev dneva samostojnosti so minuli četrtek na krajši slovesnosti v skupščinski dvorani ormoškega gradu podelili letošnja občinska priznanja. Najvišje priznanje, plaketo občine Ormož, sta prejela Franc Pleh iz Ormoža ter Prosvetno društvo Simona Gregorčiča iz Velike Nedelje, ki slavi letos stoletnico. Listini občine Ormož pa sta bili podeljeni za delovanje na kulturnem področju. Prejela sta ju Franc Gorjak iz Ivanjkovcev ter Drago Lukman iz Lačavesi. V nadaljevanju svečanosti je bil v veliki dvorani ormoškega doma kulture koncert Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča iz Ljubljane, ki je ormoškemu občinstvu zapel božične, novoletne ter umetne pesmi. Vida Topolovec Letošnji občni zbor Društva upokojencev Rogoznica je potekal v znamenju 40-letnice uspešnega dela. Ob jubileju je krajevna skupnost Rogoznica društvu podelila nov prapor za posebne zasluge in uspehe pri razvoju in napredku krajevne skupnosti v minulih 40 letih. Prapor so svečano razvili na občnem zboru. V društvo, ki šteje 396 članov, se združujejo upokojenci iz Kicarja, Nove vasi pri Ptuju, Pod-vincev, Rogoznice, Spodnjega Velovleka in Žabjaka. Društvo imasvojsedežvdomuSlovensko-goriške čete v Rogoznici, kjer se lahko člani oglasijo vsak petek med9.inll.uro. V tem letusoorganizirali9 izletov s 640 udeleženci. Vsako leto ob novem letu obiščejo svoje člane, stare nad 80 let. V teh dneh so jih obiskali 44. Skromno darilce, pogovor in topel stisk roke človeku v jeseni njegovega življenja veliko pomenijo. Na občnem zboru so pohvalili delo članov upravnega in nadzornega odbora. Posebej so se zahvalili dosedanajemu dolgoletnemu predsedniku Stanislavu Žitniku za izredno požrtvovalno in uspešno delo. Izvolili so nov upravni in nadzorni odbor, za novega predsednika društva pa Feliksa Bagarja. fb Pred kratkim je bila v dvorani krajevne skupnosti v Podlehniku predstavitev celostnega razvoja podeželja in obnove vasi, za katerega so strokovne osnove so oblikovali slovenski strokovnjaki. S podobo naselij Ptujska Gora, Podlehnik, Cirkulane in Leskovec so se ukvarjali docent doktor Anton Prosenc s sodelavkama Alanko Fikfak in Al mo Zavodnik s Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo (FAGG). Idejne projekte stavb za podeželje je pripravil profesor magister Peter Gabrijelčič, prav tako s FAGG. Dr. Matija Kovačič, direktor ljubljanske Družbe za razvoj podeželja, je predstavil del naloge o zahodnih Halozah, predvsem za zaselek Jelovice, magister Milan Bartol iz BPI-ja v Mariboru pa je prikazal projekt haloških vinskih in obmejnih cest. Koordinator projektov v ptujski občinski upravi je Stane Napast. Ptujski župan Vojteh Ra-jher je projekte, njihovo predstavitev in razstavo označil za kulturno dejanje. PODEŽELJE ZAHTEVA POZORNOST Kot pravi Stane Napast, je dolžnost upravnih organov, da skrbijo za zakonitost v prostoru. V mestu nepravilnosti ni toliko ali jih ne opazimo, ker je vedno potrebno graditi po določenih načrtih, saj na primer bloka ne moreš zgraditi kar tako, čeprav tudi v mestu ni vse narejeno z na-jbojšim okusom. Podeželje pa je velik, odprt prostor in je bil dokaj urejen, saj so stare vasi bile vedno grajene po nekem smiselnem redu: v nižinskem območju kot obojeulične ali enostranske, v Halozah in Slovenski h goricah pa kot gručasta in razložena naselja ali zaselki v bolj strmih predelih. Značilna je pozidava po slemenih, ki je povezana z izrabo tal in načinom gospodarjenja. Vendar je moderni čas vnesel na podeželje veliko tujih elementov, marsikje pa dodobra skazil krajino. Pri izdelavi projektov, kako omiliti posledice takega razvoja, so predvsem na Ptujski Gori, v Podlehniku, Cirkulanah ter Leskovcu sodelovali tudi krajani oziroma njihovi odbori. Prve so bile na vrsti Haloze, saj je tam že bil projekt razvoja, izdelan v Nov’ni, ki je povzročil veliko negativnih in manj pozitivnih reakcij. Z njim so dobili splošno sliko, hkrati pa je razgibala domačine, da so se vključili. Kot planer na oddelku za gospodarstvo in kot sodelavec sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora Stane Napast meni, da je potrebno sistematično poskrbeti za podobo kajine na podeželju in priti do konkretnih izvedbenih projektov. Podeželje je treba urejati tako, da bi bil videz boljši, dosedanje pomanjkljivosti in napake pa dolgoročno odpravljene. Glede na tradicionalno podobo seje veliko spremenilo, oblikoval seje nov tip poselitve, grajeno je velikokrat kar na pamet (vikendaštvo), pojavili se se razkošni ali enostavno nemogoči slogi hiš, skrajnosti so alpski vikendi in iz nižinskega sveta prinešena štirinadstropna hiša, ki je lahko lepa, vendar tjanespada, OD BESED K DEJANJEM STANJE 1992 ^ _ , Ob Zgornjem Leskovcu se nahaja še zaselek Mala Varnica. Iz prvotnih raztresenih kmetij je zrasel manjši neurejen zaselek enodružinskih hiš. Najdragocenejši so najbrž izvedbeni projekti, na osnovi katerih bi lahko ljudem ponudili hiše, ki bi ustrezale krajini in njim. Posamezniki imajo svoje želje in potrebe in seveda jih je potrebno upoštevati, vendar je strokovno mnenje nujno in dobrodošlo. Domačini so tako dobili strokovne namige, dolgoročno pa naj bi ta spoznanja uporabili v pros-torskoureditvenih pogojih za podeželje. Stane Napast upa, da se bo izsledke strokovnih študij dalo uporabiti v praksi. Narejeni so skupaj s krajani, saj je bilo v vsaki Predlagamo njegovo ureditev v zaključeno celoto z vmesnimi zelenimi predahi, ki bi omilili videz predimenzioniranih objektov v krajini. Primer predloga strokovnjakov iz študije o celostnem razvoju Leskovca. vasi najprej predavanje, na podlagi tega so oblikovali 5- do 8-članske odbore. Ti so sodelovali s celotno ekipo, opozarjali na rešitve, ki so lahko tudi zanje dobre, dajali podatke o lastništvu in opozarjali na ovire. Projekti so bili narejeni v soglasjuz vaščani in sej ih da praktično uporabljati, če sojih sprejeli kot svoje. Tako bo tudi manj problema z medsosed-skimi odnosi in infrastrukturo. Volja prebivalcev je, da bi ugotovitve dali tudi v izvedbene akte in sodelovali naprej. Življenjegre NA TURISTIČNI KMETIH DRUZOVIC V DRBETINCIH Vabito na kmečke dobrote in domače koiine Drbetinci v krajevni skupnosti Vitomarci so od 10. decembra bogatejši za novo turistično kmetijo pri Marti, ki stajo uredila Marta in Albin Druzovič v okviru dopolnilne dejavnosti kmetije, na kateri živita šeAIbinova starša Stanko in Marija ter trije otroci, stari od pet do trinaj st let. Na desetih hektarjih obdelovalne zemlje pridelujejo koruzo in pšenico, njihova dejavnost pa je tudi prireja piščancev in prašičev. Prvič letos jih je z obilnejšim pridelkom razveselil mladi vinograd. Albin Druzovič pravi, da je idejao kmečkem gostišču prišla iz razmišljanja o tem, da bi tisto, kar pridelajo prodajali doma. Tega pa je na Druzovičevi kmetiji veliko. Znani so tudi kot sadjarji, saj pravi Vitomarčan ne morebiti brez sadjarstva.. Kmečko gostišče pri Marti ponuja domač narezek, meso iz tunke, domače vino, domačo viljamovko in slivovko, naravne sokove, domač kruh, gibanice, krapce in druge dobrote kmetije, pozimi pa tudi domače koline s pečenicami in zeljem ter druga jedilapo naročilu. Marta in Albin Druzovič bosta gostom postregla s kakovostno hrano in pijačo. Marta peče odličen mešani kruh, njihovo meso iz tunke pa je letos za eno točko zgrešilo .zlato priznanje na prireditvi Dobrote slovenskih kmetij, na kateri uspešno sodelujejo že od leta 1990. Za zdaj lahko sprejmejo okrog 60 gostov, v kratkem pa bodo uredili še sobo za 40 gostov. V prizidku hiše, kjer je kmečko gostišče, bodo uredili nekaj sob, tako da bodo gostje pri njih lahko počitnikovali in užili lepote tega območaj Slovenskih goric. Za mestne ljudi, ki bodo njihovi najpogostejši obiskovalci, pa □ pripravljajo še posebno ponudbe domačih kolin. Obiskovalci si bodo lahko pri njih izbrali svinjo. Druzovičevi pa jim bodo na njihovo željo svinjo zaklali in jo razkosali.. Marta in Albin Druzovič imata še precej zamisli, ki jih bodo gostje gotovo veseli. Izvirnost Foto: vreze idej je porok za kakovost in zadovoljstvo ljudi. "Moramo se preusmerjati, sicer nas bo čas povozil," pravita Druzovičeva. Raznovrstnost ponudbe te kmetije pa bo gotovo zanimala marsikaterega obiskovalca od blizu in daleč. MG II Vreme se je tisti dan kujalo: ni deževaloin vendarje padalo, sneg je skoraj že posvem skopnel, tu pa tam je še kakšen kup snega z belo liso komaj še spominjal, da je padel na tla bel. Tisti dan sem prvič prestopila prag domačije družine Šmigoc v Spodnjem Leskovcu. Bolj po naključju. Pa je Jože Šmigoc s svojim pripovedovanjem, optimizmom in veseljem navdušil tudi moje novinarsko pero. -------- UU VUUkJll Pepek mu pravijo po domače, naložil pasi je 67 križ. V pokojuje že 14 let; 28 let je delal v Tovarni glinice in aluminija. Velikokrat je moral peš ali s kolesom - utrujenim, da se je veriga na eni poti snela tudi štirikrat. Konji so bi 1 i že nekdaj pri h iši in Jože jih ima še danes. Ko se je upokojil, je postal furman. To je bilo lepo, pravi. Ni ga lepšega kot sesti na voz in hajdi po cesti, kamor avto ne more. Preoral je marsikatero njivo v haloških gričih, kiji zaradi strmine traktor ni bil kos. Potem pa je prišel "Tomo Vinkovič" in mu odvzel delo. Zdaj le še bolj poredko zapreže svoji kobili in sede na voz. No, za martinovo še že - z obveznim sodom na Bakhov trg v Ptuj. Be- seda da besedo in vsako ie na tak praznik, kot je sv. Martin, treba II zaliti. Se sreča, da kobili poznata pot domov, kajti če bi bil takrat še pri sebi,pravi Jože, bi šel še na en špricar. Se danes ne ve, kako seje znašel v domači kolamici. Besedo zna obračati, da mu je malokdo kos. Zna pa tudi molčati, če se ušteje, kot zadnjič, ko ga je nekdo vprašal, koliko let Jože Šmigoc: "Kar sem pljunil, ne bom polizal nazaj!" ima, pa je rekel, da 85, in dobil odgovor, da kaj veliko v življenju ni trpel, ko pa je videti še tako mlad. Jože je vzel besede na svoj račun: "Kar sem pljunil, ne bom polizal nazaj." Nič ne tarna, nič se ne pritožuje, saj pravi, da spremeniti ne more nič, le s cenami da nas država muči. Pa vina je toliko, da ga ni mogoče spiti, a so ga kljub temu nedolgo tega uvozili iz Makedonije. To se mu ne zdi prav, saj tako uničujejo haloški pridelek. Pa naši politiki hodijo preveč po svetu in zapravljajo, še doda. Lepo bi bilo, če bi lahko bil mlajši, star 30 let, se pošali. Je že dedek in otroci - sin in štiri hčere z družinami - radi prihajajo domov. Ženo ima še vedno rad in čaka na zlato poroko leta 2004, potem pa še biserno deset let kasneje. Kaj si želi v novem letu? Da bi bil zdrav; ne bi tudi škodilo, če bi bila penzija kaj večja, pa cene naj ne bi šle preveč gor. Pa srečno in veselo leto 1994, Jože! Nataša Vodušek res svojo pot, vendar stalni nadzor in sodelovanje med občani in upravnimi organi mora obstajati. CENA PROJEKTOV Iz projektov je videti, da gre predvsem za ozelenitev neposrečenih gradenj, ureditev fasad v ožjih centrih in okolico cerkva. Vse to pa zahteva denar. Kot so ga zahtevali tudi že projekti sami. Plačali so jih iz različnih republiških virov, pred- vsem minitrstva za kmetijstvo, urejanje prostora ter znanost in tehnologijo. Občina, ki je za celoten projekt dala pobudo, pa je iz občinskega proračuna za vsak projekt plačala približno 5 tisoč nemških mark. Posamezne projekte za ureditev Pujske Gore, Podlehnika, Leskovca in Cirkulan bomo podrobno predstavljali v naslednjih številkah Tednika. Darja Lukman Žunec ZA ROBIJA IN BOJANA LEGO KOCKE IZ EMONE MERKURJA PTUJ Robiju in Bojanu Krajncu, prvošolcema iz Leskovca, ki smo ju predstavili v prejšnjem Tedniku, seje v četrtek uresničila želja: dobila sta lego kocke. Emona Merkur Ptuj je pripravila zanju darilni paket na pobudo novinarjev, ki soju pred dnevi obiskali in sta jim zaupala, da v hišo ni bilo ne Miklavža, lani pa tudi ne Božička in ne dedka Mraza. Kristina Zupanič je v imenu Emone Merkur Ptuj obdarila Robiia in Bojana Življenje je lahko tudi lepo, če ljudje le znamo prisluhniti drug drugemu. Kako malo je bilo treba, dabodo zimske počitnice za Robija in Bojana drugačne, kot so bile doslej, kako preprosto je pravzprav narediti praznike res praznične. Tudi zaradi razumevanja Emone Merkur Ptuj, ki je znala prisluhniti želji dveh dečkov, ki bi sicer ob letošnjih praznikih ostala praznih rok. Se posebej toplo pa nam je pri srcu, ker so v nase uredništvo klicali tudi drugi in želeli pomagati. Hvala vsem; prazniki bodo tudi zato lepši. (NaV) PREJELI SMO Otroškemu oddelku bolnišnice Ptuj V različnih sredstvih javnega obveščanja lahko včasih preberemo marsikaj o ptujski bolnišnici ali posameznih oddelkih te bolnišnice. V letu 1993 smo doživeli osebno izkušnjo na otroškem oddelku ptujske bolnišnice, kjer so zdravili našega otroka. Vedno, ko smo z otrokom prišli bodisi na pregled bodisi je bil sprejet v nego na oddelku, smo naleteli na prijazne in nasmejane ljudi, ki so otroku nudili vse, kar je bilo potrebno, starše pa uspeli pomiriti z dobro besedo. Naleteli smo na ljudi, ki problemov, povezanih z vprašanji, ali bo država poskrbela za njihov status, plače in družbeni položaj, nikoli niso prenašali na paciente. Zdravnikom in osebju otroškega oddelka pomeni poslanstvo zdravstvenega poklica največ, in kljub temu da delajo na oddelku, na katerem prostorske razmere niso najboljše, naredijo vedno vseza to, da je malim pacientom v bolnišnici kar se da udobno in da dobijo strokovno zdravstveno pomoč na najvišji ravni. Tako zdravniki kot tudi vse drugo osebje se dobro zavedajo, da se ob bolezni otroka, ki jo morajo pozdraviti, srečajo tudi z zaskrbljenimi starši, ki prav tako potrebujejo pomoč, in da pomeni zaupanje staršev v zdravnike enega temeljnih kamnov za uspešno zdravljenje. Vse to smo na otroškem oddelku dobili in rezultat takšnega dela je, da je danes naš otrok zdrav in vesel. Ne glede ali se uradne institucije odločijo poimenovati koledarsko leto kot leto družine, leto revnih ali kako drugače, je vsako leto dela na otroškem oddelku leto otroka, malega pacienta ki pomeni središče njihovega dela. Zato se najlepše zahvaljujemo vsemu osebju otroškega oddelka bolnišnice v Ptuju sestram in zdravnikom, posebej dr. Roškarju, dr. Potočnikovi in dr. Kolariču, ter jim ob iztekajočem se letu 1993 želimo srečno in zdravo leto 1994 in čimprejšnjo preselitev v nove prostore. Družina Neudauer 12 - ŠPORT 30. DECEMBER 1993- TEDNIK B liga MNZ Ptuj Tretje kolo in medjMa Sezona, posuta z v dvoboju s Hrvaško meda//aim/ m TEKMOVALNI Alojz Šeruga in Andreja Razlag občinska prvaka NOGOMET krogov. Novoletni turnir v Celju JUDO PP* . .SL v^o ^ y/?2 jn STRAN 100 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ 30, DECEMBER 1993, ŠT. 35 list RS, št. 18/91), 25. členu Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83,36/83, 42/85,21/86,47/87 in Uradni list RS, št. 5/90, 10/91 in 13/93) in 3. členu Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 7/90) je Skupščina občine Ormož na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 20. decembra 1993 sprejela ODLOK. o spremembah in dopolnitvah Odloka o komunalnih taksah v občini Ormož L člen V 1. in 2. odstavku 4. člena Odloka o komunalnih taksah (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/92 in 21/93) se besedilo "občinska uprava za družbene prihodke" v ustreznem sklonu nadomesti z besedilom "za komunalne zadeve pristojni upravni organ." 2. člen V 5. členu Odloka o komunalnih taksah se besedilo "občinski upravni ogran za družbene prihodke" nadomesti z besedilom "za komunalne zadeve pristojni upravi organ." 3 o člen 8. člen Odloka se spremeni tako, da se glasi: "Taksno obveznost predpiše pristojen upravni organ za komunalne zadeve oziroma drug pooblaščen upravni organ s posebno odločbo oziroma z dovoljenjem za namestitev taksenega predmeta oziroma pričetka uporabe." 4. člen Za 8. členom se dodata nova 8.a in 8 b. člen, ki se glasita: "8. a člen Komunalne takse so izvirni prihodek občine Ormož in se zbirajo v njenem proračunu ter se namensko uporabijo za ureditev komunalnih objektov in naprav skupne rabe. 8. b člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe in za komunalne zadeve pristojni občinski upravi organ." 5o člen 9. člen Odloka se spremeni tako, da se glasi: "Z denarno kaznijo od 20.000 do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če v določenem roku ne prijavi taksnega predmeta ali storitve, za katerega je predpisano plačilo komunalne takse. Z denarno kaznijo 5.000 do 10.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena." 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 353-11/93 Ormož, dne 20. decembra 1993 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ dr. Jože Bešvir, s. r. 152, SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ Po 51. členu Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91) in b) točki 3. člena Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 7/90) je Skupščina občine Ormož na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 20. decembra 1993 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda na področju splošno izobraževalne knjižničarske dejavnosti in kulturnoumetniške dejavnosti 1. člen 3. alinea5. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda na področju splošno izobraževalne knjižničarske dejavnosti in kulturnoumetniške dejavnosti (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 30/91) se spremeni tako, da se glasi: " - opravljal založniško dejavnost." 2. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 028-2/91 Ormož, dne 20. decembra 1993 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ dr. Jože Bešvir, s. r. 153. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Na podlagi 46. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91) in 2. člena Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/90, 25/90, 32/92 in 1/93) je Skupščina občine Ptuj na skupni seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 21. decembra 1993 sprejela SKLEP o soglasju k sporemembam in dopolnitvam Statuta Zdravstvenega doma Ptuj 1. Skupščina občine Ptuj daje soglasje k spremembam in dopolnitvam Statuta Zdravstvenega doma Ptuj, kijih je sprejel Svet Zdravstvenega doma Ptuj dne 27/10- 1993. 2» Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 028-8/91-8 Datum: 21/12-1993 Predsednik Skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher, s.r. 154. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Na podlagi 32. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 1/91), 2. člena Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 4/90, 25/90,32/92 in 1/93), 7. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Lekarne Ptuj je Skupščina občine Ptuj na skupni seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 21. decembra 1993 sprejela SOGLASJE K IMENOVANJU DIREKTORJA JAVNEGA ZAVODA LEKARNE PTUJ 1. Skupščina občine Ptuj daje soglasje k imenovanju Jožefa Gorenca, dipl. phar., stanujočega v Mariboru, Gospejna 16, za direktorja javnega zavoda Lekarne Ptuj. 2. Soglasje se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 108-24/93-1 Datum: 21/12-1993 Predsednik Skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher, s.r. 155. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Na podlagi 32. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91), Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/91), 2. člena Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/90, 25/90,32/92 in 1/93) je Skupščina občine Ptuj na skupni seji Zbora zdiruženega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora,dne 21. decembra 1993 sprejela . SOGLASJE K IMENOVANJU RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE HAJDINA 1. Skupščina občine Ptuj daje soglasje k imenovanju Jožeta Laha, roj. 1/12-1948 v Moškanjcih, predmetnega učitelja, stanujočega na Ptuju, Trubaijeva 21, za ravnatelja Osnovne šole Hajdina. 2= Soglasje se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 108-23/93-1 Datum: 21/12-1993 Predsednik Skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher, s.r. 156. KRAJEVNA SKUPNOST DESTRNIK Volilna komisija KS DESTRNIK POROČILO Volilne komisije KS Destrnik o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju KS Destrnik Volilna komisija KS Destrnik objavlja po 33. členu statuta KS Destrnik in po 21. členu Zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 23/77) izid referenduma za 30. DECEMBER 1993, ŠT. 35 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ STRAN 101 uvedbo krajevnega samoprispevka za območje KS Destrnik, ki je bil v nedeljo, 05.12.1993. 1. Komisija je ugotovila, da je bil s sklepom sveta KS Destrnik z dne 10. 11. 1993 razpisan referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programskih nalog v letih 1994-1998. Sklep je bil objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj št. 31 z dne 18. 11. 1993. 2. Pri pregledu glasovnega materiala in štetju glasovnic je komisija ugotovila, da je bil izid referenduma na posameznih glasovalnih mestih naslednji: (glej tabelo 1) 3. Po navedenem izidu glasovanja ugotavlja komisija, da je za uvedbo krajevnega samoprispevka glasovalo naslednje število glasovalcev: (glej tabelo 2) * Po prvem odstavku 21. člena Zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 23/77) se pri izidu glasovanja ne štejejo tisti občani - glasovalci, ki se zaradi dela v tujini in zaradi odsluženja vojaškega roka niso mogli udeležiti glasovanja. Komisija je ugotovila, da je takih občanov na območju KS Destrnik bilo po številu 59 (devetinpetde-set). Glede na to ugotavlja komisija, daje bilo na referendumu 1.893 upravičenih glasovalcev. Od tega je na referendumu glasovalo za uvedbo krajevnega samoprispevka 796.glasovalcev ali 43%. Zaradi tega ugotavlja komisija v smislu 21. člena Zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 23/77), da referendum na območju krajevne skupnosti Destrnik NI uspel. Št. SAM-PVK Tabela 1: Datum: 5. 12. 1993 Clan VKKS: Kristina Pukšič, s.r. Član VKKS: Anton Žampa, s.r. Predsednik VKKS: Alojz Toplak, s.r. Ker sta v Pravilniku o dodatnih tehničnih pogojih za turistične kmetije (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 32-145/93) v primerjavi z izvirnikom ugotovljeni napaki, dajem po 3. odstavku 62. člena Poslovnika o delu Izvršnega sveta Skupščine občine Ormož št. 013-7/90 naslednja popravka V prvi vrsti 1. člena se beseda "gospodinjstvo" pravilno glasi: "gospodarstvo". V 1. členu se za besedo "pravilnika" dodata manjkajoči besedi "in pravilnika". SEKRETARKA SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Minka Rajh, s. r. Zaporedna številka: KRAJ, naselje: SKUPNO ŠTEVILO GLASOVALCEV: OD TEGA: NI GLASOVALO VPISAN. GLASOV. SKUPAJ "ZA" -PROTI" NEVELJA- VNIH 01. DESTRNIK 133 97 67 30 0 29 02. DESENCI 28 26 12 14 0 0 03. DOLIČ 119 90 63 25 2 26 04. DRSTELJA 124 95 44 51 0 26 05. GOMILA 50 43 30 13 0 3 06. GOMILCI 39 38 26 12 0 1 07. JANEŽ0VCI 84 70 49 21 0 12 08. JANEŽOVSKI VRH 177 112 71 40 1 62 09. JIRŠOVCI 167 86 34 51 1 81 10. LEVANJCI 117 99 41 58 0 18 11. L0ČKI VRH 133 97 73 23 1 25 12. f PLACAR1-32 100 63 21 42 0 35 13. PLACAR 33-72 110 63 19 43 1 43 14. STRMEC PRI DESTRNIKU 34 32 17 15 . . 15. SVETINCI 114 96 52 44 . 16 16. VINTAR0VCI 264 176 110 63 3 83 17. ZASADI 38 25 20 4 1 5 18. ZG. VELOVLEK 60 49 45 4 0 10 19. MOBILNO VOLIŠČE 2 2 2 0 0 0 SKUPAJ 1.893 1.359 796 553 10 475 Tabela 2: Zaporedna številka: KRAJ, naselje. ŠTEVILO VPISANIH GLASOVAL- CEV NISO GLASOVALI VOLILO SKUPAJ OB UPOŠTEVAN. 21.ČLENA "ZA" UVEDBO SAMOPRI- SPEVKA REZULTATI V% 01. DESTRNIK 133 7 126 67 53% 02. DESENCI 28 2 26 12 46% 03. DOLIČ 119 3 116 63 54% 04. DRSTELJA 124 3 121 44 36% 05. GOMILA 50 4 46 30 65% 06. GOMILCI 39 0 39 26 67% 07. JANEŽ0VCI 84 2 82 49 60% 08. JANEŽOVSKI VRH 177 3 174 71 41 % 09. JIRŠOVCI 167 0 167 34 20% 10. LEVANJCI 117 0 117 41 35% 11. L0ČKI VRH 133 11 122 73 60% 12. PLACAR 1-32 100 2 98 21 21 % 13. PLACAR 33-72 110 4 106 19 18% 14. STRMEC PRI DESTRNIKU 34 2 32 17 53% 15. SVETINCI 114 2 112 52 46% 16. VINTAROVCI 264 5 259 110 42% 17. ZASADI 38 8 30 20 67% 18. ZG. VELOVLEK 60 1 59 45 76% 19. MOBILNI ODBOR 2 0 2 2 100% SKUPAJ 1.893 59 1.834 796 43% Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, into v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo btyzplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj; Zavod Radio-Tednik Ptui, Raičeva 6. Ureja uredniški odbor - odgovorni urednik Franc Potočnik. Sedež uredništva: Ptuj, Mestni trg 1, Tiska GZP Mariborski tisk, Tržaška I4y Maribor._____________________________________________________________________ TEDNIK NAJBOLJŠI SLOVENSKI STRELCI Ptujski Trap skeet bmmsi mwM ^#7-: Dl lilii Prejšnji teden je Strelska zveza Slovenije proglasila svoje najboljše športnike za letošnje leto. Predsednik zveze Janez Slaparje podelil bronasti plaketi tudi ekipi ptujske strelske družine Trap skeet za nov državni rekord. V sestavi Rakuša, Hlupič in Rožmarin so pristreljali 368 golobov od 375 možnih. Prav tako je prejel Igor Rakuša bronasto plaketo za trikratno izboljšanje državnega rekorda in za trinajsto mesto v svetovnem pokalu. Strelska zveza pa ni proglasila najboljšega strelca v trapu. Med Rakušo in Lipoldom iz Ilirske Bistrice bodo izbrali v prihodnjih dneh. McZ ••• ŠPORTNE VESTI O ATLETSKA STEZA - Predsedstvo Športne zveze je izbralo izvajalca del za nujno potrebno rekonstrukcijo atletske steze. Milijon 200 tisoč tolaijev vredno investicijo bo izpeljala Cesta Ptuj, ki namerava dela pričeti takoj. # ZAVOD ZA ŠPORT - Kot kaže, ni več ovir za ustanovitev ptujskega Zavoda za šport. Ministrica za kulturo, šolstvo in šport je povedala, da je ustanovitev tega zavoda, ki so jo napovedovali že za pričetek tega leta, zaviralo nerešeno imenovanje direktorja zavoda in lastništvo dvorane Srednješolskega centra. V slednje se je vključilo tudi republiško Ministrstvo za šolstvo; bodoči zavod naj bi zaenkrat dvorano le uporabljal. • PROGLASITEV ŠPORTNIKA LETA - Komisija za selekcijsko-vrhunski šport pri ptujski Športni zvezi je določila datum slovesne prireditve, na kateri bodo proglasili najboljše ptujske športnike. To bo 21. januaija. Te dni bodo klubi in društva prejeli natečaj, po katerem bodo prijavili rezultate svojih najboljših športnikov Športni zvezi. Pripravila: McZ LETOS SO OPOZORILI NASE Teniška igralka N e na Vukasovie Vukasovičevi so znana ptujska teniška družina. S tenisom se jenajprej okužila starejša hči Tina, vedno bolj pa se uveljavlja tudi mlajša, 16-letna Nena. Za teniško igro jo je navdušil oče Branko, nekaj zaslug pa ima tudi sestra. Igrati je pričela z osmimi leti, z enajstimi leti pa se je začela udeleževati turnirjev. Prvipomembnejši uspeh jebilo tretje mesto v Velenju na tumiiju Cockta v konkurenci igralk do 'dvanajstega leta, potem pa so se uspehi kar zvrstili. V njeni vitrini se je doslej nabralo že trideset pokalov. Vsi so ji pri srcu, še najbolj pa tisti izBaden Badna, kjer je dosegla drugo mesto na mednarodnem turnirju v konkurenci NenaVukasovič. Foto.JB igralk do šestnajstega leta. Letos je bila prva v konkurenci slovenskih igralk do šestnajstega leta, prva na mastersu igralk do 18. leta, tretja na državnem dvoranskem prvenstvu igralk do 16. leta, na državnem prvenstvu do 18 let pa sta s sestro Tino zmagali v parih. Od decembra je Nena tudi formalno članica Teniškega kluba Ptuj, sicer pa v Ptuju redno trenira že od poletja; prej je bila članica Branika Maribor. Njen trenerje Zoran Krajnc. Z njim je občasno delala tudi v prejšnjih letih, kondicijo pa si nabira pod vodstvom Lovra Beraniča. Sicer pa so tudi njeni največji uspehi vezani na delo s Ptujčani. Nena je ena redkih, če že ne edina slovenska teniška igralka, ki igra forhand in backhand z obema rokama; podobna je igra Monike Seleš. Oče Branko Vukasovič pravi, daje njen način igre posledica njene telesne šibkosti v obdobju, ko je pričela s tenisom. Nena igra najbolje na osnovni črti. Takšna igraje bolj ali manj značilna za vse ženske teniške igralke, saj igrajo bolj defenzivno. Nenaje odločena, da bo v bodoče več igrala na mreži. V njeno igro, pravi oče Branko, vsi zaupajo, žal pa ni vse odvisno od nje. V letu 1994 bi morala nujno zaigrati na turnirjih v tujini, doma se je že potrdila, pa tudi prave konkurence nima. Vse pa je odvisno od tega, koliko bo denarja. Za leto 1994bi potrebovala vsaj 15 tisoč nemških mark, da bi lahko zaigrala tudi na nekaterih tumiijih WTA v tujini z nagradnim skladom do deset tisoč dolarjev. Za njene treninge, za najem dvorane pozimi, družina plačuje mesečno okrog tisoč nemških mark. Ktemu je potrebno prišteti tudi stroške opreme, obleke in drugega, kar potrebuje za nemoten trening. Trenutno je tako, da klub zanjo ničesar ne prispeva, morda pa se bo v letu 1994 le spremenilo na boljše in se bo uredilo tudi financiranje. Vsaj nekatera zagotovila novega vodstva teniškega kluba kažejo na to. Prebuditi pa se bo morala tudi Teniška zveza Slovenije. Zdaj skrbi zgolj za svoje funkcionarje, ne pa tudi za svoje najboljše teniške igralce in igralke. Slovenski tenis je v vzponu, ni pa sistemsko podprt. Zgledovali bi se lahko po češki teniški zvezi, ki vsestransko skrbi za pet najboljših igralcev vvsaki kategoriji, pa tudi v občini bi se morali opredeliti, kako bomo skrbeli za najboljše športnike v vseh kategorijah. Po lanskem sprejemu na občini Ptuj, ki jo je predsednik Vojteh Rajher organiziral v čast Tininih uspehov v Ameriki, je že kazalo, da se bo tudi občina potrudila, da se bodo razmere spremenile, pa je vse ostalo le pri obljubah. Branko Vukasovič pravi, da se jih počasi loteva pesimizem, vendar ker zaupajo v Neno in Tino, vztrajajo naprej. Bo leto 1994 prineslo rešitev? MG ••• ŠPORT VABI ##• # AEROKLUB VABI - Tudi letos vpisuje Aeroklub v začetni tečaj zajadralnepiloteinpadalce.Predavanjasebodopričelevmarcu, edini pogoj za bodoče pilote in padalce pa je, da niso mlajši od 16 let. Prijavijo se lahko pisno na naslov Aeroklub Ptuj, p. p. 25. # NOGOMETNI TURNIR - Nogometni klub Ptuj organizira v nedeljo v Športni dvorani Mladika novoletni turnirv malem nogometu s pokali in denarnimi nagradami za najboljše. Ekipe se lahko prijavijo s 4000 tolarji kar na mestu prireditve mad 8. in 8.30 uro. 4ni; * »mi rln f#» ' ^ ^ zeli ie vec ocid || m m m * m m Nazmi Sulejmani iz Gostivarja v Makedoniji je v Ptuj prišel pred osemnajstimi leti, 1975. V Slovenijo gaje prignalaživljen-jska stiska. VMakedoniji dela ni bilo, zato je moral s trebuhom za kruhom, Slovenija pa seje takrat kazala kot rešitev. Najprej je sadje in zelenjavo prodajal na ptujski tržnici, pred* desetimi leti pa gaje konkurenca pregnala na avtobusno postajo. Čeprav se poznava že osemnajst let, je zelo nezaupljiv. Na vprašanja zelo skopo odgovarja, zanj je pomembno le delo. Delali bodo tudi za praznike, odjutra do večera, vsakdan dvanajstur, dase preživi. Kako bo na sivestrovo, vrtam dalje. Normalno, pravi. Praznovali bomo tako kot vi, Slovenci. Ali mu ne bo težko, ker je daleč od družine? Ne, vedo, da morajo delati, da bodo vsi skupaj lahko preživeli. S svojimi najdražjimi se sreča le enkrat na leto. Med Ptujčani je zadovoljen, z dovoljenjem za delo nima težav. Pozna se, daje kriza iz dan vedno večja in da ljudje nimajo denarja. Ob novem letu si želi le miru in več dela. Ko govori o miru, se le Nazmi Sulejmani. Foto: JB razgovori; prepričanje, da smo se Slovenci izmazali, Makedonija pa je še vedno v nevarnosti, dajo potegnejovbalkanski vojni kotel. MG Tretje srečanje sloven skiti rofakov v Raienci V nedeljo popoldne je vkongresni dvoranihotela Radin v Radencih potekalo že tradicionalno letno srečanje slovenskih rojakov, ki živijo v tujini. Organizatorja srečanja sta bila uredništvo revije Naša Slovenija in urad za Slovence po svetu. Zaradi slabega vremena se je srečanja udeležilo občutno manj zdomcev kot prejšnja leta, vendar je bilo vzdušje zelo veselo. SlavnostnigovomikpredsednikRSMilanKučanjemeddrugimde-jal: "Naša skrb je zdaj uveljaviti v našem življenju merila, ki na gospodarskem, pravnem, duhovnem, političnem in varnostnem področju uravnavajo življenje ljudi v razvitih evropskih državah. Postali smo člani Sveta Evrope.Zmanjšali smo inflacijo, stabilizirali slovenski tolar, povečali izvoz. Čeprav pozno, je vendarle stekel tudi proces privatizacije. To je ključna sprememba in je pogoj za uspešno tržno gospodarstvo." Zdomcem je zaigrala Beltinška banda V nadaljevanju so bila predavanja predstavnikov posameznih ministrstev. Slovencem, ki živijo v različnih evropskih državah in drugod po svetu, so organizatorji posredovali informacije, ki zadevajo njihov položaj. Spremenjen mednarodni položaj in notranjepolitične spremembe so vsekakor vplivali tudi napoložaj slovenskih državljanov, ki živijo v tujini. Vlada Slovenije si namreč prizadeva čimprej doseči ustrezne sporazume z državami, v katerih živijo naši rojaki. Govorili so tudi o zakonodaji, ki opredeljuje državljanski status, o denacionalizacijskih postopkih in procesih lastninjenja ter o drugih vprašanjih in problemih. Predsedniki posameznih društev, v katere se združujejo Slovenci po svetu so opozorili na probleme, s katerimi se srečujejo, ko se vračajo v matično Slovenijo. Državni sekretar za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj je povedal, da bo tudi Slovenija kot mnoge druge države po svetu uredila odnos med diasporo in matico s posebnim zakonom. Sprejetje zakon, ki ureja status Slovenca po rodu. Opozoril je tudi na kakih 37 tisoč Slovencev, ki živijo na območju nekdanje Jugoslavije. V kratkem naj bi Slovencem, ki živijo v Bosni in Hercegovini, pomagali, saj so izpostavljeni zimi, pomanjkanju hrane, neposredni vojni nevarnosti i n voj ni, j e dej al dr. Vencelj. Se posebej so bili vsi navdušeni nad kultumoumetniškim programom, v katerem so sodelovali završki fantje, citrarka Vida Učakar, Polde Bibič in Tone Kuntner, Tone Partljič ter Vlado Kreslin z Beltinško bando. Po programu je bilo družabno srečanje z Alfijem in njegovimi muzikanti. M. Slodnjak Začetek računalniške b d OS II Sredo, 22. decembra 1993, si bodo učenci in učitelji Osnovne šole Hajdina zapomnili bolj kot karkoli. Tega dne seje obojim uresničila želja po vsaj delni ureditvi računalniške učilnice. Ze nekaj časa je vodstvo šole iskalojnožnosti, kako bi svojim učencem omogočili začetek računalniškega opismenjevanja, ki bi kasneje, ob prehodu na srednjo šolo, učencem olajšalo delo. V oktobru je bil na svetu staršev sprejet sklep, da pričnejo organizirano akcijo zbiranja sredstev, ki bodo namensko potrošena za nakup petih računalnikov. S pisnimi prošnjami so se obrnili na več naslovov, predvsem pa na podjetja v okviru hajdinskega šolskega okoliša. Med prvimi so se z razumevanjem odzvali v trgovini SINHRON Vlada in Marjane ZupaničizSkorbe,ElektromOntažiDanilaPapežaizHajdoš, podjetju Vilija GerečnikasHajdine, kise ukvarjaz diamantnim rezanjem in vrtanjem, Perutninarski zadrugi Ptuj, Perutnini Ptuj, Zavarovalni agenciji Hil iz Maribora ter Prevozništvu Zootrans Vladimirja Zupaniča. Levji delež, sredstva za nakup enega računalnika in tiskalnika, je prispeval Petrol, ki je na ta način postal glavni sponzor te posnemanja vredne akcije. Simbolično je računalnike vklopil predsednik Petrola, sicer pa predsednik sveta staršev Emil Štager. Minulo sredo smo bili torej priča svečani otvoritvi učilnice, kije po svoji velikosti sicer kabinet, v kateri so nas z navdušenjem pričakali učenci in pokazali, kaj soseob pomoči mentorjev An drejaPulka in Dejana Pacherja v tem kratkem času že uspeli naučiti. V pogovoru z Jožetom Lahom, ki je dan pred tem postal novi ravnatelj hajdinske šole, smo izvedeli, da je računalnike dobavilo pod-j9tje RIP COMPUTER iz Ptuja, ki je bilo na del sredstev pripravljeno nekaj časapočakati, saj denar še ni zbran vceloti. Upajo, dabodo sedaj, ko je oprema že na šoli in ko tudi učenci že vadijo na "svojih PC-jih", med sponzorje lahko uvrstili še koga, ki je doslej z nezaupanjem gledal na pisno ali ustno prošnjo zapomoč ob nakupu prvih računalnikov. Ta oprema j e namreč osnovni pogoj, dasebošolalahkopotegovalaza pridobitev republiških sredstev po programu PETRA (za opremljanje računalniških učilnic in zagotavljanje sredstev za izvajanje pouka rečunalništva). Učencem in učiteljem j e ob pridobitvi čestital tudi Janko Purg, dosedanji ravnatelj, kije šel pred kratkim v pokoj, a še vedno zzanimanjem spremlja vse, kar je povezano s šolo, ki ji je s svojo delavnostjo in skrbnostjo vtisnil neizbrisen pečat. S.B. PREJELI SMO Pohvaliti je treba radio Ptuj, da je vključil v svoj spored resno glasbo v okviru oddaje o kulturi ob ponedeljkih zvečer. S tem je ustregel kategoriji zahtevnejših poslušalcev, ki jih zanima resna glasba, in si s tem pridobil naklonjenost teh poslušalcev na vsem področju svoje slišnosti. Poslušalci,kijihzanimakomercialna in domačazabavnaglasba in ki so v večini, pridejo na svoj račun pri poslušanju ptujskega radijskega sporeda, saj spada večina predvajane glasbe v obe omenjeni zvrsti. Vendar ne bi smeli pozabiti, da obstaja precej poslušalcev, mladih po letih ali po srcu, ki imajo radi tudi druge, zahtevnejše zvrsti glasbe, kot so jazz, rock, zahtevnejši rock, tehno itd. Takšnih poslušalcev je precej na področju slišnosti ptujskega radia. Ptujski radio bi si pridobil naklonjenost teh poslušalcev, če bi predvajal tudi njim ljubo glasbo. Jazz glasba, ki ima okoli stoletno tradicijo, izvira iz glasbenega izročila ameriških črncev. Ena prvih definicij jazza je bila, da je to improvizirana ameriška glasba, ki uporablja evropske harmonije in afriški ritem. Danes ta definicija več ne velja v celoti, drži pa še vedno, daje to improvizirana (sproti, med igranjem izmišljena) glasba. Danes jazz ni več samo ameriška glasba, saj ga izvajajo po vsem svetu, harmonije niso več samo klasično evropske, pa tudi ritem pri free jazzu izgine. V času moje mladosti so nas, glasbenike, ki smo igrali jazz, mnogi odrasli gledali neprijazno. Podobno se danes dogaja tudi tistim, ki igrajo rock. Vendar je danes jazz postal uglednaglasba, ki jo uvrščamo v enak zahtevnostni razred kot resno glasbo. Izvajajo jo izobraženi glasbeniki, ki se tudi v naši bližini lahko izšolajo v inštitutu za jazz v Gradcu. 1. Današnji zahtevnejši mladi imajo radi jazz, pa tudi rock v njegovi višji obliki, jazz rock, tehno glasbo itd. Po primerjavi z razvojem jazza lahko sklepamo, da bodo tudi te zvrsti glasbe v svoji visoki obliki nekoč ugledna glasba, kar danes žal še niso, so pa na poti do tega. Ptuj je eno od središč rock glasbe v Slovniji. Tu je aktivnih prek deset skupin rock glasbe, kar je toliko kot v nobenem od slovenskih mest. Te skupine imajo med mladimi svoje številno občinstvo. Ptujska radijska postaja bi si pridobila naklonjenost mladih po letih ali po srcu na področju svoje slišnosti na ta način, da bi občasno vključila v svoj spored tudi jazz, rock, jazz rock, tehno in druge zvrsti glasbe, ki jo posušajo mladi. Merilo, da bi vključili tako glasbo v radijske oddaje, naj bi bila njena glasbena kakovost in ne komercialna plat. Adolf Žižek PREJELI SMO KMEČKI MLIN V PRIJETNEM AMBIENTU VAM PONUJAMO HLADNE IN TOPLE NAPITKE! V PRAZNIČNIH DNEH PRIPRAVLJAMO POSEBNA PRESENEČENJA! bistro AMADBUS Mira Korošec Prešernova 36, Ptuj g771-705 elektro maribor PE ELEKTRO PTUJ PTUJ, Ormoška cesta 26/a JAVNO PODJETJE Z4 DISTRIBUCIJO ELEKTRIČNE ENERGIJE PE. ELEKTRO se zahvaljuje vsem, ki jih obveščate o napakah na električnem omrežju. POSLOVNA SPOROČILA TEDNIK Tamara je prerezala vrvico novega gostinskega obrat Foto: Ema Žalar Starejši bralci se prav gotovo spominjajo Bombekove gostilne v Podgorcih, posebej gostilničarja Franca, ki je znal igrati kar na 36 instrumentov. Sočasno je igral na harmoniko, bobne in trubo. Sedaj je Franc že nekaj let mrtev, pa tudi stare gostilne ni več, vendar je njegov duh še vedno prisoten. V novi hiši, slab streljaj od stare, sta imela gostilno najprej sin Mirko in snaha Marta, a stajo dala v najem. Šele sedaj, ko se je vnukinja Maijana poročila, so se mlajši na pobudo staršev, posebej očeta, odločili, da nadaljujejo družinsko tradicijo. Na steni v novi gostilni, ki sojo odprli teden dni po Martinovi soboti, visi iz spoštovanja do očeta in dedka Franca ter družinske tradicije njegov portret. Zaenkrat šele začenjajo, vendar imajo velike načrte za prihodnost. Usposobljena je samo točilnica, kjer ponujajo vina - od navadnihdovrhunskih,predikat-nih in penečih; vseh je več kot 60 vrst in vsa so z območja ljutomer-sko-ormoških goric. Pri Bombekovih nadaljujejo tudi tradicijo podgorskega praznika vina ter turističnega društva, saj imajo vsako soboto vodeno pokušnjo vina enega izmed vinogradnikov, v načrtu pa imajo tudi pokušnje jedi. Prihodnje leto bodo svojo ponudbo razširili. Urediti nameravajo kuhinjo in jedilnico, ponujali pa bodo domače jedi: pogače, hladne narezke in drugo. Sicer pa kot pri njih radi povedo, bodo nadaljevali tradicijo, saj najmlajša, Tamara, že sedaj kaže zanimanje za gostinsko delo. PR Trpovftfco podMi libra Kemikalija «Bjsr ob dravi ® 776-586 ZELO UGODNE CENE: Jupol, BavalR, Valit, Nivelan, laki, Izrav. mase, čistila, pralni prah DOSTAVA BREZPLAČNA prti Ftiij w Učenci in delavci Osnovne šole Videm se zahvaljujemo za pomoč pri gradftjl Me vsem* ki nam pomagajo s finančnimi sredstvi tndelom. Posebna hvala krajanom KS Videm pr! Ptuj u za denar, zbran ipsamop^spevia,! nopravpn© del©. Vsem želimo vesele praznike, v novem 1994. letu pa veliko sreče, notranjega miru, zdravj a iti uspehov. Učenci in delavci Šole Videm IZOLACIJSKE FASADE S STIROPOROM IN ZAKLJUČNIM SLOJEM BAVAUT • postavimo gradbeni oder in vgradimo ALU-vogalnike m opravimo vsa slikopleskarska dela • nudimo obročno odplačevanje • za opravljena dela damo garancijo Inf L* vsak dan od 7. do 10. ure IT 0621778-800 Vnedeljo, 26. decembra, jebilvcerkvi sv. Urbana na Destrniku koncert našega otroško-mladinskega cerkvenega pevskega zbora. Pridno, vestno in z velikim veseljem so vadili, da pokažejo sokrajanom in še komu, kaj zmorejo, če se dela lotijo z ljubeznijo. Bilo je, kot mora biti. Pozdrav in zahvala vsem, ki so prišli oziroma ostali v cerkvi po maši, da jim prisluhnejo. Pri vsaki pesmi je bilo kratko, a prisrčno spremno besedilo. Prelepo, da si človek želi, da bi trajalo in trajalo. Po prvih pesmih pa so naši "prijazni in nad vsem navdušeni sokra-jani" začeli odhajati iz cerkve. Ne vsi, a večina. Ne morem opisati žalosti v očeh deklic, zborovodkinje in organistk, ko so ljudje drug za drugim odhajali. Tudi solze bi se našle. Morda pa je nanje vplivala prav ta žalost in jeza, da so zapeli iz srca in lepo kot še nikoli. Čestitam tem deklicam za pogum, da so vztrajale do konca in uspešno izpeljale svoj repertoar. Sem nevešča pisanja, vendar se trudim izraziti to, kar je v mojih mislih. Današnji dogodek meje prizadel. Destrničani, mar res niste mogli vztrajati slabo urico in uživati? Ko so otroci 17. maj a 1992p repevali nasrečanjucerkvenihpevskihzborov završke in ptujske dekanije v župniji sv. Marko niže Ptuja, sojih ljudje sprejeli z navdušenjem, čeprav so jih videli prvič. Zakaj torej vi, sokra-jani,tako? Vaša sokrajanka in mamica Marija m Mariborska 42, Ptuj •S 776-641 ZELI CENJENIM STRANKAM SREČNO, ZDRAVO IN VESELO NOVO LETO 1994. pooblaščen servis in prodaja avtomobilov in rezervnih delov Rogaška 11, Ptuj, tel., fax 062 772-269, tel. 062 772-268 PETER FURMAN DAIHATSU I KOVINOSTRUGARSTVO IZDELAVA ZOBNIKOV IN REDUKTORJEV IVAN GOMILŠEK - 62250 PTUJ, MAISTROVA UL 50 TELEFON (062) 771-117, 773-122, FAX 776-141 G-CENTER d.o.o. TRGOVINA, STORITVE, IZV02, UVOZ MAISTROVA UL SO TELEFON (062) 771-117. 773-122. FAX 776-141 KOLEKTIV IVANA GOMILŠKA VAM ŽELI SREČNO NOVO LETO IN SE PRIPOROČA Z IZDELAVO ZOBNIKOV, REDUKTORJEV IN TRGOVINSKO DEJAVNOSTJO pzroyAnov Ormoška 23 Q“ 771-441 VAM NUDI SERVISIRANJE IN PRODAJO VOZIL TER REZERVNIH DELOV PO KONKURENČNIH CENAH! SREČNO ’94 KOROŠEC VLADO Zabovci 40, tel. 766-002 V PRAZNIČNIH DNEH VAM ZA PEKO VAŠIH DOBROT PONUJAMO VSE VRSTE MOK IN SE ZAHVALJUJ EMO ZA ZAUPANJE KOROŠČEVI VABIMO BISTRO "MLINČEK” Zabovci 40, g 766-122 V našem lokalu Vam ob ugodnem vzdušju ponujamo domače narezke in domače vino! ZA OBISK SE PRIPOROČAMO IN VAM ŽELI/NAO PRIJETNE IN VESELE PRAZNIKE! Prijateljem, partnerjem, potrošnikom prav prijetne, prijaznosti polne praznike. Pa prisrčen pozdrav! lam m m a mmm Im Slovenska naftna družba TEDNIK -30. DECEMBER 1993 POSLOVNA SPOROČILA -17 IAMPCN d.o.o. Zagrebška 49/a tel.: (062) 773-321, fax: (062) 775-284 ŽELIMO VflM SREČNO. ZDRAVO IN (ISPEŠNO NOVO LETO 1994 VELIKO ZNIŽANJE INVESTIRANJE V ZAKLADE SE VEDNO IZPLAČA ZAKLADNICA TISOČLETIJ - MESTO FTUJ JE OBOGATENO ŠE Z ENIM ZAKLADOM OB TERMALNIH VRELCIH V TERMAH FTUJ SMO ZGRADILI APARTMAJSKO NASELJE IN SODOBEN POSLOVNO TRGOVSKI CENTER vabimo k nakupu: POSLOVNIH LOKALOV: Naprodaj so lokali v treh samostojnih objektih in različnih velikosti od cca 15 m2 do 240 m2, namenjeni so za vse vrste poslovnih dejavnosti kot so: trgovina, gostinstvo, banke, pošta, frizer, kozmetika, predstavništvo, ordinacije, pisarne itd. APARTMAJEV: V apartmajskem naselju so zgrajena počitniška stanovanja v vilah in apartmajskem hotelu različnih velikosti od 29 m2do 72 m2 Lokali so izgrajeni do t.i. Četrte gradbene faze, apartmaji pa so opremljeni v celoti. PRI NAKUPU DO 30. 12. 1993 PONUJAMO 5% BOŽIČNO - NOVOLETNI POPUST! Informacije in prodaja: TERME PTUJ, Pot v toplice 9 62250 Ptuj, tel.: 062/772-247, 771-782 ŽELIMO VAM SREČNO IN ZDRAVO ’94 TRGOVINA IN SERVIS malih kmetijskih strojev ANTON KRAJNC Črtkova 7, Ptuj 062/773-965 KAWASAKI JONSERED HUSQVARNA ~ PAN-AGRA if^vALPlNA CZJEO stihl RTV SERVIS ROBERT MUNDA, PREŠERNOVA 15, 62250 PTUJ « 771-368 želi cenjenim strankam srečno novo leto 1994 in se priporoča s svojimi storitvami. Popravljajo vse vrste barvnih in črno-belih TV sprejemnikov, videorekorderjev itd. Pridejo tudi na dom. JAVTO SOLA "OTTO"] f MOŠKANJCI 2d § | S* 708-041 | ] Vsak mesec (20. v mesecu oz. f | prvi delovni dan po 20.) I * organiziramo tečaje CPP s j f pričetkom ob 17. uri na f sedežu avto šole. | KOLEKTIV MARJANA FRANGEŽA: r - \ EXPRES KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Aškerčeva 4 - Ptuj ! ^ telefon 777-916 ^ f \ TRGOVINA OBUTEV IN USNJE "Pčecob Vrazov trg 2 - Ptuj telefon 779-550 V J f TRGOVINA | STEFANEL Z MURO DESIGN IN KONFEKCIJO Cankarjeva 6 - Ptuj | ^ telefon 778-224 Se najlepše zahvaljuje za Vase obiske in zaupanje v naših poslovalnicah. Ob tem pa Vam želimo srečno 1994 ter Vas z veseljem pričakujemo in nudimo J Trgoavto MAISTROVA U. 1, PTUJ V 776-333 AVTO SOLA"HERAK" Rimska pl. 16,62250 Ruj BODOČE VOZNIKE MOTORNIH VOZIL OBVEŠČAMO, DA PRIČNEMO S TEČAJEM CESTNOPROMETNIH PREDPISOV ZA A, B, E k B KATEGORIJO V TOREK, 4. JANUARJA 1994, OB 16. URI V UČILNICI TEHNOSERVISA PIUJ, ORMOŠKA 29. PREDAVA G. HINKO MAGDALENC. Prijave in informacije na tel,: 771-431 in 772-421, mobitel 0609 616-352 PRIPOROČA SE AVTO ŠOLA “HERAK”. SREČNO NOVO LETO 1994 NOVO NOVO NOVO NOVO Možnost kredita (35% polog, R+17% do 48 mesecev). Cene so do registracije v tolarski protivrednosti. Servis in garancija zagotovljena pri pooblaščenem serviseiju. ALFA ROMEO 155 1,8 TS CAT cena do registracije 30.838 DEM z bogato dodatno opremo GJaMercator-Mip Ruj Rogozniška cesta 8 tel.: 062 776-331 od 8. do 14.30 ure A AGROOSKRBA MARIBOR po Ob otvoritvi naše nove trgovine v Sikolah od 23.12.1993 do 15. 01.1994 POSEBNO UGODNA PONUDBA ZA: • sredstva za varstvo rastlin (popust do 12%) • semenski krompir iz uvoza (jaerla, desiree, kennebec idr.), semenska kuruza idr. • mineralna gnojila in mineralno vitaminski dodatki • vse vrste drobnega orodja in ostali repromaterial INFORMACIJE: AGROOSKRBA MARIBOR Poslovalnica Šikole V Vodovodna ul. 7 Sikole 5 Telefon: 062/301-781 Telefon: 062/792-406 18 - POSLOVNA SPOROČILA 30, DECEMBER 1993 - TEDNIK VELJAVNOST KARTICE JE ENO LETO. CENA KARTICE: 3.300 SIT, ZA NAROČNIKE TEDNIKA 2.700 SIT KARTICO JE MOGOČE VPLAČATI NA SEDEŽU ZAVODA, RAIČEVA 6, PTUJ, ALI JO NAROČITE PO TEL. 062 776-207 (NON-STOP, PLAČILO PO POVZETJU). VSE POTREBNO ZA NAROČILO LAHKO DOBITE TUDI PRI SODELUJOČIH PODJETJIH! KARTICO LAHKO UPORABLJATA DVA DRUŽINSKA ČLANA, ČE ŽIVITA NA ISTEM NASLOVU! - MESNICA "SAGADIN" Jelko Sagadin Zg. Hajdina 41, Ptuj INM1ST4 /UL’ pri nakupu mo*a MRRK6T "MARKO11 Irena VINKOVIČ P€ BUKOVCI P€ SPUHUfi co/ POPUSTAPRI D /O NAKUPU ŽIVIL zavarovalnica triglav a.d. POSLOVNA ENOTA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO PTUJ Osojnikova 9, «778-603 popusta za vse r" Q/ vrste zavarovanj, O /Orazen 23 življenjska zavarovanja TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM to (j d.ox> NAKUPU ŠPECERIJE ■ ** NAKUPU ŠPECERIJE MARKET VRHE •ptujska (Sara 95 PRODAJALNA NA DROBNO LOVRENČAN mtpOBAU Lovrenc na Dravskem polju 3 3% POPUSTA BOUTIOUE ZA MAMICO IN OTROKA JOŽICA POLAK SLOVENSKI TRG 4, PTUJ EAA3 d.o.o. Podjetj« za olektroinstalac^«, trgovino, izvoz in uvoz PTUJ, Obrtniška 9, M. 062 771 -496 TRGOVINA IN SERVIS malih kmetijskih strojev KRAJNC irtkova 7, Ptuj 1062/773-965 MEDNARODNA TRGOVINA IN ZASTOPSTVA mm 62250 DORNAVA, DORNAVA 120 tel. 062/795-487 fax 062/795-325] MCENTER TRGOVSKO POOJETJE a oo. Stuki 1. Pluj. 062 778-412 062 770-432 PRODAJA ČRNE IN BARVNE METALURGIJE, GRADBENEGA MATERIALA IN TEHNIČNEGA BLAGA TURISTIČNA AGENCIJA Aškerčeva 9, Ruj tel., fax 778-333 5% POPUSTA ■ 3% POPUSTA 5% PLACILU^STORITEV I 3% POPUSTA PAPIRNICA »ALF« SILVA RAZLAG Prešernova 11, PTUJ mttfiSkm trgovsko podjetje z gradbenim materialom p^l«^fapčrn° in barvno SMsI. metalurgijo Sp.Hajdina 61a-Ptuj Tel.: 062/775-311, 775-352 CO/ POPUSTApri /O nakupu blaga isojpcl nnamM lUraro Zamušanl 2, Gorišnica TEL, FAX 062 712-272 ŠPORT SERVIS DAVORIN MUNDA •PTUJ - SLOVENSKI TRG 1 S KI SERVIS • montaža vezi • priprava smuči na novo sezono • popravila manjših poškodb m or/ POPUSTA IU /O o NA STtiRITVE AVTOVLEKA Milan Gril Pobrežje 118 c; Videm pri Ptuju, Tel.: 0609-612 407 10% popusta pri Vleki » « Prešernovo 22, 62250 PTUJ »(061) 772-946. » 773-366 RENT-A CAR 1 f\OI POPUSTA PRI I U /O NAJEMU VOZIL iL&m ona ~y mu v Cvtfro« ctk 1. Pmi 2U-CPPB &TO TRGOVINA IVAMA perilo - nogavice Silvo HVALA 5% POPUSTA 7 mu v Cvetkov ti« L Pmi USIC SHOP PUH libra Kemikalija OB DRAVI 99 ® 776-586 CS AB 6% POPUSTA ■ 3% H. IN BOROVCI 2A PRODAJALNA Z REZERVNIMI DELI ^(062)795-106 POPUSTA V TRGOVINI Oblata ribica Aškerčeva 9, Ptuj VSE ZA ŽIVALI 5% POPUSTA! ~g mu v Cvetkov trn 1. Prui ZLATO Franc Majda MOHORIČ 5% POPUSTA | 10% POPUSTA ¥4 FRIZERSKI SALON Brigita S'776-456 na avtobusni postaji nudi MOŠKO IN ŽENSKO FRIZIRAN JE SERVIS VOZIL Ormoška 23 S771-441 m o/ POPUSTA NA lU/O STORITVE PRODAJNI CENTER PETOVIA OB DRAVI 3 a, PTUJ 00/ POPUSTAPRI 0 /0 PLAČILU Z GOTOVINO Kontaktna oseba za kartico: Oliver Težak ieksm-ohulcfr IRibem OPTE-opekama Ptuj O STORITVE IN TRGOVINA d.0.0. Mezgovci 4b, 62252 Dornava HH OPTE Ptuj (opekama) Žabjakl, 62250 Ptuj Tel. 0621775-111 Fax 062/776-531 7C7- POPUSTA ZA OPEČNE • /C PROIZVODE OPEKAR\E Prodajalna ŽABICA Tel: 776-101 7% POPUSTA VliPOS OBRTNA CONA ROGOZNICA JC PTUJ, tel. 062 772-879 TRGOVINA Z VINOGRADNIŠKO -KLETARSKO OPREMO 3% POPUSTA KOPALIŠKA 4 TEL, FAX. 796-891, KIDRIČEVO SPECIAUZI RANA PRODAJALNA Z ALUMINIJEM IN SESTAVLJALNICA ALUMINIJASTIH ELEMENTOV o O/ POPUSTAPRI O /O NAKUPU BLAGA ANN0 69 fREŠERTiOVA9. g 771-170 PRODAJA SPOMINKOV, IZVOZNEGA PROGRAMA STEKLARNE ROGAŠKA IN VIN 3% POPUSTA TRGOVINA POD Prešernova 34, PTUJ, tel 778-178 vse za šivanje, metrsko blago in konfekcija za mlade 3% POPUSTA E U RO B 0 Y Sto.. TRANSPORT ULICA 25. MAM 3 AVTO ŠOLA URŠKA do Arbajterjeva 2, telefon 775-313 in 772-066 C. 8 AVGUSTA 6 ROGOZNICA, PTUJ ČIŠČENJE TALNIH OBLOG IN OBLAZINJENEGA POHIŠTVA ^774-883 5% POPUSTA ■ 70% POPUSTA • MONTAŽA IN SERVIS ŽALUZU IN ROLET »STEKLITVE Srečko Mijan, Kajuhova 1 Kidričevo, tel., fax 796-084 C O/ POPUSTA PRI O /o PLAČILU STORITEV ^'"«0 ISA ZELENEM ORIČUV Jiršovci 20, DESTRNIK CZ o/ POPUSTA NA 3/0 GOSTINSKE STORITVE GOJA TENIS CENTER Hajdoše 109b V 774-993 »Ji SVECA“ POBREŽJE 6 VIDEN PRI PTUJU TCUKFAX062 7644)51 PRODAJA RAZNIH VRST SVEČ PO NAJUGODNEJŠIH CENAH 3% POPUSTA Javni zavod Psihiatričnabolnišnica Ormož, Ptujska c. 33, Ormož objavlja razpisza imenovanje direktorja zavoda. Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: - da je zdravnik specialist nevropsihiater ali psihiater, - da ima najmanj pet let delovnih izkušenj, - da ima organizacijske sposobnosti za vodenje in koordiniranje delovnega procesa. Poleg dokumentacije o izpolnjevanju pogojev naj kandidati predložijo še naslednje dokumente: - potrdilo o znanju slovenskega jezika, - potrdilo o državljanstvu R Slovenije. Kandidati naj prijave pošljejo v 8 dneh na naslov: Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ptujska c. 33, Ormož, s pripisom "za razpis". O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku. VODENJE POSLOVNIH KNJIG IDA LORBER MAJŠPERK 620794-715 zeli vsem svojim strankam in obrtnikom uspešno poslovno novo leto 1994. ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV PTUJ 62250 PTUJ, NOVA CESTA 1 Telefon (062) 771-974 AVTOSOLA Obveščamo vas, da pričnemo tečaj cestnoprometnih predpisom za kategorije: A, B, C, E in F (kmetijski traktor) vpetek, 7.1.1994, ob 16. uri v učilnici ZSAM Ptuj, Nova cesta 1. VNOVEM LETU UGODNOSTI ZA VAS: - 50 % popust pri tečaju -10 % popust pri vožnji pri vplačilu 10 ur za kategoriji B in C - organiziran zdravniški pregled in prva pomoč Postanite v novem letu tudi vi dober in varen voznik s pomočjo AVTO ŠOLE ZŠAM PTUJ. Prijave na sedežu ZŠAM PTUJ ali po tel. 771-794. VSEM KANDIDATOM ŽELIMO SREČNO, ZADOVOLJNO TER VARNO VOŽNJO V LETU 1994. ROLETARSTVO - IVAN ARNUŠ PVC okna, vrata, rolete, žaluzije, harmonika vrata 62250 Ptuj, Povodnova3 - ® (062) 775-647 Želite polepšati svoj balkon, zamenjati okna ali vrata ? NUDIMO VAM: - plastična okna in vrata - vse vrste rolet in žaluzij - evropsko kakovost Na vzdrževanje pozabite! Priporočamo se po ugodnih cenah! Vsem strankam želimo veseli božič ter uspešno novo leto! Tovarna vzmeti Ptuj, p. o. Formin 39 d, 62272 Gorišnica «708-038,708-195 , Vam želi vesele in prijetne praznike ter srečno in uspešno novo leto 1994. Ob tej priložnosti še posebej pozdravljamo zaposlene in upokojnece podjetja ter jih vabimo, da se nam v začetku leta 1994 pridružijo pri lastninjenju podjetja. Priporočamo se z izdelavo vseh vrst vzmeti in vzmetnih elementov ter inženiringom na področju vzmetenj a. SOBOSLIKARSTVO IN PLESKARSTVO Maksa Černezla Koresovaul.5,Ptuj se ob iztekajočem letu vsem svojim strankam, poslovnim sodelavcem in znancem zahvaljujejo za zaupanje ter se tudi v prihodnje toplo priporoča. VSEM ŽELI ZDRAVO, SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1994! TEDNIK OGLASI IN OB.TAVE -19 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega ata Antona Kekca po domače Zupanovega Antona IZ BUKOVCEV 35 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje, sveče in za sv. maše ternam izrazili sožalje. Posebna zahvala govornikoma za poslovilne besede, pevcem cerkvenega pevskega zbora Markovci za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, g. župniku in g. kaplanu za opravljen cerkveni obred ter podjetjuMir iz Vidma. Vsem Še enkrat iskrena hvala in naj nam oštanev lepem spominu. Žalujoči: žena Marija in hčerki z družinama. Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh med nami še živi in nihče ne ve, kako zelo zelo boli, ko zavemo se, da te večni. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in dedka Janeza Ciglarja IZGABRNIKA37 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in svete maše, nam pa izrazili sožalje. Posebna zahvala govornikoma in zastavonoši, vsem pevcem, g. župniku, podjetju Jančič izLenarta ter gospodu za odigrano Tišino. ŽALUJOČI: žena Rozalija, sin Ignac z družino, sin Franc z družino, hčerka Frančika z družino ter vnukinje in vnuki. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in pradedka Vinca Veita IZ VINTAROVCEV 62 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter sv. maše. Posebna hvala g. župniku za opravljen obred, govornici Julčki Čmezel in pevskemu zboru. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Vinko zženo Štefko, vnuki in pravnuki. ZAHVALA Ob smrti sestre in tete Gizele Mohorič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje sveče in maše ter izrekli ustno ali pisno sožalje. Posebej se zahvaljujemo gospodu dr. Čačkoviču in gospodu dr. Luciju za zdravniško pomoč. Hvala tudi Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča v Ruju za pomoč in objavljeno osmrtnico. Hvala vsem. Ptuj, 27.12.1993 Žalujoči sestri in nečak z družino. ZAHVALA _Ob boleči izgubi moža, očeta in dedka Janka Rasla IZ KICARJA 2 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivu Delte in Agisa - Tahografi za darovano cvetje in vence, sveče in svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na poslednji poti. Hvala osebju Internega oddelka Bolnišnice Ptuj in Doma upokojencev Ptuj, gospe Veri za molitev in poslovilni govor ter gospodu Franju Gunžeiju za besede slovesa. Iskrena hvala gospodu župniku, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnikom Komunalnega podjetja Ptuj. Žalujoči: žena Marija in sin Branko z družino MALI OGLASI ZAVAROVALNICA ADRIATIC, d.o.o., pooblaščena agencija "ZAVA", d. o. o., vabi k sodelovanju vse, ki jih veseli terensko delo in jih zanimajo zavarovalni posli na področju občine Ptuj. Pisne prijave s kratkim življenjepisom pošljite na naslov: ZAVA, d. o. o., Selška cesta 29, Ptuj. NAROČNIKI TE9NIKAJ Pri matih oglasih mm 10-odstotnf popust! POZOR! Sidra, objemke, natezalnike dobite še vse po stari ceni. Kovinarstvo Metličar, vsak dan. Potrčeva 26. «771-286. Zelo ugodno vozimo premogiz Velenja. Plačilo tudi na čeke. Naročila sprejemajo na « 775-181 ali 063 855-607. TRAKTORJI LTZ 55, novi tip, pogon na 4 kolesa, naprodaj za 10.900 DEM na 2 leti brez obresti, « 069 68-719. Lančič, Žihlova 9, 69244 Videm ob Ščavnici. ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po S 00385 49 70-275 ZELO UGODNA dostava premoga na dom. Naročila non-stop na «691-095. RABLJENE barvne televizorje ugodno prodam. Ekrani 70, ravni, stereo, 36.000 SIT. « 062 724-360. LASTNIŠKO DVOSOBNO stanovanjescentralnozamenjam za tri- ali štirisobno s takošnjim doplačilom. «775-020. SATELITSKI SISTEMI z montažo že od 429 DEM dalje na 4 ali 8 obrokov. ELSTIK, d.o.o. ® 062 797-194. PREKLICUJEM zaključno spričevalo OŠ Cirkulane na ime Jelka Belšak, Korenjak 19, Zavrč. PRODAJA se hiša v centru mesta v Ptuju, Cankarjeva 14, primerna za obrt ali gostinstvo. Informacije na o062 753-367. ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ /TURNIŠČE/ Previjanje elektromotorjev vseh vrst, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! © 778-707. NA DESTRNIKU PRI PTUJU prodamo nedokončano hišo z zemljiščem ob asfaltirani lokalni cesti. »062813-288. PREKLICUJEM zaključno spričevalo Poklicne administrativne šole v Ptuju na ime Jožica Kostanjevec, Markovci 35/e. OMETI IN FASADE BAU-MIT že od 880,00 SIT dalje. In- formacije in naročila: Styrian, d. o. o., Lenart. « 062 724-123,062 724-652. Obrtna zbornica Lenart odda del svojih poslovnih prostorovnaKraigherjevi 19 a (nekdanje poslopje Cetro-voda) v dolgoročni najem, in sicer 3 pisarne cca 53 m2, vključno z delom hodnika. Pisarne so opremljene in v prvem nadstropju. Informacije so na voljo na telefonski številki (062)724-377. AKCIJA: betonski robniki 25 x 50 x 6 po 120 SIT. Ce-mentnine ŠURBEK, Poljčane. «825-303. SREČNO 1994! \ PRODAM hišo z vinogradom v Preradu pri Polenšaku. « 063 31-951 ali 063 713-165. DVOSOBNO STANOVANJE, opremljeno s kuhinjo in vseljivo takoj, ter garažo triplex prodam. V račun vzamem boljši avto. «772-713. omaro 260 1, peč DERBY -CALOREX, pralni stroj, motor JAWA 350 ccm, otroški stolček. «778-075. UGODNO PRODAM 1 leto rabljeno trajnožarečo peč za centralno kurjavo, 25.000 kcal. Korošec, Dravska 31. PRODAM elektromotor, 3 faze, 4 kW, 1430/min, ter avto plašče Semperit 145-13. Jože Fi-deršek, Tržeč 34/a. PRODAM 140 kg svinjo domačev reje. Grajenščak 26/c. Srečko Ceh. ; PRODAM ZASTAVO 750 LE, letnik 1985. «062 772-587. PRODAM rabljene oljne gorilnike Waishapt za 200 do 237 DEM. Franc Antolič, Proletarska 28, Kidričevo. PRODAM traktor URSUS C-335. Adolf Janžekovič, Prerad40, Polenšak. PRODAM seno v kopici. Albin Cafuta, Tržeč 2/a, Videm. Ogled po 15. uri. KOMPLETNE KUHINJSKE elemente v dolžini 3,6 m, dobro UGODNO: BETONSKI ZIDAKI 25 x 40 po 55 SIT, 20 x 40 po 44 SIT, 12x40 po 33 SIT. Cementnine ŠURBEK, Poljčane. «(062) 825-303. SREČNO 1994! Cenjene stranke - člane AMD obveščamo, da bo mehanična delavnica zaradi reorganizacije in adaptacije zaprta do predvidoma 1. februarja 1994. AMD Ptuj KUPIM zazidljivo parcelo od 1500m naprej. «064327-452. POCENI PRODAM počitniško hišico (asfalt, mestni vodovod) tervinograd (250 trsov, 5. letnik) na Dravinjskem Vrhu nad Vidmom pri Ptuju. « 773-993. PRODAM 17 arovvinogradaz gradbeno parcelo v Preradu. « 715-224. UGODNO PRODAM trajno-gorečo peč-kamin Emo 5. «772-542, od 8. do 20. ure. NUDIM stanovanje z vso os- PRODAM 1,5-sobno stanovanje, 55 m , centralno ogrevanje, KTV, 45.000 DEM. «773-912. KRAVO in telico kupim « 062816-541. fTCM AVTOCENTER REZERVNI DELI GARANCIJSKI SERVISI FIAT • ŠKODA • LADA ALEKO • TAVRIA PRODAJA VOZIL: ALEKO 688.320 SIT TAVRIA 609.477 SIT NOVO V PPRODAJI! VOZILA ZA PODJETNIKE IN OBRTNIKE ZNAMKE ŠKODA: KESONAR S CERADO NOSILNOSTI 1100 kg -1.199.000 SIT FURGON NOSILNOST11100 kg 1.093.400 SIT CENE VELJAJO DO REGISTRACIJE LANGUSOVA 29, PTUJ 062/772-772 ohranjene, poceni prodam. Rimska ulica 13, Ptuj,« 773-942. PRODAM termoakumulacijsko peč 4,5 kW, staro eno leto, za 25.000 SIT na 5 čekov. Cvetličarna Solzica, Rogoznica. Prodajalna na drobno "ZVONČEK" Zvonko Vinko Podlehnik 7,« (062) 768-171 Želi vsem strankam srečno in poslovno uspešno novo leto 1994 ter se tudi v prihodnje toplo priporoča. & X K SnCČNO, ZDRAVO IN USPCHOV PO IN O 1 r NOVO l€TO 1994! BOLCAR AGR0AVT0METAL SPUHUA 53 62250 PTUJ 1AGR0AVT0METAU TEL 062 776-515 FAX 776-208 ŠIK0LE 062 792-188 krbo upokojenki. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi. PRODAM zamrzovalno Nismo dovolili, da bi te izgubili. Le ZAKAJ usoda hotela je tako, da to, kar najbolj ljubiš, zavedno je odšlo? VSPOMIN 2. januarja 1990 seje od nas tiho poslovil dragi možin zlati ati Tone Farič IZ RABELČJE VASI23 D, PTUJ Štiri leta, že štiri pomladi brez tebe. Vsaka misel, vsaka želja je povezana s teboj. Čeprav je zamrl tvoj sproščeni nasmeh, ostajaš z nami v naših srcih. Hvala ti za trenutke, ki smo jih preživeli skupaj. Tudi vsem vam, ki se ga spominjate ali ustavite korak ob nj egovem grobu in mu prižgete svečko - prisrčna hvala. Ati, spomin nate ne bo nikoli zbledel. Tvoji: žena Ančka ter sinova Matej in Mitja. murni ELEKTROINSTALATERSTVO Otmar Arnuš Destrnik 38 a, «753-298 Vsem strankam in poslovnim partnerjem želimo srečne in uspehov polno novo leto 1994. Prepričajte se in zadovoljni boste odšli od nas. DOMINKO d.o.o. PODJETJE ZA TRGOVSKE, ZASTOPNIŠKE, STORITVENO PROIZVODNE DEJAVNOSTI OB STUDENČNICI 4, PTUJ 62250, T3T (062) 779-101, S* <Š 779-068 UGODNO UGODNO UGODNO AUDI 100 - 2.5TD1: SAMO 57.500 DEM Cene veljajo do registracije! KOLIČINA OMEJENA! 20 - KRONIKA 30. DECEMBER 1993- TEDNIK NOVA LOKALNA SAMOUPRAVA Ob številnih zapletih v državnem zboru in potem, ko se državni svetni določil za veto na zakon o lokalni samoupravi, j e zdaj jasno, da bodo lokalne volitve morale biti speljane najpozneje do julya prihodnje leto, volitve županov pa bodo neposredne. Edino, kar lahko ta scenarij prepreči, je ustavni zakon, o katerem bo državni zbor odločal po novem letu. Rezultati ptujske študge o finančni moči sedanjih krajevnih skupnosti pa obetajo, da bodo bogati ravninski predeli zaslutili svojo priložnost v novih občinah, tisti bolj revni pa bodo v precepu: karkoli bodo počeli, dejstvo bo, da bodo še naprej revni. Bogati predeli se jih bodo najbrž prav z veseljem otresli, zdaj imajo za to vse zakonske osnove. Na območjih, kjer se bodo podlagezapreoblikovanjevnove občine sicer obstajajo, a vprašanje je, kako se bodo odločili krajani sedanjih krajevnih skupnosti. Lahko se, na primer, tudi zgodi, da bodo nekatera območja preoblikovali v nove občine in volili junija, na drugih pa ostali v starih okvirih in volitve izpeljali aprila ter šele potem, najbrž do novembra, izpeljali referendume in volitve v nove občine. želeli preoblikovati v nove občine, jih torej čaka veliko dela. Najprej oblikovanje predlogov o preoblikovanju v nove občine, nato zbori občanov in referendumi, takoj za tem pa še lokalne volitve. Rokzareferendumeous-tanavljanju novih občin je konec aprila. Tam, kjer še ni pripravljenostizapreoblikovanje v nove občine, bodo morali voliti aprila, še pred iztekom mandata sedanjim skupščinam. Kako se bodo odločili prebivalci, skupščina sedanje občine in politične stranke, v ptujski občini še ni povsem jasno. Strokovne SEDANJA OBČINA GRE V FRANŽE Čeprav študija o finančnih zmožnosti bodočih novih občin v ptujski občini uradno še ni v CRNA KRONIKA PEŠEC IZGUBIL RAVNOTEŽJE Ob Ormoški cesti v Ptuju je v torek, 21. decembra, ob 16.20 pešačil 63-letni Milan Simonič iz Ptuja. Nenadoma ga je obšla slabost, izgubil je ravnotežje in stopil na cestišče. Prav tedaj je po magistralni cesti pripeljala z osebnim avtomobilom Darinka Sterbal iz Ptuja. Kljub zaviranju je zadela pešca in ga zbila po cestišču. Simonič jebil v nesreči hudo ranjen in so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico. NEZGODA S TRAKTORJEM «Bgg«8Wg888B8g8gg8eg81SgW8S8B«gS8g^^ V torek, 21. decembra, nekaj po 16. uri je po klancu lokalne ceste v Sedlašku, KS Podlehnik, Sebastijan Drevenšek iz Zgornjega Gruškovja vozil kmetijski traktor s priključenim kmečkim vozom. Med vožnjo je nameraval prestaviti v nižjo prestavo. Tedaj je traktor začel drseti proti robu cestišča, kjer seje voz prevrnil. Pri tem seje hudo ranila Marija Zajšek iz Zgornjega Gruškovja, ki je sedela na vozu in z njim vred padla. Tudi voznik Drevenšek se je pri skoku s traktorja lažje poškodoval. Po Osojnikovi cesti v Ptuju je v sredo, 22. decembra, ob 1.25 vozil osebni avto Rudolf Toplak iz Ptuja. V križišču z Natašino potjo je trčil v osebni avto, ki jestal na prometnem pasu in je nameraval zaviti v levo, za volanom pa je sedel Smiljan Benkovič iz Ptuja. V trčenju seje Toplak hudo ranil. Z AVTOM TRČIL V PEŠKO Po regionalni cesti od Destrnika proti Lenartu se je v petek, 24. decembra, pozno zvečer peljal z osebnim avtomobilom Daniel Fric iz Gomilcev. Med vožnjo skozi Trnovsko vas je trčil v 78-letno peško Genovefo Polanec, kije zunaj prehoda prečkala cesto. Ženica je padla na pokrov motorja avtomo-bila, nato pa na cestišče in seje hudo ranila. Prepeljali so jo v ptujsko bolnišnico. ZGOREL DOM PESNIKA ŠMITA V ponedeljek, 20. decembra, zvečer je nastal požar na spominskem domu pesnika Jožeta Šmita v Rogatcu. Dom je stal v parku na prostem, desno od stičišča cest, ki vodita iz Majšperka in Žetal v Rogatec. Ogenjjevcelotiuničilsslamo krito ostrešje in strop, poškodovane pa so tudi stene. Preisk- ovalci so ugotovili, daje požar nastal zaradi dotrajane krušne peči. Ocenili so, da je škode za dober poldrugi milijon tolarjev. V SILOVITEM TRČENJU UMRLA OBA VOZNIKA WttOWOM«60OaO0eeMOOOOttMOMO0OOOOO0»eO0MOO4MMOMMOMMOMMto6MOOMOMOe«OC V petek, 24. decembra, ob 13.40 je po hitri cesti od Slovenske Bistrice proti Celju vozil osebni avto 33-letni Jože Dobnik iz Poljčan. V Novi vasi pri Slovenskih Konjicah je nenadoma z nasprotnega voznega pasu predenj zapeljal osebni avto, ki ga je vozil 47-letni Andrija Golubovič iz Ljubljane. Avtomobila sta silovito trčila; pri tem sta se oba voznika hudo ranila, da sta umrla na kraju nesreče. Kaj jebil vzrok, da je Golubovič zapeljal na nasprotni vozni pas, v poročilu ni navedeno. ZAKAJ IN KAJ JE EKSPLODIRALO? V četrtek, 23. decembra, pol ure pred polnočjo je prišlo v Ptuju do močne eksplozije, ki so jo občutili predvsem v novem delu mesta. Ugotovili so, da je eksplodiralo eksplozivno telo neugotovljenega izvora ob steni garažnih blokov v Potrčevi cesti v Ptuju. Močna eksplozija je poškodovala dva garažna boksa, okenska stekla na stanovanjskem bloku Potrčeva 36 pa so popokala. Kriminalisti o vzroku eksplozije in o morebitnem storilcu zbirajo obvestila in podatke. VLOM V SAMOPOSTREŽNO PRODAJALNO V noči pred božičnimi prazniki je bilo vlomljeno v samopostrežno prodajalno M1P v Trnovski vasi. Z vlomilcem je izginilo precej živil, cigaret, žganih pijač, penečih vin in tehničnega blaga. Ocenjujejo, daje škode za dobrega pol m ilijona tolarjev. V GARAŽI ZGORELA DVA AVTOMOBILA V petek, 24. decembra, okoli 13.30 je izbruhnil požar v garaži stanovanjske hiše v Selcih, KS Voličina. Tega dne je Milan Mi., avtoklepar, v garaži popravljal avtomobil Opel Corsa, ki mu gaje v popravilo pripeljala ena od strank. Med popravljanjem rezervoarja za gorivo je bencin začel iztekati. Ker je v garaži gorela tudi peč na trdo gorivo, so se vneli bencinski hlapi in avto so zajeli plameni. Ogenj je uničil še drugi avto, Opel Vectro, ki je bil prav tako pripeljan v garažo v popravilo, poškodovana pa je bila tudi garaža. Po prvih ocenah znaša škoda okoli 2 milijona tolarjev. FF javnosti, ker je strokovnjaki še niso recenzirali, jo vendar poznajo že skoraj v vseh krajevnih skupnostih in upravnih organih. Njena temeljna ugotovitev je, da bodo predvsem ravninske občine imele čisto dovolj lastnih virov za preživetje, medtem ko bo krajevnim skupnostim v Halozah in Slovenskih goricah manjkalo za samostojno občino precej denarja. Takoj po novem letu se bo torej pričel boj krajevnih skupnosti, ki imajo pogoje za lastno občino, za samost oj nost, medtem ko bodo revnejše prepuščene odločitvam o združevanju. Namen zakona, da sedanje občine razbijejo na manjše in jih po možnosti tudi sprejo, bo tako seveda dosežen. Vladanje s centralne državne ravni bo tako precej olajšano. Zdaj seje na primer glas ptujske občine v republiki še slišal in čutil, manjše nove občine pa bodo odslej pri tem seveda precej šibkejše. Centralizacija je torej prav zares na pohodu, osrednja vlada v Ljubljani pa še oddaljenejša in z manj posluha za razvojno šibke predele. Darja Lukman Žunec OSEBNAKRONIKA Rodile šo - Čestita««): fp-dreja Šef, Ivanjkovci 68 - Skdibrova 8, Ormož Martina Nežmah, Gere^a vas 77, Hajdina - dečka; Martina Robih, Dornava 88fb-dečka; Vesna Brunčiš, Bišečki Vrh 57,Trnovska vas - Urško; Helena Ciglar, Mezgovci 'Ji/a * Blaža; Valerija Krajnc, Pobrežje 60, Videm - Davida; Majda Jakolič, Ul, Lackove Čete 23, Ptuj - dečka; Marjeta Galun, Stogovci 27/a, Majšperk -Žana; ' Mateja ' Hliš, Dragonja vas 4, Cirkovce -deklico. Poroke - Ptuj: Thierry Martial Polisi, Aalbeke, Piro Lannoostraat 38, Belgija, in Tjaša Meško, Prijateljeva l| Ljubljana; Franc Cafuta, Gornj* Macelj 20, in Dragica Kolednik, Spuhlja 7/a; Ivica Pintarič/Miklavž na Dravskem polju, Divjakova ul. 16/a, in Dyana Iiiev, Ormoška c. 58, Ptuj. Umrl! so: Jožef Obran, Slemi 5, * 1911 -120. decembra 1993; Gizela Mohorič, Kraigherjeva ul. 17, Ptuj, £1917 -t 18. decembra 1993; Janez Rašl, Kicar 2, * 1930-t 20. decembra 1993; Anton Kekec, Bukovci 35,* 1928-119. decembra 1993; Elizabeta Šeruga, Ivanjkovci 63, * 1926 - + 23. decembra 1993; Srečko Zelenik, Vintarovci 39, & 1930-122. decembra 1993. CVETOCI POSEL PONAREJANJA DOKUMENTOV Vozniško dovoljenje za samo 100 mark V Ptuju in bližnjih občinah so se pojavila ponarejena vozniška dovoljenja. Po pričevanjuimetnikov takšnih dovoljenj in ugotovitvah ptujskega Oddelka za notranje zadeve, Iger so stvar odkrili, je potrebno odšteti za dokument od 100 do 1500 nemških mark, kar je odvisno od izvora dovoljenja. Zaenkrat so odkrili 26 nepravilno pridobljenih dovoljenj, njihovi lastniki, ponarejevalci in morebitni napeljevalci h kaznivemu dejanju ponarejanja dokumentov pa so na predlog ptujske enote temeljnega javnega tožilstva v Mariboru v preiskovalnem postopku. Za tovrstna kazniva dejanja - kaznivo dejanje ponarejanja listin, napeljevanje k temu dejanju in kaznivo dejanje overovitve lažne vsebine - so zagrožene zaporne kazni. V RUSIJI KUPLJENA VOZNIŠKA DOVOLJENJA Po naši (še bivši jugoslovanski) zakonodaji lahko vsakdo, ki dlje časa biva v tujini, opravlja tam tudi vozniški izpit. Vozniško dovoljenje mora nato ob prihodu domov predložiti občinskemu upravnemu organu, ki izda na podlagi le-tega in dokaza o 6-mesečnem bivanju v tujini slovensko dovoljenje. Tako so nekateri občani Ptuja in Ormoža začasno delali v ruskem Sočiju ob Črnem morju. Tam se jim je ponudila priložnost, da "pridobijo" vozniško dovoljenje za protiuslugO, ali kot je povedal eden izmed njih, za 100 do 200 nemških mark. Priložiti je bilo potrebno samo fotografijo. Zapletlo se je na ptujskem Oddelku za notranje zadeve, kjer so uslužbenci nepravilnost zasledili, nato pa s pomočjo UNZ in Interpola ugotovili dejansko ponarejenost listin, sedem občanov pa je zaradi suma kaznivega dejanja overitve lažne vsebine v preiskovalnem postopku. HRVAŠKA DOVOLJENJA BOJDA NAPRODAJ V PTUJSKI GOSTILNI Kaže, da'cveti tudi tovrstna trgovina s Hrvaško. Pojavila so se namreč dovoljenja, izdana v Zagrebu, Orahovici in drugih hrvaških krajih, za katera so ugotovili, naj bi jih izpolnjeval menda kar občan iz okolice Ptuja, ki naj bi že požigosana in podpisana, sicer pa prazna kupoval na Hrvaškem, nato pa naj bi jih - seveda za protiuslugo (beri denar) - prodajal naročnikom. Neprijetnosti pri vsehtehkaznivihdejanjihjeveč: občanom, imetnikom takšnega dovoljenja, so z upravnim aktom v obnovi postopka dovoljenja odvzeli, sicer pa je za takšna dejanja zagrožena tudi zaporna kazen za ponarejevalce. PONAREJENA NAŠA IZPITNA SPRIČEVALA IN POTREBNI PODPIS Za Ptuj naj zanimivejši in osupljivi primer pa je delovanje občana iz okolice Ptuja, ki je prodajal potrdila o opravljenem vozniškem izpitu lahkovernim obačnom. Kupci takih potrdil so tako pri upravnem organu za notranje zadeve pridobili vozniška dovoljenja, ki pa so jim jih po,ugotovitvi ponarejenosti potrdil seveda kasneje odvzeli in je postopek za vsa sumljiva vozniška dovoljenja v zadnjih letih obnovljen. Proti imetnikom in avtorju ponarejenih potrdil je tožilstvo sprožilo preiskovalni postopek. Bojdaje stalo takšno dovoljenje od 1000 do 1500 mark. Poleg potencialne nevarnosti, ki jo takšni "papir-,, nati" vozniki pomenijo na cestah, in kaznivih dejanj samih po sebi je za vse imetnike kljub vsemu vzpodbudno, da lahko vozniški izpit normalno pridobijo, pač seveda ob predhodnem izpitu iz teorije, urah vožnje in nato po opravljeni izpitni vožnji. PRODAJA (UKRADENIH) RABLJENIH VOZIL Prav nobene pomoči pa ni za tiste, ki kupijo ukradeni rabljeni avtomobil. Kraja avtomobilov pri nas je namreč eno od bolj perečih vprašanj, pri katerih policisti težko najdejo ukradene avtomobile, saj jih skušajo tatovi alipreprodajalci čim prej odpeljati čez mejo. Tok pa je tudi obrnjen. Tako seveda naši občani tudi kupujejo vozila, ukradena v tujini, kar je ugotovila policija in občinski Oddelek za notranjezadevepri prepisu lastništva. Pojavilose je celo vozilo, ki je bilo najverjetneje vojni plen v Bosni, sedanji lastnik pa ga je kupil z območja Hrvaške. Pri nakupu rabljenih avtomobilov je tako zelo koristno pogledati, ali se podatki v prometnem dovoljenju ujemajo z dejanskimi podatki na karoseriji in motorju avtomobila. Možno pa je tudi, daje številka karoserije dodatno vtisnjena, prvotna pa zabrisana, karugotovijošelezustreznim specialnim strokovnim pregledom. Milena Zupanič Obtožba le proti eni "mali ribi" Pred dvema tednoma smo poročali, da so naši policisti na meji odkrili in priprli tuja državljana, ki naj bi kot vojaka takratne JLA v začetku boja za slovensko samostojnost, eden v Mariboru, drugi v Ptuju, storila hudo kaznivo dejanje. menimo, da bo dejanski potek in okoliščine storitve kaznivega dejanja ugotovilo sodišče. FF Prvi je bil hrvaški državljan Jure F., kije sedel za volanom oklepnika, po kolesi tega oklepnega vozila pa je umrl Josef Šimčik. Namestnik temeljnega javnega tožilca v Mariboru je pred dnevi končal preiskavo in ugotovil, da je Jure F. svoje dejanje storil pod vplivom absolutne sile, saj mu je kapetan Vojislav Š. grozil z avtomatsko puško v roki in zahteval, naj vozi. Zato je javno tožilstvo odstopilo od pregona, Jureta F. pa so izpustili izzapora. V drugem primeru pa je javno tožilstvo vložilo obtožnico zoper Arsima M. s Kosova, državljana ZRJ, ki je izza ograje ptujske vojašnice streljal na regionalnega elektrikarja Borisa Frasa iz Ptuja in ga hudo ranil. Tožilstvo meni, da Arsim M. ni bil dolžan izpolniti povelja, ki pomeni storitev kaznivega dejanja, saj bi zaradi tega odgovarjal le disciplinsko. Naj k temu dodamo, da se je po objavi prve vesti o prijetju obeh osumljencev v našem uredništvu oglasil priča dogodka kaznivega dejanja pri ptujski vojašnici. Priča trdi, da je Arsim M. zadel fr asa s prvim strelom in ne s tretjim, kot jebilo zapisano, in da je bilo to že po tem, ko je Fras elektriko odklopil. Tega dopolnila k informaciji nismo objavljali, ker GASTR0SPEIM DESIGN čjm. PTUJ BAKHOSOV HRAM LACKOVA 6, PTUJ, TEL 062 771-105 HVALA. KEP STE ZNAM 3 Izžrebani reševalci nagradne križanke Zavoda Radio - Tednik Ptuj . 1. nagrada -15.000 SIT: Zlatka Zagoranski, Lancova vas 65 a, 62284 Videm pri Ptuju 2. nagrada -10.000 SIT: Marjan Serdinšek, Nova vas 58 pri Ptuju, 62250 Ptuj 3. nagrada - 5.000 SIT: Nežka Gojkovič, Sp. Hajdina 47 b, 62288 Hajdina 4. nagrada -Tednikova družinska kartica: Drago Plajnšek, Zakl 16,62286 Podlehnik 5. nagrada - Tednikova družinska kartica: Srečko Horvat, Dravinjski Vrh 1,62284 Videm pri Ptuju 6. nagrada - Tednikova družinska kartica: Darjan Čeh, Pacinje 6,62252 Dornava 7. nagrada - Tednikova družinska kartica: Metka Letič, Videm 64,62284 Videm 8. nagrada - celoletna naročnino na Tednik: Anica Križanič, Stojkova 6,62250 Ptuj 9. nagrada - celoletna naročnino na Tednik: Renata Samec, Zagrebška cesta 115, Ptuj 10. nagrada - celoletna naročnino na Tednik: Zofka Hebar, Zg. Pristava 35,62323 Ptujska Gora 11. nagrada - čestitko z dvema melodijama: Borut Čuček, Kraigherjeva 31,62250 Ptuj 12. nagrada - čestitko z dvema melodijama: Nada Sakelšek, Apače 213,62324 Lovrenc na Dr. polju 13. nagrada - čestitko z dvema melodijama: Alenka Grah, Zg. Hajdina 87 a, 62288 Hajdina 14. nagrada - čestitko z dvema melodijama: Zdravko Benkovič, Ul. 25. maja 15,62250 Ptuj 15. nagrada - čestitko z dvema melodijama: Branko Rodošek, Mesini Vrh 89,62250 Ptuj. Denarne nagrade bodo nagrajenci prejeli po pošti, vse druge pa prosimo, naj se oglasijo v sprejemni pisarni Zavoda Radio - Tednik v Raičevi ulici 6 v Ptuju, da uredimo formalnosti v zvezi z nagradami. VSEM NAGRAJENCEM ISKRENO ČESTITAMO! market AMFORA Zg* Hajdina 83c 778-693 ZA OTROKE IN ODRASLE V STISKI V PONEDELJEK V razkošnem sanatoriju černobilska resnica 0 i ' v:-; ", ■ : ■■ " ■. . . . ■ . .. ■ ■ • ■ ’ ■’ ’ ' 30. DECEMBER 1993 S TEDNIK Franci, star filmski maček, mi z vznemirjenjem, ki ga popade pred vsakim novim projektom, pravi: "SMELT žeti, da zanje posnameš kratek prom ocijskifi Im... Ob Črnem mor ju so zgradili sanatorij ... njihov največji posel doslej... več kot 184 milijonov markje vreden... Teden dni bomo tam, vse organizirajo oni... Z letalom do Krasnodarja ...po cesti do Nebuga, tam se nastanimo v sanatoriju..." "Hitro, hitro ..." Steče k Medtem ko mi v rožnatih barvah slika čare življenja in dela v črnomorskih letoviščih, našteva jedilnik, opisuje apartmaje, naroča, da naj ja ne pozabim kopalk, opravi še pet telefonskih pogovorov in odgovori na dva klica po mobitelu. Po polurni obdelavi pristanem na sodelovanje, s temno slutnjo, da moja življenjska družica nad tem ne bo pretirano navdušena! Enkrat za spremembo se zmotim. Očitno je tudi ona spoznala, da bi mi kak teden sanatorija koristil. iVi.V>V Ekipo sestavim v nekaj urah. Snemalca bosta kar dva, Božo in Samo. Z Božom se dobro poznava, februarja letos sva v Bosni snemala dokumentarec. Korajžen fant, včasih kar malo preveč. S Samom sem delal le enkrat, vendar sem bil navdušen nad spretnostjo, s katero vodi jimmy jib. To je posebno dvigalo za kamero, edino v Sloveniji, nadvse primerno tudi za snemanje arhitekture. S Samom bo še njegov pomočnik Aleš, v zadnjem hipu staknemo osvetljevalca Tomaža, tu je še producent Franci in ekipa je popolna. "Odhod letala je v soboto ob osni ih zjutraj!" mi zabičuje Franci. "V redu, ob sedmih bom na Brniku," mu odvrnem. "Kdaj boš šel iz Ptuja?" ga zanima. "Ob pol šestih, nikoli ne vozim več kot uro in pol!" Moj odgovor ga vrže iz tira; boji se, da se bo po poti "kaj zgodilo", da bom zamudil in "vse zamočil". Poskuša me prepričati, da pridem v Ljubljano že v petek zvečer, vendar sem neomajen. Že prtljažniku. Hvala bogu, letalo je očitno še na tleh. Prvi stik z Rusijo je letališče v Krasnodaiju. Že tovornjak, kije privlekel prikolico, v katero smo se stlačili, ni obetal kakšnegapre-tiranega udobja. Ko pa stopimo v čakalnico, se zgrozimo. Umazana betonska tla, betonski strop, betonske stene, težka železna vrata, ki jih za nami skrbno zaklenejo. Če je to sprejem na mednarodnem letališču, kakšni so potem šele njihovi zapori? Policisti, ki preverjejo potne liste, so pravzaprav zelo korektni, ali povedano drugače, precej površni. Le počasni so kot želve. Vsakih nekaj minut prihrumi mimo zgradbe avion. Letalski promet je namreč v nekdanji Sovjetski zvezi, danes Skupnosti neodvisnih držav, močno razvit, kar je zaradi ogromnih razdalj povsem razumljivo. Že tu opazim nekaj, kar se bo kasneje še večkrat potrdilo, namreč svojevrsten ruski smisel za improvizacijo. Mimo prihrumi tovornj ak, ki ima na prikolico pri-varjen nekajmetrski stolp. Na vrhu je zbito nekakšno poljsko stranišče, ob njem pa še reaktiven motor, ki so ga sneli s kakšnega starega letala. Verjetno jim to čudo tehnike služi za pranje in razledenitev letal. Carinski pregled opravljata dva carinika in prikupna carinica. Jasno, da se vsi zdrenjamo k njej, in formalnosti so mimogrede opravljene. Avtobus drvi po široki, presenetljivo dobri cesti čez Ko zavozimo med surovo klesana pobočja Kavkaza, ki smo jih nekaj ur prej občudovali iz zraka, je že trda tema in tudi tisti redki, ki so še imeli voljo do klepeta, utihnejo. Do sanatorija v Nebugu prispemo po mučni triurni vožnji čez zasnežene kavkaške klance. Namesto mile obmorske klime nas pozdravi ledenomrzel veter. Smeltovci nas prijazno napodijo nazaj v avtobus, češ da bomo prenočili nekje drugje. Ta "nekje drugje" je počitniški dom Avtotransportnik, kakšne štiri kilometre oddaljena pet-najstnadstropna stavba, ki je od zunaj videti povsem dostojna, ko pa zakoračimo v sobe, se znova zgrozimo. Dve razmajani postelji s sumljivo posteljnino, premražen radiator, nepopisno umazana kopalnica brez tople vode ... Naše robantenje prikliče na hodnik mladeniča, ki ima na sebi le oguljene kavbojke. Ko vidi, da smo "naši", se skloni v svojo sobo in zavpije "Fatima, davaj rubačku!" Ženska roka pomoli na hodnik srajco in Janez, tako je namreč mladeniču ime, si jo naglo obleče. Sedemo v fotelje nahodniku. Ob kavi in vodki, ki jo naš gostitelj bliskovito zorganiz-ira, steče pogovor, "Moraš si najti žensko," pravi Janez "drugače se ti zmeša." In res, iz sob, v katerih žive delavci z nebuškega gradbišča, prihajajo in odhajajo ruske ženščine. "Tuje žensk veliko več kot moških in biti moraš res pravi bumbar, da je ne bi dobil... Voja," pomigne Janez proti bradatemu možaku, kije prisedel, "je letos poleti spal z najmanj osemdesetimi!" Bradati možak skromno pokima in srkne požirek kave. "Ampak, moraš biti oster z njimi!" nadaljuje Janez. "Jaz sem svojo pred pol ure dvakrat po gobcu! Hotela je vedeti, zakaj nerazločno preklinjanje. Sanatorij Nebug, ogromen zdraviliški kompleks s skupno površino več kot 58.000 kvadratnih metrov, je namenjen rehabilitaciji vseh tistih, ki so zboleli zaradi černobilske nesreče. Ko je aprila 1986 prišlo do okvare v nuklearki, so jo najprej skušali prikriti in sevanju je bilo še pred evakuacijo izpostavljenih na milijone ljudi. Tisoči so že pomrli; prave številke so javnosti nedostopne, govori pa se, da je bilo samo med reševalci nad sedem Tržnica v mestu Tuapse. tako ali tako mi štiriletna hčerka pravi, da komaj čaka, kdaj bom spet prišel domov "na obisk". V soboto ob štirih zjutraj me zbuditelefon.Franci! VLjubljani da sneži in daje že najmanj deset centimetrov snega. Pogledam skozi okno: zunaj pada kot za stavo! Do Slovenske Bistrice se prebijam eno uro. Upanje, da bo vsaj avtocesta splužena, splava po vodi. Vse bolj jasno mi postaja, da bom zamudil; in res se na Brnik pripeljem šele ob pol devetih, po štirih urah vožnje. Moja povprečna hitrost je bila 35 kilometrov na uro! Resignirano stopim iz avtomobila, letalo je nabržže kje nad Madžarsko. Izle-tališke stavbe se požene Franci: Prikubansko nižino. Zasledujemo zahajajoče sonce, ki bo izginilo dve uri prej kot pri nas. Za toliko smo premaknili naprej tudi kazalce svojih ur. Kompleksi zanemarjenih stanovanjskih blokov. Miniaturne hišice, pred katerimi rjavijo moskviči. Otroci, ki se drsajo po zamrznjenih jarkih. Vrste topolovnahorizontu... Vse je nekako izgubljeno v brezupnem prostranstvu rjaste ravnice. Pogoste policijske kontrole nas opozorijo, da se bližamo vojnim območjem, vendar se, navajeni balkanskega kotla, kamajda zmenimo za to. V Nebugu, kamor smo namenjeni, je še mir. prebivalcev, a ko pridemo tja, smo znova razočarani. Mesto je sicer res kar veliko, to pa je tudi vse. Na tržnici ponujajo nekaj sadja in obilo cenene robe, ki je najbrž pripotovala po morskih poteh iz Turčije. Založenost trgovin pa je skoraj nemogoče opisati. Tako smo, denimo, obiskali komisijsko trgovino, kjer so ob rabljenih oblačilih in pohištvu prodajali tudi takšne reči, kot je napol iztisnjena tuba zobne paste! Če bolehate za nakupovalno mrzlico, vas tu v hipu ozdravijo. ☆☆☆ Mafija! Beseda, ki jo slišimo na vsakem koraku. Mafij a obvladuj e bitje in žitje teh krajev, pri čemer so še na posebej slabem glasu čigar položaje napadajo iz vseh strani. Nekajdnevno deževje brezobzirno odkrije napake v izolaciji in po čisto novih stropovih secedivoda,kizalijetudiprostor, v katerem hranimo svojo opremo. Na srečo brez posledic. Podjetni Čerkezi vneto kradejo vse, kar ni ravno privar-jeno. Iz kleti pod bazeni odvijejo glavni ventil, iz svetilk izginjajo žarnice. Dare ukaže prižgati vse luči, gorečih žarnic menda ja ne bodo kradli! Prav ima: zdaj jih ne kradejo, ampak razbijajo! Letalo, ki je pripeljalo stole, zadrži snežni metež. Tovornjakov, ki vozijo pohištvo za predsedniški apartma, cariniki ne spustijo čez mejo. Dare pošlje tja, tisoč kilometrov daleč, človeka, Franci pred sanatorijem in kupom opreme, ki smo jo vedno vlačili s seboj. sem prišel pijan z gradbišča." v Janez je star dvaindvajset let. Že več kot leto dela na gradbišču kot steklar. "Če ne spijem flaše vodke na dan, ne morem delati!... Naj gre ona stat na tisti mraz, me prav zanima..." Po ženskah, prvi temi moških pogovorov, sledi še več drugih, vendar po globokoumnosti dognanj nikakor ne dosežejo prejšnje ravni. Vrnem se v sobo in vržem pogled na Francija, ki je že v postelji, pokrit z debelo bundo. "Ja, ja... ti črnomorski sanatoriji ..." nedolžnopri pomnim. Izpod kupa odej se oglasi tisoč mrtvih, število tako ali drugače prizadetih pa gre najbrž v stotisoče. Černobil leži v Belorusiji in zato je največja teža sanacije posledic padla na belorusko državo, ki je tudi glavni investitor tega sanatorija. Sem bodo prihajali predvsem pljučni bolniki ter bolniki z različnimi radiacijskimi boleznimi, med katerimi so najpogostejše različne oblike raka. Nevesel kraj torej, vendar le za nesrečne bolnike. Mi vidimo v njem razkošen hotel, sijajno bolnišnico, toplice in kulturni center hkrati. Razmišljam, kako bomo vse to strnili v kratek sedemminutni film, kaj moramo posneti in česa ne smemo Izpustiti. Sanatorij je v resnici ogromen. Apartmaji, restavracije, kuhinje, pralnice, diskoteke, avle, recepcije, hodniki, pisarne, telefonske centrale, kotlovnice, bazeni, ordinacije, telovadnice, rentgeni, knjižnice, kinodvorane, savne ... Nekateri bodo v njih našli zdravje, za druge bo to le ogromna čakalnica na smrt! ☆☆☆ Ampak življenje gre naprej, modrujemo ob večerih, ki jih zapolnimo s tarokom in pivom. Drugega nam ne preostane, kajti tu, v Nebugu, preprosto nimaš kam. Janez, naš vodnik po labirintu sanatorija, pravi: "Najbližja restavracija, ki je za kaj, je oddaljena 50 kilometrov." O kakšnih ogledih kulturnih znamenitosti prav tako ni govora, ker jih tu pač ni! Zaprti hoteli, s snegom prekrita gradbišča, naselja nizkih hišic, blato in sneg ter ledeni veter s Kavkaza so družba, ki se ji zveseljem odpovemo. V prvih dneh smo celo poskušali telefonirati domov, vendar je uspelo le Franciju. Telefonski pogovor moraš najprej naročiti na pošti in potem čakati ure in ure, da ti vzpostavijo zvezo. Nekaj dni se tolažimo z upanjem, da bo bolje v 20 kilometrov oddaljenem mestu Tuapse, ki šteje kakšnih 75.000 Čerkezi, sicer maloštevilen narod, ki je očitno v ospredju pri umazanih poslih. "Držite se vedno v skupini!... Pazite, s kom se družite! ..." nas nenehno opozarjajo. Menda plačuje gradbišče mafiji vsak mesec 2800 dolarjev "varščine". Mafijci prihajajo, grozijo delavcem in zahtevajo od njih vsemogoče usluge: cement, železo, električne kable, steklo ... Delavcem še na misel ne pride, da jim ne bi ustregli! "Kaj pa policija?" se naivno začudim, misleč na uniformirance, ki križarijo po sanatoriju. "Ah, ti so najhujši!" pravi eden pd delavcev. "Pokradejo vse, kar se da! ... Ko so pred kratkim pripeljali tovornjak televizorjev, so jih policaji odnesli najmanj dvajset!" Pred nekaj meseci je nad Nebug priletelo nekaj helikopteijev in iz njih so se spustili zakrinkani možje, pripadniki specialne policije. V nekaj minutah so postrelili vodje treh mafijskih družin. "Potem je bil nekaj časa mir," se nostalgično spominja Janez, "ampak mafiji ne prideš do živega... Povsod ima korenine!" Življenje delavcev na gradbišču ni ne lahko ne veselo. Ne le da delajo v surovih podnebnih razmerah in žive v zabojnikih ali neudobnih samskih domovih, veliko težja in bolj boleča je leta in leta trajajoča ločenost od družin, žena, otrok. "Moja žena je postala že pravi Shakespeare," pravi elektroinženir Miha z grenkobo v glasu. "Taka pisma mi piše, da jih ne morem dvakrat prebrati. Bi se zjokal." Nič čudnega, če gre veliko zakonov po zlu, če si moški najdejo prijateljice "na terenu" ali če spijejo liter več, kot se še spodobi. Bolj kot se bliža dan otvoritve, bolj raste napetost v sanatoriju. Nešteto zadev je še treba urediti. Dare, vodja gradbišča, je vsak dan bolj zaskrbljen. Kot general, da uredi zadevo. Ko ta odpotuje, se pojavijo šoferji, ki so pustili tovornjake na meji in prištopali na gradbišče po manjkajoče papirje! ☆☆☆ V petem nadstropju delajo 24 ur na dan. Investitoiji so se tik pred zdajci spomnili, da bi v tako reprezentativen objekt sodil tudi predsedniški apartma, v katerem bodo lahko bivali najvišji predstavniki beloruske države. Delavci so podrli stene med običajnimi sobami in zdaj mrzlično hitijo. Na otvoritev bo prišel tudi predsednik beloruske vlade, njegov prihod je najavljen za tretjo popoldne. Ob pol treh, ko se zapodimo v predsedniški apartma še mi, ga že čisti kakšnih deset čistilk, medtem ko delavci še vedno postavljajo garderobne omare, polagajo ploščice, razporejajo dragoceno, po naročilu narejeno italijansko pohištvo... Zaradi "neodložljivih državnih zadev" predsednika na otvoritev sploh ni bilo. >Y>Yi.Y Domov se vračamo dan po otvoritvi, tokrat čez letališče v Sočiju, saj je Krasnodar zaradi snega še vedno zaprt. Soči je znamenito letoviško mesto in dejansko je tu podnebje povsem drugačno kot v borih 120 kilometrov oddaljenem Nebugu. Namesto ledenega zraka, porumenelih hrastov in neprijazno strme obale nas tu presenetijo z bujnim zimzelenim rastjem obraščene peščene plaže, ob katerih so zrasli nepregledni letoviški kompleksi. Vendar nas to ne gane preveč, želimo si domov. Vem, da je podoba vsake dežele stkana iz stotisočerih drobcev in da iz teh, kar sem jih sam videl v borih sedmih dneh, ne morem sestaviti kdovekako jasne slike. Vendar je Rusija name napravila vtis ogromne uspavane princese, ki zaman čaka princa, dajo zbudi. Miran Zupanič Pismo slovenskim gledališkim amaterjem PREJELI SMO Ptujčan Balduin Saria Avstro-Ogrski ' ' v' PREZRTI STROKOVNJAK Ptuj , Spomenik AS - K.UL1UKA 30. DECEMEBR1993 - TEDNIK Je že tako, da včasih preteklost najraje pozabimo, še bolj pogosto in še raje pa pozabljamo ljudi iz preteklosti, sploh če nam zaradi kakšnih stvari ti ljudje niso všeč. Letos smo tako pozabili na 100-letnico rojstva Balduina Sarie (izjema je razstava Archaeologia Poe-tovionensis). Marsikdo se bo vprašal, s čim si je ta Nemec zaslužil, dabi se ga Slovenci spominjali. Resje, Saria je bil Nemec in nekateri so mu to zamerili; še bolj so mu zamerili, daje mislil in čutil kot Nemec (kako pa naj bi drugače; ne smemo pozabiti, da se je rodil v Avstro-Ogrski in v njej preživel lep del svojega življenja). Namenoma smo izpostavili nacionalnost Sarie, da bi ta aspektv nadaljevanju prezrli in se posvetili tistemu pomembnejšemu v življenju tega človeka. Bilje Ptujčan, rojen 1893 nemškim staršem. Prvo obdobje njegovega življenja in šolanja je potekalo v domačem mestu, kjer je končal gimnazijo. Ptuj gaje nekako tudi študijsko usmeril, saj se je odločil za vedo, ki se ukvarja s preteklostjo. Študiral je na Dunaju in tam iz arheologije tudi doktoriral. Začela se je njegova službena pot, ki gaje popeljala v različne kraje, od Dunaja, kjer je delal v knjižnici, prek Beograda, kjer je postal vodja prezgodovinskega, rim- skega in numizmatičnega oddelka v muzeju, obenem je začel predavati na univerzi. Univerzitetna kariera ga je leta 1926 pripeljala na mlado ljubljansko univerzo. Tam je bil do 1942. profesor zastaro zgodovino, klasično arheologijo in numizmatiko. Med 2. svetovno vojno (Ljubljano so zasedli Italijani) je postal profesor na univerzi v Gradcu in ostal tam do upokojitve. Kjerkoli žeje Saria delal in ne glede na naloge, ki jih je imel, ni nikoli prenehal spremljati dogajanj v svojem Ptuju. Vsa raziskovanja in dosežke je kritično spremljal s pisanjem o različnih problemih in priznati moramo, da je bilo njegovo znanje ogromno in razgledanost izjemno široka. Objavljal je v celi paleti strokovnih revij: slovenskih, hrvaških, srbskih, madžarskih, italijanskih, avstrijskih in nemških. Tudi po 2. svetovni, vojni je dognanja slovenske arheologije zvesto spremljal, jih pozitivno ocenil in izrazil priznanje ljudem, ki so delali v stroki (večinoma so bili njegovi učenci). Saria je bil pobudnik topografije; tako so do 1939. izšli trije zvezki arheološke karte za severno Jugoslavijo. Saria je pripravil dva, in sicer je obdelal Ptuj in Rogatec. Njegovo še danes temeljno delo je prvi zvezek Antičnih napisov Jugoslavije (delo je izdal skupaj s Hoffilleijem, Saria je obdelal slovenski del). Izjemnegapomenaješenjegovprispevekiz leta 1951 v Realni enciklopediji klasičnih starin, kjer je izčrpno prikazal Ptuj. BalduinSariajeumrl 1974. v Gradcu. Do danesje ostal edini Ptujčan z doktoratom iz arheologije. Njegova dela uporabljamo vsaj v stroki vsak dan in tudi zanamci jih bodo, zato mu dajmo tisto mesto, ki mu objektivno tudi gre. Martin Steiner Že leta 1830je na Ptuju nastal prvi atnični lapidarij. Takrat je kurat Simon Povoden zbral vse rimske spomenike, raztresene po mestu in njegovi okolici, ter jih dal vzidati v Mestni stolp, s čimer jih je rešil gotovega propada. Rimske spomenike so namreč večkrat uporabljali kot korita za napajanje živine ali kot gradbeni material, o čemer piše že Carel Schmutz v leksikonu, izdanem leta 1922 (Historische-topographischesLexicon"). jevanjespomenikovjeprispevalatakratnaKultuma V sklop prvega muzeja "na prostem" ali t. i. "Povodnovega muzeja" sodi tudi najvažnejši in največji spomenik Petovione, ki so ga Ptujčani cela stoletja uporabljali kot "sramotilni kamen". Še v 19. stol. so ga imenovali pranger, danes pa ga po mitoloških upodobitvah na njem imenujejo Orfejev spomenik. V bistvu je ta 5 m visok in 1,82 širok kamen, okrašen s prekrasnimi reliefi, nagrobnik občinskega svetovalca, sodnika in župana Marka Valerija Vera iz 2. stol. Danesje že precej poškodovan. Železne pripone za priklepanje zločincev na spomenik so v veliki meri uničile napis in spodnji reliefna njem, propada pa tudi zaradi vse večje onesnaženosti zraka. Nagrobnik so odrili in postavili že zelo zgodaj, vsekakor pred 16. stol. Že takrat so ga izrisali, njegove reprodukcije pa objavili v Montafauconovem zborniku L’Antiquite. Že pred letom 1894 so ga zaščitili z zaščitno ograjo, leta 1905 pa gaje Muzejsko društvo prekrilo zzaščitno streho. Zaradi mehanskih poškodb, vremenskih sprememb in onesnaženosti zraka pa so tudi na spomenikih v prvem Iapidariju opazne velike spremembe. Kamni se luščijo v plasteh, reliefi in napisi so vse bolj zabrisani. Muzej si je že vseskozi prizadeval za njihovo ohranitev in jih skušal zaščititi z različnimi preparati. Nekaj najbolj ogroženih pa je prepeljal v muzejski lapidarij. Tako je že leta 1963 Republiški zavod za spomeniško varstvo iz Ljubljane spomenike utrdil zapnenim cvetom. Utrjevanje je bilo le poskusno in brezuspešno. Zadnja zaščita na njih pa je bila narejena leta 1979, ko sojih zaščitiš s silikonskim preparatom Wackeijem SH in Wackeijem 190 Sv. Delaje opravil takratni prapara-tor muzeja Ivan Žižek ob strokovnem nadzoru restavratorja Viktorja Gojkoviča z Regionalnega zavoda za spomeniško varstvo iz Maribor in pod vodstvom kustosaza antično arheologijo Pokrajinskega muzeja Ptuj Blagoja Jevremova. Sredstva za utr- skupnost Slovenije. Vendar tudi ta zaščita ni ustavila propadanja, saj jih je že preveč načel zob časa. Ravno zaradi tega bi bilo najbolje, da bi orginale prenesli v pokrit prostor, na njihova mesta pa postavili odlitke. Seveda na TRAGIKA ZAKLJUČNEGA SLOVENSKEGA GLEDALIŠKEGA AMATERSKEGA SREČANJA V RIBNICI NA DOLENJSKEM Spoštovani prijatelji amaterskega gledališča, dragi igralci na ljubiteljskih odrih! Pišem vam pismo, da bi pozdravil rano in da bi odprl dileme, kijihzzadnjimsrečanjem tradicionalnih amaterskih gledališč v Sloveniji sprožajo vprašanja, ki se v zadnjem času kopičijo. Brez srda in brez slabih nagibov; bolj zaradi prizadetosti. Odkod naenkrat srečanje tradicionalnih gledaliških skupin? Kdo daje odboru za amatersko gledališče pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije pravico, da v slovenskem prostoru odloča o tem? Tradicionalna! Ali so to vaška, samozadostna, zaplotniška, periferna, provin-cionalna, ali so to svojska, izvirna, specifična in lokalno pomembna amaterska gledališča? In ali niso bila vsa slovenska gledališča spočetka najprej amaterska? Zakaj potem v Ribnici takšen sprejem na zaključnem srečanju amaterskih odrov Slovenije? Komu služi državna organizacija ZKO in njen odbor za gledališče, čezatiratodejavnost,namestoda bi jo spodbujala? Kdo daje plačo ljudem, ki v ZKO Slovenije tako ravnajo (glej načrt ZKO Slovenije za leto 1993 - predvidena sredstva za Linhartova srečanja), če niso bili sposobni podeliti niti šopka nastopajoči skupini, kaj šele skromno večerjo za 35 ljudi, ki so v najtežjih zimskih razmerahpripotovali 170 km daleč in počez prevozili tisti dan zaledenelo Slovenijo? Kdo daje delavcem odbora v ZKOS pravico, da najvišja, Linhartova odličja, ki jih amaterski gledališčniki prejemajo največkrat za življenjsko delo na področju gledališkega amaterizma, podeli na tako mizeren način? Brez enega nagelj na! In pri tem ji h pol ure pusti čakati, ne da bi jih kdo počakal, ne da bi j i h kdo spre-jel. Zdi se, da je bila bistriška gledališka skupina s svojo predstavo Kralj Malhus le za potrebno kuliso te že tako ubobožane podelitve, kar so udeleženci pokazali takoj po njej. Ali lahko verjamete, da so pred predstavo zapustili polovico sedežev v dvorani in odšli? Nerazumljivo! Nedopustno! Ponižujoče! Verjetno jih je bolj zanimala večerja kot pa neka amaterska gledališka predstva"tradicionalne"skupine, ki ji je po nastopu in po kolektivnem pospravljanju dvorane v hotelu ostalo največ 15 stolov za njenih 35 lačnih amaterjev. Sra- mota! Ali morda veste, da smo nekateri od doma na Štajerskem odšli že ob 11. uri dopoldan in se vrnili okoli 4. ure zjutraj drugega dne? Pohujšana dolina Šentflorjanska! Uboga dežela hlapca Jemeia! Kakšne ljudi neki si posadila na stolčke, s katerih se odloča!? Toliko za primer, da boste, dragi amaterski gledališki prijatelji, vedeli, zakaj se hudujemo. Ali veste, kaj delate, dragi člani odbora? Ali se zavedate, da s svojo ležernostjo kvarite lastni ugled in škodujete zagnanim ljubiteljem po vsej Sloveniji? Ne bomo dovolili, da boste s svojim odnosom ubili slovenski gledališki amaterizem. Nimate pravice! Pa če se vam zdi še tako tradicionalen. Delali bomo namreč zase, samostojno, za svoje veselje in ne bo nas žalil vaš apatični odnos do slovenskega amaterskega delovanja, ki meji že na poniževalnost. Ali bo v teh pisarnah in foteljih zapihljalo kaj vetra? Toda potem boste morali biti malo bolj prizadevni, saj vam v slovenskem prostoru vznikajo vedno nove skupine; pa niso tradicionalne. Kaj o tem menijo, ne boste mogli soditi iz pisarn, morali boste iti varovanje nepremične kulturne dediščine na področju Ptuja, vse novoodkrite kamnite spomenike, ki jih najde pri obnovi fasad po Ptuju, ponovno vziduje vanje. Ne smemo pozabiti, da ti spomeniki niso bili izdelani z namenom krasiti fasado, ampak sojih pri gradnji uporabili le kot gradbeni material, ki je pač bil pri roki. Danes lahko nekaj teh kamnov vidimo vzidanih v veži stavbe v Prešernovi ulici št. 16 in v zidani škarpi na njenem dvorišču, dve reliefni plošči nutric pa v pročelju hiše v Cankarjevi ulici št. 3. Že leta 1991 so slovenski muzealci na svojem društvenem zboru v Šmarjeških Toplicah tako početje obsodili. Obiskovalci Ptuja teh kamnov ne vidijo, saj so skriti v vežah, večkrat založeni z raznovrstno kramo, ob prometnih cestah in na dvoriščih stavb. Ne samo da so zaradi mehanskih poškodb, vremenskih prilik in atmosferskih vplivov spomeniki obsojeni na propad, pačpa tako početje tudi ni v prid mestu. Obiskovalec odnese slab vtis, če se mora do spomenikov prebijati skozi dvorišča ali Tako pa leta 1979. Foto: Blagoj Jevremov Takšen je bil videti Orfejev spomenik po prvi svetovni vojni. Fototeka Pokrajinskega muzeja Ptuj. je smiselno razstaviti celoten "Povodnov muzej" vključno z Orfejevim spomenikom na enem mestu. Morda bi za ta namen lahko prekrili in usposobili notranje dvorišče v nekdanjem dominikanskem samostnau? Ali pa bi v Ptuju našli kak drug ustrezen prostor? Na tak način so v Ptuju že rešili Florijanov spomenik, uveljavljen pa je tudi po širni Evropi kot najbolj učinkovitazaščitakamnitihspomenikov. Če to nebo storjeno, bodo čeznekaj časa namesto Orfejevega spomenika, ki je postal simbol mesta, in spomenikov iz Povodnovega muzeja ostale le brezoblične gmote kamnov, na katerih se bodo dali le slutiti reliefi ali napisi. Z njimi se Ptuj gotovo ne bo mogel ponašati. Idealna prilika za ta podvig je bila leta 1990, ko so Mestni stolp "preoblekli" v novo fasado. Če že rešitev kamnitih spomenikov iz prvega lapi-darija pomeni problem, je toliko bolj nerazumljivo, da danes Regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Maribora, ki je poklican za Ena izmed reliefnih plošč nutric, vzidana v pročelje hiše v Cankarjevi ulici št. 3. Na njej so že vidni sledovi propadanja. Foto: Božena Kmetec - Friedl. pa si jih ogledovati s prometne ceste. Nihče pa ne oporeka, da se v te stavbe, če je želja, namesto orgi-nalov vzidajo odlitki. Pri obnovi fasade to gotovo ne pomeni velikega stroška. Marjana Tomanič-Jevremov med njih, živeti med njimi, jih vzpodbujati in bodriti ter finančno podpreti. Za to so vas potrebovali in vas še bodo! V vsakem nasprotnem primeru vas namreč ne potrebujemo! Kaj boste sami brez slovenskih amaterskih odrov? Boste sami sebi namen? Morda za organizacijo seminarjev in vseh drugih oblik blišča, ki ga v provincional-nih kulturnih hramih ne poznamo in nam je tuj? In zakaj neki zaključno srečanje, če vam je bolj v napoto kot v uteho in sta ga v svoji nečimemosti umestili kar med tradicionalne? Ne vesta pa, da se tod kalita slovenska zavest in slovenska kulturna osmišljenost, ki sta podstat nekega naroda in podlaga za ugled vsake druge profesionalne kulture. V Slovenski Bistrici smo 50 let gojili amatersko gledališče, uspevali z njim in desetletja navduševali gledalstvo doma in na gostovanjih. In tako gotovo tudi drugi. Prav gotovo boste morali povprašati številne slovenske amaterske družine, kaj imajo o tem povedati. V prihodnje nas nikar ne vabite h §ledališkimsrečanjem,kernasne o! Imamože svoj ih težav dovolj! Toda vadili in igrali bomo tudi v prihodnje - brez vas in vaših ponižujočih spregledovanj. Amaterska gledališka dejavnost ni v krizi! Toda za nas je to zaključno srečanje prava šola in izkušnja je življenjska. V Slovenski Bistrici bomo še naprej organizirali svoje Gledališke tedne amaterskih odrov Slovenije, kjer bodo z veseljem igrali slovenski amaterji z Raven, iz Velenja, Trnovelj, Pirnič, z Jesenic, iz Logatca, Ljutomera in iz drugih krajev Slovenije svoje najboljše amaterske gledališke dosežke in kjer bodo lahko ustvarjalci le-teh govorili o svojih ljubiteljskih težavah in zagatah. In kje bo potem vaša vloga, spoštovani člani odbora za amatersko gledališče? Kot vidite, se bo izgubila, postala bo nična. Toda mi se bomo v prvi vrsti posvetili ljudem, njihovim dosežkom in stiskam. V slovenski amaterizem je vtaknjenega preveč odpovedovanja in ljubezni do dela, da bi ga lahko nekdo zviška obravnaval iz pisarniških soban. Amaterizem je življenje, vcepljen je v slovenski narod takšen, kot je, in bo tudi takšen ostal - navkljub vsem centralističnim težnjam, iz katerih se oblikuje ena zvrst kulture za slovensko kulturno elito po statusu in druga za masovno slovensko kulturno srenjo. Res pa je tudi, da je organiziranost državne inštitucije, kot je ZKOS, ki je mišljena predvsem za gledališki amaterizem, bolj anahronizem kot potreba in kot taka nepotrebna. Namesto da bi bil odbor nastal kot rezultat iz amaterskega delovanja, se je z nivoja ZKOS postavil načelo inv položaj, kot da so slovenski amaterski odri njegova posledica in so tako rezultat odborovnega delovanja. Kakšna zmota! Slovenski amaterski odri, ki si želimo predvsem delati, igrati in ustvarjati slovensko amatersko gledališče, nismotu za radi ZKOS niti zaradi nesmiselnih in preživelih srečevanj, marveč zaradi ljudi, ki v teh skupinah delujejo, dajejo svoj čas, svoj denar in svojo ljubezen. Vse drugo ni omembe vredno! V Slovenski Bistrici še posebej, saj smo v kulturno ljubiteljstvo pritegnili nad 100 mladih ljudi, ki do te vključenosti niso imeli kam. In ne bomo dajali Škarij za platno nobeni ZKOS, da bi nam izničil to težko prigarano delo. Pa tudi tega ne bomo dovolili, da nas bo nekdo, brez našega dovoljenja, uvrščal med neke tradicionalne in še ne vem kakšne odre. Smo slovenski gledališki entuziasti, ki si predvsem želimo delati, in to dobro delati. Pri tem smo potrebni pomoči, nasvetov in tvornega sodelovanja, nismo pa potrebni ne ignorance in ne nekega neživljenjskega ocenjevanja. Za takšno sodelovanje se lepo zahvaljujemo. Tako! To sem moral napisati, da bo vsaj mojim bistriškim gledališčnikom lažje. In verjetno ne samo bistriškim! Morda se bodo s podobnim pismom celo oglasili. - Na koncu ne bom napisal nas-videnej na prihodnjem slovenskem srečanju tadicionalnih amaterskih gledališč Slovenije! Zal. Tja nas namreč več ne bo! Stane Gradišnik, strokovni delavecza kulturo občina Slovenska Bistrica TEDNIK -30. DECEMBER 1993 NASVETI IN PISMA BRALCEV - 23 PREJELI SMO PREJELI SMO Kaj je vredno ali nevredno, ocenjuje vsak človek individualno zase. Čas, v katerem živimo, postavlja pred nas svoje kriterije vrednot. Ob prehodu v tretje tisočletjeje prav, da začnemo ceniti vrednote, ki smojim do sedaj posvečali premalo pozornosti. Med te vsekakor sodi naš odnos do zdravja, okolja, do boljše kvalitete življenja. Časi se spreminjajo in z njimi se sčasoma spreminjajo tudi naša pojmovanja o boljšem, polnejšem, bolj zdravem življenju. Zavest, da se moramo bolj zdravo prehranjevati, da moramo nekaj narediti za svoje telesno počutje, da moramo varovati svoje okolje pred škodljivimi vplivi, nasjevokviruprojektaPfoy/-zc/rayo mesto pripeljala do organizacije sejma Mini Paracelsus. Pripravljeni storiti nekaj pozitivnega za naše prebivalce smo prestopili prag od deklarativnega označevanja in gazamenjali s konkretnimi aktivnostmi: s sejmom in posvetom. Moj razmislek bo omejen le na dogajanja in dejavnosti v okviru sejma, ki je potekal od 4. do 6. novembra v Ruju, Ob pripravah nanj smo želeli prispevati svoj delež k večanju zavesti o pozitivni h dejavniki h, ki vplivajo na zdrav, kulturen in human način k hitrejšemu približevanju kvalitetam zdravega mesta in s tem prebivalcem, ki živijo v njem. Predvsem smo želeli, da prebivalci, zlasti mlada generacija, vgradijo v svoj vsakdanjiktemelje zdravega in kvalitetnegaživljenja. Osnove za le-to so bile dokaj nazorno prikazane v okviru posameznih dejavnosti razstavljalcev v dvorani Mladika. Petindvajset razstavljalcev je v skromnem obsegu (zato mini sejem) prikazalo tele dejavnosti: pripravo zdrave hrane, zdravo hrano, možnosti športnega udejstvovanja, izdelke in pripomočke za boljše počutje, izdelke iz zdravih naravnih materialov, možnosti in pomen ločevanja odpadkov, urejanje okolja, filtre za pitno vodo in aktivnosti v okviru projektov, ki jih izvajajo zdrava mesta Ruj, Trebnje in Maribor. Na sejmu so sodelovala podjetja in društva iz Kranja, Ljubljane, Celja, Velenja, Novega mesta, Slovenske Bistrice, Maribora, Trebnjega in Ruja. Na majhnem prostoru smo prikazali, kar smo želeli. Sejem se, kot ocenjujejo obiskovalci, glede na urejenost, prijetnost in vsebino lahko primerja tudi s sejmi z dolgoletno tradicijo. Moti in skrbi pa me, da zanimanjeza sejem s kongresnim delom niso pokazali tisti, ki naj bi na nivoju države skrbeli za razne oblike širjenje zavesti o boljši kvaliteti življenja. Tudi čas šolskih počitnic nam ni bil ravno naklonjen. Čeprav so šolarji imeli proste dneve in vstopnine ni bilo, niso ne starši in ne šole pred začetkom počitnic (razen izjem) uspeli v svoji osnovni vlogi. Kljub temu je ocena prvega takšnega sejma na Ruju pokazala, da smo na pravi poti dvigovanja zavesti za boljši j utri. Sejem pa ne bi dosegel svojega cilja, če ob njem ne bi tekla tudi kongresna dejavnost. Ta je obsegala dve temi. Prvi dan je bil namenjen predstavitvi programov zdravih mest v Sloveniji. Ruj, Maribor, Celje, Trebnje in Nova Gorica so prikazali aktivnosti, načine, postopke in učinke, ki jih dosegajo pri svojem delu. Drugi dan posveta je opozarjal na odnos človeka do vode in okolja. Več o obeh temah je možno izvedeti iz zbornika, ki je bil izdan ob tej priliki. Zbornik je verificirala tudi Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana in mu podelila CIP (kataloški zapis o publikaciji), kar pomeni, da objavljeni referati temeljijo na strokovnih osnovah. Ruj seje s kvalitetnim organiziranjem sejma in posveta ponovno predstavil v luči ne le prepoznavnega z dobrim delom, temveč tudi kot mesto z videnjem svetovnega razvojnega trenda skrbi za boljšo kvaliteto življenja. Žal tega niso prepoznali ministrstvi na republiškem nivoju, ki bi naša nemajhna prizadevanja lahko podprli vsaj s prisotnostjo, in ne novinarji, ki raje iščejo napake in afere, kot da bi kaj storili za spremembo zavesti ljudi o lastnem življenju. Morda pa smo preveč pričakovali. Skrbi nas prešibka zavest ali pa je to vprašanje premajhnega znanja. Z veseljem pa lahko govorimo, da se zavedajo vsi tisti - in ni jih malo (razstavljala, referenti, sofinancerji, organizatorji) -, ki so nam pomagali pripraviti in realizirati zastavljeni projekt. Med njimi želim omeniti in se zahvaliti predvsem ZavarovalniciTriglav, ki je finančno podprla ta projekt. Hvala vsem za pomoč. Pa brez kakršnegakoli mišljenja o napuhu v smeri poveličevanja projekta. Upajmo le, da nas bo ob naslednjih aktivnostih še več, ki tako mislimo. Silva Čerček, dipl. oec. PRIPIS UREDNIKA: Ne vem, od kod vam, gospa Čerček, osnova za obtožbo, da novinarji nismo prepoznali skrbi za boljšo kakovostživljenja, ker da raje iščemo napake in afere, kot da bi kaj storili zaspremembo zavesti ljudi o lastnem življenju. Pobrskal sem po Tednikih, ki so izšli pred Mini Paracelsusom in ob njem ter našel članke: V Ptuju četrtega novembrasejem Mini Paracelsus (Tednik št. 43, str. 2)\Zdravje je največja vrednota (T ednik št. 44, str. 2)] Ptuj med zdravimi mesti (T ednik št. 45, str. 1); Posvet Ptuj - zdravo mesto in sejem Mini Paracelsus (Tednik št. 46, str. 10) - pa sem zagotovo še kakšnega spregledal. In da naša skrb za boljšo kvaliteto življenje ni enkratno dejanje, dokazujejo tudi tile članki, na hitro poiskani v letošnjih prvih številkahTednika (po 24. številki sem obupal, kerme je čakalo pametnejše delo): Danes bodo v Celovcu odprli Paracelsusove dneve (Tednik št. 2, str. 1); VSloveniji je trenutno okrog 600.000 kadilcev (T. št. 2, str. 6); Od prvegajanuarja nov sistem zdravstvenega zavarovanja (T. št. 2, str. 6); V skrbi za zdravnika (T. št. 3, str. 1); Center zdravega življenja (T. št. 3, str. 2); Skupščina o usmeritvah zdravstva do leta2000 (T. št. 5, str. 10); Ptuj v Celovcu na sejmu Paracelsus (T. št. 5, str. 12); Veliki načrti ptujske bolnišnice (T. št. 6, str. 7); V ospredju zaščita nekadilcev (T. št. 7, str. 2); 7. april, svetovni dan zdravja... (T. št. 14, str. 12); Mladi in zdravo življenje (T. št. 14, str. 12 )\Zdr. Milanom Krekom o narkomaniji v Sloveniji (J. št. 15, str. S):Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov kmalu v parlamentu (T. št. 16, str. 4); Stresu se lahko izognete (T. št. 16, str. 6); Tudi to je zdravje - projektni teden OŠ Breg (T. št. 17, str. A)\Zdravilišče Rogaška ob svetovnem dnevu ne kajenja (T. št. 18, str. 3); Ob svetovnem dnevu nekajenjav Celju (T. št. 22, str. 3); Kako opustiti kajenje (T. št. 24, str. 14) itd. itd. Te članke bi kot občinska "ministrica" za zdravstvo, ga. Čerček, vsekakor lahko opazili (še zlasti ker sta med njimi tudi namanj dva vaša!). In če ste se odločili pisati vsem časopisom, potem bi se vsaj potrudili in nam napisali nekoliko različne tekste, ne pa da vse novinarje mečete v isti koš. Morda pa smo preveč pričakovali. Skrbi nas prešibka zavest ali pa je to vprašanje premajhnega znanja. S spoštovanjem Jože Šmigoc, pomočnikodgovornega urednika Ob praznikih mislimo tudi na štirinožne prijatelje sama a, mnanRmtsmn Ni več moč spregledati: božično-novoletni so tu in z njimi predpraznični stres, ki se mu vse preradi prepustimo. V vsesplošnem direndaju je hišna žival nedvomno kot pomirilo. Odgovorni lastniki malih živali pa vedo, da praznovanje prinaša tudi za ljubljence velike obremenitve, ki niso vedno potrebne. Veliko lahko storimo, da se jim ognemo. DREVESCE IN SVEČKE K praznikom sodi kot sneg k zimi okrašena jelka s gorečimi svečkami. Kdor pa živi skupaj z ljubljenčkom, se mora nečesa zavedati: živali se na splošno ognja bojijo in se ga ogibajo, kar pa ne velja nujno za udomačene živali, ki so navajene, da se jim med domačimi štirimi stenami ne more nič zgoditi. Že marsikaterega muca so okrasni balončki v soju svečk spodbudili k pogumnemu skoku. Če ne želite požara in poškodovanih živali, Flokija in Pike pač ne boste spustili v prostor, dokler gorijo svečke. Tudi papagaja imejmo raj e v kleti, kot pa da ga mamijo svetleča čudesa, ko prosto leta po sobi. Magičnih, prasketajočih svečk pa sploh ne kaže prižigati v prisotnosti živali,ker se jih štirinožci močno ustrašijo. PRAZNIČNA MIZA Nič hujšega na svetu ni kot breme lepih dni Modra Goethejeva misel gotovo velja za naše telesne užitke ob prehranjevanju v času praznovanj. Če ste se pametno odločili, da energijske bombe prazničnih obedov in kupov sladkarij ne boste kartako pogoltali, z ostanki tudi ne "razvajajte" svoje živali. Vse, kar se človeku zdi nebeška mana, je za živali v resnici preveč mastno, kalorično, preveč začinjeno, skratka: nezdravo. Ta bitja niso predelovalci ostankov, tudi ne, če gre za ostanke najboljših jedi. Ne dopustite, da bi vaš muc ali kuža moral novo leto začeti z dieto zaradi bolnega želodca, in ju hranite tako kot običajno. Če pa se vam zdi, da kdaj pa kdaj morate tudi živalim postreči s čim posebnim, kupite raje slaščico, kije pripravljena posebej zanje. Veliko bolj zdrava bo kot obvezna obarjena klobasa. PROTI ČAROVNICAM IN ZLIM DUHOVOM S hrupom in ognjem so naši predniki preganjali domnevne zle duhove. Tradicija je ostala do današnjih dni in našla izraz v veselju do pokanja ob prihodu novega leta. Otroci zahtevajo svoje veselje s treskanjem, živali pa pri tem prav gotovo ne uživajo. Glede na naravo posamezne živali pride do odzivov - od zatiskanja ušes do bega pod kavč in navidezne napadalnosti. Bodite obzirni in preprečite glasno pozdravljanje novega leta vsaj v neposredni bližini svojega kosmatega ali pernatega družabnika. O OBDAROVANJU Se igrate z mislijo, da bi ob novem letu stricu, teti ali dobremu prijatelju podarili žival? To mirno lahko storite, vendar se prej prepričajte, da je žival zaželena in da bo pri obdarovancu našla prijazen dom. Presenečenje lahko prinese zamero pri vseh udeleženih. Čenisfe zares prepričani, daje darilo primerno, podarite vsaj začasno nekaj nadomestnega, denimo muca izblaga, in poskrbite za živi poklon raje po praznikih, v miru. Najbolje bo, če se posvetujete z bodočim lastnikom. DRUŠTVO Z/l ODGOVOREN ODNOS DO MALIH ŽIVALI razlaščencev po treh urah dočakali svojo točko dnevnega reda,jevečinačlanovKomisijeza gospodarstvo Državnega sveta RS sejo zapustila, predsedujoči panamjeodredildveminutičasa. Zatem je odločil, da bo Državni svet počakal na mnenje vlade RS o tem vprašanju. Glede na pripombe nekaterih medijev, da so naši prispevki predolgi, upam, da bo ta dovolj kratek. Bralcem vzame približno dve minuti, torej toliko, kolikor jih je DS pripravljen nameniti vsem slovenskim razlaščencem! Predsednik ZLRP Slovenije: ______________ Franc Izgoršek Predstavniki razlaščencev smo se z dopisom od 11. novembra 1993 obrnili tudi na Državni svet Republike Slovenije in ta nas je sprejel dne 8. decembra 1993 ter uvrstil na 6. točko dnevnega reda "zahtevo Združenja lastnikov razlaščenega premoženja Slovenijezadopolnitev Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu", po kateri naj bi za obveznice tega sklada jamčila Republika Slovenija. ‘ — - Dve predstavnici razlaščencev sta že po intuiciji ugotovili, da bo za nas časa zmanjkalo, zaradi česar sta sej o zapustil i predčasno. Ko smo ostali Štirje predstavniki 14. DECEMBRA - Franc Pučko, Mali Brebrovnik 48, Ivanjkovci; Maijan Lozinšek, Drstelja 15/a, Destrnik; Cilka Emeršič, Grajena 46; Angela Polenac, Placar 65/a, Destrnik; Konrad Rodošek, Mestni Vrh 89; Anton Gregorec, Mestni Vrh 104/a; Marjeta Krajnc, Mejna c. 33, Ptuj; Andrej Breg, Krčevina pri Vurberku 117; Franc Stumberger, Nova vas 83, Ptuj; Slavko Jerebič, Zagorci 21; Srečko Veit, Kraigheijeva 23, Ptuj; AlojzSužnik, Gra-jenščak 29; Karel Korošec, Gregorčičev drevored 13, Ptuj; Mihael Jerebič, Moravci 136, Bučkovci. 16. DECEMBRA - Vlado Potočnik, Vičava 29, Ptuj; Gorazd Jurkovič, Ob železnici 13, Ptuj; Maijan Malek, Žabjak 14/a; Miran Skok, Videm pri ptuju 16/b; Milan Kirbiš, Gerečjavas40/f; Milan Žižek, Rimska pl. 10, Ptuj; Jože Hameršak, Gubčeva 4, Ptuj; Ivan Lah, Mihovci 90; MaijanŽalar,Volkmerjeva7,Ptuj;EdvardSkok,Ilčeval, Ptuj; Ivanka Mu raj, Levanj ci 2, Destrnik; Alojz Kelc, Bukovci 82/a; Miran Lešnik, Ul. Vide Alič 17, Ptuj; Igor Ser-dinšek, Nova vas 56, Ptuj; Danilo Bela, Spuhlja 92; Janko Ozmec, Trgovišče 52, Velika Nedelja; Zvonko Žibrat, Potrčeva32, Ptuj; Jože Kekec, Polenšak 15/b; Edvard Ho-jski, Zg. Hajdina 145; Zdravko Murko, Pobrežje 113; Marjan Bezjak, Grajena 51, Ptuj; Branko Lah, Podvinci 123/b; Zvon ko Purg, Mestn i V rh 22, Ptuj; Marj an Maj cen, Dornava 41; Ljubo Lajh, Zabovci 91; Jože Cvetko, Kicar 29/b, Rogoznica; Jože Plajnšek, Prešernova 2, Ptuj; Ivan Rajšp, Ziherlova pl. 13, Ptuj; Slavko Tašner, Grajena 20, Ptuj; Branko Bratuša, Dornava 102; Zdenko Lešnik, Destrnik 1/b; Janko Kos, Zg. Velovlek 22/a; Miroslav Vogrinec, Kidričeva 15, Dobrovci; Dušan Najvirt, Celestrina 11, Maribor; Milan Nedeljko, Ul. 1. maja 1, Ptuj; Andrej Matjašič, Prešernova2, Ptuj; JožicaSvenšek,Hotinja vas 228/a, Orehova vas; Štefan Šmintič, Cvetlin 127; Ivan Sagadin, Brunšvik 68; Milan Strupar, Strmec 10, Destrnik; Zdenka Cebe, Ptujska 65, Pragersko; Danilo Svenšek, Hotinja vas 228/a, Orehova vas; Milan Pihler, Podvinci 23/a, Rogoznica. pokojninsko-invalidskim zavarovanjem, ker sedanji zakon dopušča, da posamezne kategorije zavarovanecev izjemoma pridobijo in uveljavljajo pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, vendar obstaja bojazen, da bi izjema lahko postala pravilo. Nismo še namreč pozabili, da je prejšnji režim sebi napisal takšne zakone,- da je lahko kar republiški izvršni svet izdal ustrezno odločbo, s katero je dal tedanji Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja nalog, koliko mora ta nakazovati pokojnine za "izredno zaslužnega državljana". Tega zakona sedanji oblasti še ni uspelo razveljaviti, čeprav so v predvolilnem boju za oblast to vsevprek obljubljali ter si tudi na ta način pridobivali zaupanje državljanov oziroma volilcev. Se danes mnogo teh privilegiranih ljudi živi med nami. Poznam pa tudi ljudi, ki imajo izredno visoke pokojnine, vendar še pridno delajo, pa jim nihče nične more. Franjo Hovnik Nekatere skupine poslancev poskušajo z dopolnitvijo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zagotoviti posameznim poklicem (in tudi funkcijam) posebne pravice. V skupščini žele prodreti z amandmaji k zakonu, ki se uporablja šele od 1. aprila 1992. leta in ki je že določil posebne pravice, enako pa tudi zakon o poslancih in vladi. Ni kaj, vsak bog pač sebi najprej brado naredi. S spreminjanjem zakona bi se, razumljivo, pravice še razširile, to pa dejansko pomeni privilegij nekaterih skupin ljudi, zlasti sodnikov in carinikov. S tem se začenja rušiti načelo enotnosti pravic do socialne varnosti, zagotovljeno v sedanji zakonodaji. Temu nasprotujem, ker menim, da bo prišlo še do novih predlogov in zahtev - po mnenju predlagateljev enako "utemeljenih". Rušilabise tudi enotnostsistema obveznega zavarovanja. Posebne pravice naj bi si posamezni poklici oziroma funkcionarji zagotovili z dodatnim prostovoljnim Izteklo se je vrtičakijevo leto, pričela se je koledarska zima. V tem obdobju vrtičkarju ne preostane nič drugega, kot da se za hipec ozre in oceni, kako mu je uspeval vrt v iztekajočem se letu, ter se zazre v prihodnje, kaj bo moral storiti za še lepše, prijetnejše in koristnejše bivalno zeleno okolje. Vrtove nam je že drugo leto zapored pestovala dolgotrajna poletna suša in vročina. Kljub temu pa lahko ob izteku leta ugotovimo, da nam je bila narava naklonjena, saj z vrtnarjenjem in urejanjem zelenega okolja ni bilo posebnih težav. Po mili in brezsnežni lanski zimi smo pričakovali, da se bomo morati spopadati s prerazmnoženimi rastlinskimi boleznimi in škodljivci, ki ogrožajo vrtnine, sadno drevje in okrasne rastline, vendar okužbe med letom niso bile tolikšne, da bi bilo potrebno biti plat zvona. Ob vrtnarjenju in urejanju zelenega okolja v vremenskih in talnih razmerah, ki so prevladovale v preteklem letu, smo ponovno lahko spoznali, da gojene rastline razne neugodne vremenske prilike lažje prenašajo, če zemlja, na kateri jih gojimo, ni zapleveljena ter je pravočasno in skrbno obdelana, pa tudi dobro oskrbljena z organsko in rudninsko hrano. Tudi rastlinske bolezni in škodljivci se ne širijo v škodljivem obsegu, če upoštevamo preizkušene in poznane naravne zakonitosti kolobarjenja, izbiramo dovolj odporne vrste in sorte ter sejemo in sadimo medsebojno sprejemljive rastlinske združbe, ki so že do naravi sposobne omejevati siljenje okužb in se v rasti medsebojno vzpodbujajo. O teh in podobnih strokovnih vprašanjih ter z nasveti za opravilavvrtusmosevrtičkaiji in ljubitelji zelenega okolja tedensko srečevali na radiu Ptuj in v časopisu Tedniku že deveto leto. Da so takšni nasveti in izmenjave izkušenj koristni, dokazujejo številna vprašanja in pogovori, ki smo jih med letom sproti izmenjavali, koristnost in potreba po redni rubriki z nasveti o vrtnarjenju v naših lokalnih informativnih sredstvih pa je bila tudi izražena v anketi. Vrtičkarji in ljubitelji zelenega okolja pa se potrjujemo tudi s tem, da naši kraji, strnjena naselja in svoja bi-valnaokoljaizletavletospremin-jamo in pridobivamo na lepšem in prijetnejšem videzu. Mesto Ptuj je letos že drugič zapored prejelo priznanje za najbolj urejen turistični kraj v Sloveniji. Potrudili se bomo, da bo naše zeleno bivalno okolje v prihodnje še bolj negovano, da ga bomo urejevali in vzdrževali v prid koristnosti, videza in ohranitve ugleda mesta in njegove prelepe okolice. Vsem, ki se kakor koli ukvarjajo z vrtnarjenjem, negovanjem in urejanjem zelenega bivalnega okolja, vsem, ki ga na kakršen koli način varujejo in se v njem dobro in zdravo počutijo, pa tudi vsem, ki lepote našega prijaznega okolja s ponosom pokažejo in ponudijo prijeteljem in gostom, želim uspešno in zdravo novo leto z obilico zelenja in cvetja! Miran Glušič, ing. agr. 24-ZAKRATEK ČAS 30. DECEMBER 1993 - TEDNIK Leto 1993 se izteka in se umika prihajajočemu 1994. Na svetovni glasbeni sceni so velikani postali še večji, nova imena pa v glavnem izvajajo techno, rhythm and blues ali pa rock glasbo. Vsak mesec v ’93 je postregel z nekaj mega hiti in upam, da bo prihodnje leto podobno, saj je že pokojni Freddie dejal: The ShowMust Go on! Poglejmo nekaj dogodkov na svetovni glasbeni sceni v iztekajočem se letu. Pevka WHITNEY HOUSTON je zelo uspešno debitirala v filmu THE BODYGUARD-Telesni stražar. V Sloveniji so se začele stvari premikati, saj je bilo v Ljubljani kar nekaj odličnih koncertov. Koncetirali so FAITH NO MORE, LIVING COL- OUR, THE DUBLINERS, IGGY POP in EROS RAMAZZOTTI. Vsi koncerti so bili v glavnem razprodani in upam, da jih bo v bodoče še več. V Veliki Britaniji se je začela podobna "norija" kot pred leti za skupino New Kids. Nova najstniška skupina se imenuje TAKE THAT. 3. septembra so v Los Angelesu podelili MTV-jeve nagrade. Največ uspeha so imeli NIRVANAs skladbo LITHUM, saj so prejeli nagrado za najboljši alternativni video in scenarij videospota, kvartet EN VOGUE, ki je prejel nagrade za RN’B video leta, dance video in koreografijo. Tri nagrade so prejeli tudi PEARL JAM za skladbo JEREMY: kot video leta, hard rock video in za režijo! Cisto ob koncu leta pa je umrla še ena rock legenda - Frank Zappa. Frank je izdal kar 51 odličnih samostojnih albumov. Na vseh poteh uspešno prihajajoče 1994. leto vam želim! TOP 20 LETA 1993: 1. ICan’tHelpFallinginLove-UB40 2. No Limit - 2 UN LIMITED 3. Mr. Vain - CULTUREBEAT 4. Allthatshe Wants-ACE OFBASE d° Anything for Love - MEAT 6. What is Love - HADDA WA Y 7. What’s up - 4 N0NBL0NDES 8. Living on my own - FREDDIE MERCURY 9. Two Princes - SPIN D0CT0RS 10. Go West - PET SH0PB0YS 11. That’s the Way Love Goes -JANET JACKSON 12. Dreamlover- MARIAH CAREY 13. Pray- TAKE THAT 14. BedofRoses-BONJOVI 15. Oh Carolina - SHAGGY 16.Life-HADDAWAY 17. Easy- FAITH NO MORE 18. Boorn! Shake the Room - JAZZY JEFF&FRESH PRINC 19. Somebody to Love - GEORGE MICHAEL 20. The River of Dreams - BILLV JOEL Lestvico POPULARNIH 10 RADIA PTUJ lahko poslušate vsak petek v večernem sporedu (med 20. in 23. uro). David Breznik Prvi trije z naše lestvice: UB 40, 2 Unlimited in CultureBeat padi dopisniki a Mladi dopisniki A Mladi dopisniki Mladi dopisniki IZPOLNJEVANKA Z LOGOGRIFI GLASBENE ZANKE NASLOVI VAŠIH VZORNIKOV SEANASTIN c/oCAA 9830 WilshireBlvd. Beverly Hills, CA 90212 USA LUKEPERRY Sy d Levin 19 West 44th Street NewYork,NY10036 USA 1. NAZAJ.................................. (_) 2. FUNKY DIV AS............................ (_) 3. MARIČKA ............................... (_) 4. CIRCLEOFONE..............................(_) 5. KO SO ČEŠNJE CVETELE.................... (_) 6. OUT OF FOCUS ...........,...............(_) 7. SWEAT ............................... (_) 81 DON’T WANNA FIGHT........................(_) 9. LE NAP REJ ............................ (_) Najprej ugani izvajelce pesmi, nato pa vpiši začetnice njihovihimen v oklepaje. Brano navpično ti dajo ime ameriške težkometalne skupine. POSETNICA SLAVICABIRT Iz katere vasi, oddaljene 15 km od Ptuja, je doma? NASE NOVOLETNE ZELJE - Da bi dobil računalnik.Da«/to - Da bi imel super ocene. Bojan - Da bi bili zdravi .Matjaž - Da bi iznašli zdravilo za aids. Marko - Da nebi bilovojn./an;'« - Da bi vsi na svetu v miru praznovali božične in novoletne praznike. A nja - Da ne bi bilo nesreč. Maja P. - Da bi se končale vojne. Maja R. - Da bi dobival lepe ocene. Aleš Psa j d - Da bi videl živega dinozavra. AlešPukšič učenci 5. r. OŠ Destrnik MOJA MUCA Doma imam muco. Je sive barve,vmesimačmelise.Imejije Maca. Ko grem po mleko, se mi plete pod nogami. Ko ji nalijem mleko v skodelico, ga z užitkom spije. Jedla bi samo brikete. Imam jo zelo rada. Najraje spi na kavuču ali pa pri toplem radiatorju. Muco imam vedno v stanovanju, saj jo redno kopamo. Ko jo spustimo na svež zrak, se bojim, daje ne bi izgubila. Suzana Nemec, 6. b, OŠ Ljudski vrt KO JE GOSPODINJIL OCE Pri nas je navada, da mama pripravlja hrano, s sestro pa ji malo pomagava. Oče največkrat niti neve,ka]bomojedli. Nekaj let ježe minilo od takrat. Mama je zbolele in morala je ostati v bolnišnici na zdravljenju. Čeprav je dala očetu kopico nasvetov, se v kuhinji ni znašel. Niti tega, kam shranjujemo lonce, ni vedel. Pomagal si je s knjigo Vse o kuhanju. Za juho res ni nihče vedel, da je ni skuhala mama, a s pečenko je bilo drugače. Bila je preveč začinjena in ožgana. Tak je bil prvi dan. Potem sva morali s sestro še pomiti posodo. ' Naslednji dansmo šli naobiskk mami. Povedali smo ji zgodbo o očetovem kuhanju. Svetovala mu je, kaj bi moral narediti, a po toči zvoniti je prepozno. Mami je bilo vsak dan bolje, to je potrdil tudi zdravnik. Njenega prihoda domov smo se vsi veselili, saj smo dan za dnem jedli pripravljeno hrano iz trgovine, ki ni nikomur teknila. Četrti dan nas je teta povabila na kosilo. Sklenila sem, da bom ostala tam do konca očetove kuharske kariere. Z odločitvijo sem se prenaglila in mi je bilo potem žal, saj sta šla Anita in oče na pico. Jezila se je zaradi posode, ki je Mama je prišla spet domov. °^e n' PomiL Našo hišo, skozi katero je pravkar zdivjal vihar, u O ji n) i ^ • ?> Š VIDE M RADA BI IMELA PUNČKO^ Darija, ŽELIM Sl KNJIGO ANČKA POMARANČKA V |N PUNČKO IMELA 6At*bl AVT0 IN KOPALNICO TER DOSTI P£TiC_„ \ bARbARA JfMNOGO PETI' ŽELIM 51 KENA bAKblK O IN KINDER JAJČKO \ NASTASIJA "Sar&ikoT^ FLOM A ST RE ČOKOLADO Vmanuela {lego kockT IN 'MANDARINE Sl, ŽELI DAVID^ (ftlE L blcOKOLADO (|N AVTO NA foATEK.UE^ ^. JERMEJ RADA bi DOBILA bARfcIKO IN bARfel KUHINJ° KAROLINAy ŽELIM sfzLATE^ \ UHANE IN SLADKARIJE, MAJA / 'ZVEZKE J TORfeO ( '|N ČOKOLADOj &| IMELA | ANDREJAJ DA & P* MAMA^i folLA ZDRAVA Sl ŽELIM ANDREJ ^RADA fcl D0blLAN PUDLCKA PIKIJA |N fcRATCA NINA DŽlPA ~7n~~KINDER)(IN VELIK AVTO' JAJČkO 61 IMEL/ ( 51 ŽELIM I GORAN STA N k "FLOMASTRE^ /^EGoHy Show. 18.30 - Milijonsko kolo. 18.55 - Loto. 19.00 - Lokalne novice. 19.30 - Čas v sliki. 20.00 - Kulturni dnevnik. 20.15 - Pregled do-godkovvletu 1993. 22.05 -Hasburžani, 9. del serije. 22.00 - Čas v sliki. 22.30 - Čas v sliki da capo. 22.35 - VZild Palms, 3. del. 23.20 -Mrtvi trdno spijo, amer. čb film (Humphrey Bogart, Lauren Bacall). SATI 9.05- TrapperJohn. 2.55 - Preboj na povelje, vojni film. 11.40 - Kolo sreče. 12.25 - Mlad in nemiren. 13.10 - TrapperJohn. 14.10 - Sosedje. 14.40 - Dogodivščine vesoljske ladje Orion. 15.40 - Star Trek, naslednja generacija. 16.45 - Tvegaj kaj. 17.20 - Pojdi na vse. 18.00 - Regionalne reportaže. 18.30 -5x5.19.00 -Poročila. 19.30 - Kolo sreče. 20.15 - Wolffov revir, serija. 21.15 - Schreinemakers v živo. 23.10 - Morilski angel, kriminalka. 0.55 - Star Trek, ponovitve. RTL 7.00 - Dobro jutro, Nemčija. 9.10 - Volčje krdelo. 10.00 - Bogat in lep. 10.30 - Zabava. 11.00 - Cena je vroča. 11.30 - Družinske vezi. 12.00 - Točno opoldne. 12.30 - Springfieldova zgodba. 13.20 - Santa Barbara (1181). 14.10 - Čas hrepenenja. 15.00 - llona Christen. 16.00 - Hans Meiser. MM - Kdo je tu šef. 17.30 - Družinske vezi. 18.00 - Klic srca. 18.45 - Poročila. 19.10 - Pogled nazaj. 19.40 - Dobri časi, slabi časi. 20.15 - Oprosti mi. 21.15 - Dvoboj (H. Juhnke, C. Kaufmann). 23.15 - Zabava vas Harald Juhnke. 00.15 -Karibi, vohunski film. RTL 2 7.10 - Otroški spored. 9.20 - Bliskovito. 9.55 - Za smeh. 10.25 - Adam 12.10.55 - S srcem in šalo. 11.25 - Angel se vrača. 12.25 - Otroški spored. 16.35 - Daktari, serija. 17.40 -Poročila. 17.45 - Bliskovito. 18.20 - Za smeh. 18.50 - Poročila. 19.00 - Angel se vrača. 20.00 - Poročila. 20.15 - Velika restavracija, komedija (Louis de Funes). 22.00 - Do krvi, ameriško-španski film (Richard Basehart, Don Taylor). 23.35 - Skrivnosti Twin Peaka. 00.30. - Sovražna dvojčka, amer. film. PRO 7 5.35 - Otroški program. 8.45 - Očarljiva Jean-nie. 9.10 - Diamanti. 10.10 - Razbojniki na krovu, pustolovski film (John Derek). 11.35 -Prave barve. 12.05 - Roseanne. 12.35 - Milje prahu. 13.35 - Mike Ham mer. 16.10 - Mr. Belvedere. 16.40 - Očarljiva Jeannie. 17.35 -Pujsek Dick, Kremenčkovi. 18.30 - Trojka. 19.00 - Prave barve. 19.25 - Roseanne. 20.00 - Poročila. 20.15 - Srečno pot: Jamajka. 21.15 - Pes iz gradu Blackwood, kriminalka (Heinz Drache, Karin Baal). 23.00 - Vrata do mesa ital. film (Marcello Mastroianni). 0.45 - Poročila. DSF 9.00 - Čudovita potovanja. 9.30 - Športni pregled. 12.00 - Svetovni šport. 12.30-Prosti čas. 13.00 - TV borza, v živo. 13.45 - Trening. 14.00 - Tekač Peter Sneli. 15.00 - Košarka, nemška liga. 17.00 - Eleganca na ledu in parketu. 18.00 - Košarka, NBA. 19.30 -Poročila. 20.00 - Tenis, Grand Siam Cup, Munchen. 22.00 - Pogovor. 23.00 - Boks. EUROSPORT Aerobika. 10.00 -Eurofun. 10.30- Pred zimskimi olimpijskimi igrami v Lillehammerju. 11.30 - Smučanje, svetovni pokal (m), Bor-mio. 12.00 - Formula 1. 13.00 - Snukerji. 14.00 - Smučarski skoki, novoletna turneja. 14.30 - Rally Pariz-Dakar-Pariz. 16.30 - Motorji. 17.30 - Hokej. 18.30 - Evropsko smučanje. 20.00 - Smučarski skoki. 21.30 -Rally Pariz-Dakar-Pariz. 22.20 - Šport v Evropi 1993. 23.30 - Hokej. 00.30 - Rally. 3sat 9.00 - Čas v sliki. 9.05 - Jutranji magazin ARD. 10.00 - Korkmazlar, turška družina v Nemčiji, serija. 10.30-Turčija, dežela, ljudje in iezik. 11.00 - Vohljač, nemški film (Dieter Hailervorden). 12.25 - Čarobna svetilka. 13.00 - Cas v sliki. 13.10- Duša iz kamna, dokumentarec. 13.40 - V kraljestvu srebrnega leva, nemško angleški film det. 15.55 - Uebfing.Kreuzberg, 4. del. 17.40-Smuči in zabava s Tonijem Saileriem. 18.50 -Usoda tedna. 19.00 - Danes. 19.20 - Spanček zaspanček. 19.30 - Denarnica. 20.00 - Dnevnik. _bušebafrankova). 23.50 - BlackAddarrsČhnsi-mas Carol: Crni božič. 0.35 - Apocalypsa wow, TV SLOVENIJA 1 8.50 - Risanka. . 9.00 - Pravljice: Čarodejni dimnikar. 9.20 • Makalonca, lutke. 10.00 - Ebba in Didrik, nadaljevanka. 10.30 - Trnuljčica, amer. film. 11.30 - Polarna lisica, dokumentarec. 13.00 - Poročila. 13.05 - Poslovna borza, pon. 13.15 - Povečava, pon. 15.35-Osmi dan,pon. 17.00-Dnevniki. 17.10-Tok, tok. 18.45-Pari, tv igrica. 19.30-Dnevnik 2. 20.10 - Kako je zvenelo, novoletna od- daja. 21.10 - Leteči cirkus Studia City. 22.20 - Avdicija. 0.00 - Novoletno voščilo. 0.05 - Novoletni videomeh. 1.30 - Latinski paradiž. 2.30 - Benč in Tomo. TV SLOVENIJA 2 15.50 - Četrtek na ledu: Hrestač. 16.50 - Sova, pon.: Hiša naprodaj, nadalj. 17.25 - Rdeči lisjak, zadnji del. 18.45 - Znanje za znanje. 19.30 - Dnevnik 2. 20.10 - J. Strauss: Netopir, posnetek predstave SNG Ljubljana. 22.35 -Filmski maraton: Orli pravice, amer. film. 0.25 - Vroča sedla, amer. film. 1.55 - Žrelo, amer. film. TV HRVAŠKA 1 8.00 - Dobro jutro. 10.00 - Poročila. 10.05 -Šolski program. 12.00 - Poročila. 12.05 - The Golden Seal, amer. film. 14.40 - Zmešani zaporniki, amer. film. 18.05 - Kolo sreče. 18.35 - Santa Barbara. 19.30 - Dnevnik 1. 20.15 - Novoletni program 01.00 - Highlander II, amer. film. TV HRVAŠKA 2 16.55 - Skrivnosti, serija. 17.20 - Cassidy, serija. 18.15 - Ekran brez okvirja. 19.30 -Dnevnik. 20.15 - Mladi Indiana Jones, serija. 21.05 - Mediteraneo, italijanski film. 22.35 -HIT-DEPO. TV AVSTRIJA 1 9.00 - Čas v sliki. 9.05 - Otroški program. 13.00 - Čas v sliki. 14.00 - Skrivnost o Castle House, otroški film. 15.15 - Confetti, letni pregled. 15.40 - Mini Čas v sliki. 15.50 -Disneyeva čarobna moč. 17.00 - Piratski oddajnik Powerplay, komedija (Thomas Gottschaik, Mike Krtiger). 18.35 - Baywatch, reševalni plavalci iz Malibuja. 19.30 - Čas v sliki. 19.50- Šport. 20.00 - Silvestrski nagovor kardinala Groera. 20.15 - Gala artistike. 22.00 - Silvestrski senik godcev, vodi Karl Moik. 00.00 - Ob novem letu. 0.07 - Dober skok... TV AVSTRIJA 2 9.00 - Čas v sliki. 9.05 - Cosby show, serija. 10.30 - To je bil Divji zahod, amer. film (Henry Fonda, Caroll Baker). 12.55 - Lepote Češke. 13.15 - Ljubezen gre po nenavadnih poteh, komedija (Rob Reiner, Penny Marshall). 14.50 - Svet se vrti narobe, avstrijska komedija. 16.15 - Palača ob Ringu, 7. del. 17.00 - Zabavna oddaja. 18.00 - Cas v sliki. 18.05 - Ironimus '93.18.35 - Podoba Avstrije. 19.00 - Netopir, opereta Johana Straussa. 22.15 - Čas v sliki. 22.20 - Uspehi smeha, prizori iz kabareja Simpl. 23.50 - Devetdeseti rojstni dan, skeč. 0.00 -Ob novem letu. 0.07 - Ukročeni upornik, komedija (Adriano Celentano, Omela Muti). 1.50 - Brinkovo delo, amer. komedija. 3.30 -Mad Mission II: Čista blaznost, hongkonški film (Samuel Hu, Sylvia Chang). 4.55 - Učenci ljubijo čedne zajčice, komedija (Edwige Fenech, Gianfranco d'Angelo). SATI 9.05 - Trapper John. 10.00 - 5 x 5. 10.25 -Kolo sreče. 11.05 - Mlad in nemiren. 11.50 -Dogodivščine vesoljske ladje Orion, serija. 13.00 - Starec in morje, film. 14.30 - Trije mušketirji, film (R. Chamberlain, O. Reed). 16.25 - Nazaj v preteklost, amer. film (L. Smith). Ml M - Čudeži narave. 19.00 -Poročila. 19.30 - Kolo sreče. 20.15 - Parada narodne glasbe. 21.15 - Silvester z Margare-the Schreinemakers. 0.30 - Ekstravagantna Cher, koncert iz Las Vegasa. RTL 7.00 - Človek opica (Johnny Weismueller). 8.40 - Tarzan, gospodar pragozda. 10.15 -Kim, tajna služba v Indiji, pustolovski film (Errol Flynn). 12.15 - Nogometna princesa. 14.00 -Kondor. 15.35 - Cry-Baby, komedija. 17.15 -Obseden od duhov, komedija. 18.45 -Poročila. 19.10 - David Copperfield: pustolovščina "Niagarski slapovi". 20.15 - Črni vol z Ammerseeja. 21.15 - Pri krčmarju. 22.10 -Silvester s Petrom Steinerjem. 22.25 - Krvna brata, akcijski film. 00.00 - Dr. Alien, komedija (J. Landers, BillJacoby). RTL 2 7.15 - Zaklada ne ukradeš. 9.30 - Bratje Marx v cirkusu. 11.00 - Ljudje v hotelu, amer. film (G. Garbo). 13.15 - Prikazen iz Cantervilla. 14.25 - ABBA. 16.10 - Vampy special. 16.35 - Moja mala farma. 18.20 - Bliskovito. 18.55 -Za smeh. 20.00 - Poročila. 20.15 - Jeremy Rodack, Moja volja je zakon (James Cagney). 22.05 - Traveling Man, amer. film (John Lith-gow). 00.05 - Šefu bomo že pokazali (George Segal). 1.35 - ABBA, pon. PRO 7 5.55 - PerryMason. 6.45 - Mr. Belvedere. 7.35 - Pujsek Dick, Kremenčkovi, Trojka. 8.55 -Očarljiva Jeannie. 9.25 - Diamanti. 10.20 -Perry Mason. 12.10 - Prave barve. 12.40 -Roseanne. 13.10 - Boginja maščevanja, pustolovski film (PaulGuers, Senta Berger). 16.15 - Mr. Belvedere. 16.40 - Očarljiva Jeannie. 17.10 - Otroški program. 19.00 - Prave barve. 19.25 - Roseanne. 20.00 - Poročila. 20.15 -Kavboji, western (John Wayne). 22.40 -Povezan s smrtjo, kriminalka. 00.15 -Ljubezenske igre v snegu, komedija. 01.50 -Poldi gre na manevre, komedija (G. Philipp). DSF 9.00 - P/osti čas. 9.30 - Športni pregled. 12.30 - Čudovita potovanja. 13.00 - TV borza, v živo. 13.45 - Trening. 14.00 - Košarka, NBA. 15.30 - Športno popoldne. 17.00 - Svetovni šport. 18.00- Granada in Sierra Nevada. 18.30 - Motorji in legende. 19.30 - Poročila. 20.00 -Košarka, nemška liga. 22.00 - VVrestling. 22.55 - Nogomet, nemška liga. 23.45 - Super-cross iz Atlante. 0.30 - Monster Truck. EUROSPORT 8.30 - Aerobika. 9.00 - Konjeništvo. 10.00 -Euroski. 11.00 - Drsanje, liki. 12.00 - Hokej, Davos. 14.30 - Rally Pariz-Dakar-Pariz. 15.00 - Triatlon. 16.30 - Hokej. 18.00 - Ameriški nogomet. 18.30 - Moto šport. 19.30 - Športna poročila. 20.00 - Zimske 01 v Lillehammerju. 20.30 - Gauloises Rally 1993, 21.30 - Rally Pariz-Dakar-Pariz. 22.00 - Šport v Evropi 1993. 24.00 - Srečno novo leto. 3sa t 9.00 - Čas v sliki. 9.05 - Do meja Zemlje, papež Janez Pavel II. in mladina. 10.00 - Operni koncert. 11.00 - Didi in maščevanje razdedinjenih, komedija (Didi Hajlervorden). 12.25 - Car sprememb. 13.00 - Cas v sliki. 13.10 - Denarnica. 13.40 - Po diviem Kurdistanu, nemško angl. film (Lex Barker, Marie Versini). 15.20 - Trenutki, spomini na leto športa. 16.05 - Tisoč milj z vetrom. 16.55 - Uebling,Kreuzberg, 5. del (Manfred Krug). 17.40 - Taracelsus, zdravnik na Koroškem. 18.10 - Svilena cesta. 18.50 - Usoda tedna. 19.00 - Danes. 19.10 - 1993 3sat letni pregled. 20.00 - Dnevnik. 20.05 - Bolnišnica na robu mesta, čehoslovaška serija. 21.05 - Gosh, rockcirkus. 21.55 - Gasilska veselica, čehos- Michael Jackson 'Chartbreakers TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 7.45 - Radovedni Tacek: Led. 8.00 - Lonček kuhaj!: Krepilni napitek. 8.05 - Zimska tekmovanja, risanka. 8.30 - Klub Klobuk. 9.20 - Tok tok. 10.50 - 0 praznikih: Novo leto. 11.15 - Dunaj: Novoletni koncert, prenos. 13.35 - Mali čarovnik, kanadski film. 15.25 - Babica gre na jug, pon. 17.00 - Dnevniki. 17.10 * Terra X, dokumentarec. 18.00 - 0PL. 19.10-Žrebanje 3x3. t 19.30-Dnevnik 2. 20.10 - Zvezdniki v cirkuški areni. 21.45 - Korenine slovenske lipe: Domače obrti na Slovenskem: Čipkarice. 22.20 - Dnevnik 3. 22.55 - Sova: Zlata dobrota, ameriški film. TV SLOVENIJA 2 12.40- Zgodbe iz Školjke, pon. 13.30 - Ga-Pa: SP v smučarskih skokih. 15.30 - Kri, znoj in slava, 4. del športnega filma. 16.25 - Kako je zvenelo, pon. 17.20 - Dvoboj, amer. film. 18.50 - Vodne pustolovščine, serija. 19.30 -Dnevnik 2. 20.05 - Pa ga je..., 1. del angl. nadaljevanke. 20.55- Veliki zločini in procesi 20. stoletja, zadnji del. 21.25 - Poglej in zadeni. 22.30 - Sobotna noč. TV HRVAŠKA 1 8.55 - Poročila. 9.00 - Dobro jutro. 9.40 -Ešnapurski tiger, nemški film. 11.15 - Novoletni koncert z Dunaja. 11.35 - Driving Acad-emy, amer. film. 15.45 - MladiIndiana Jones, serija. 16.35 - Dva misionarja, ital. film. 18.15 - Ali me je kdo iskal?, zabavnoglasbena oddaja. 19.15 -Na začetku je bila beseda. 19.30 -Dnevnik 1.20.15-Mestni kavboji, amer. film. 22.05 - Uspešnice '93. 23.05 - Slika na sliko. 0.05 - Mad Max II, avstralski film. TV HRVAŠKA 2 10.35 - Cimarron, amer. film. 12.55 - Ga-Pa: Novoletna skakalna turneja. 15.30 - Zvonili ste, milord?, serija. 19.30 - Dnevnik. 20.15 -Ljubezen in vojna, humor, serija. 20.40 - CRO POP ROCK. 21.25 - Življenje na severu, serija. 22.10 - Brevvsters Mili ion, amer. film., rock koncert: Bee Gees. TV AVSTRIJA 1 9.00 - Čas v sliki. 9.05 - Ironimus '93. 9.30 -Uspehi smeha. 11.00 - Hektiki: 'seks, laži & gospodinjski aparati. 11.30 - Nič ni bolj zmešano kot resnica. 13.00- Čas v sliki. 13.10 - Izlet na podeželje z ovirami, kanadski film (Aliče Diabo, VVinfried Holden). 14.45 - Lobo. 14.50 - Pastirska pesem. 14.55 - Daffy in kit, kanadski film. 16.25 - Mini Čas v sliki. 16.35 -Asterix in Kleopatra, risanka. 17.45 - Začetek serije. Dr. Ouinn, zdravnica iz strasti. 19.30 -Čas v sliki, nato Novoletni nagovor zveznega predsednika. 20.15 - Drombuschevi (Witta Pohl, Gunter Strack). 21.45 - Zlata dekleta, serija. 22.10-Novovkino. 22A5-TheBronx, triler (Paul Newman, Ken Wahl). 0.05 - Najhujši med banditi, komedija (Frank Sinatra, Anne Jackson). TV AVSTRIJA 2 6.25 - Prismojeni profesor, komedija (Jerry Lewis, Stella Stevens). 8.10 - Kavboj Bob, komedija. 8.25 - Disneyeva čarobna noč. 9.40 - Temni kristal, lutke. 11.15- Novoletni koncert dunajskih filharmonikov. 13.30 - Smučarski skoki iz Garmischa, 15.30 - Svetnica in njen norec, avstrijski film (Willy Birgel, Goduia Blau). 18.00- Čas v sliki. 18.05 -Šport. 18.45 -Avizo. 19.00 -Avstrija danes. 19.30 - Čas v sliki, nato Novoletni nagovor zveznega predsednika. 20.00 - Ljubi čas. 20.15 - Pustolovščine barona Munchhausna, nemško-an-gleškki film (John Newille, Sarah Polley). 22.15 - Čas v sliki. 22.30 - Najboljši nameni, tv film s Samuelom Frolerjem, Pernillo August in drugimi. SATI 9.35 - Naga džungla, akcijski film (Charlton Heston, Eleanor Parker). 11.15 - Prepir. 11.45 - Črni blisk, pustolovski film (Mickey Rooney, Richard lan čox). 12.15 - Zorro, črni maščevalec, pustolovski film. 12.40 - Tarzan, pustolovski film (Wolf Larson, Lydie Denier). 13.10 - Čudež divjine. 14.05 - Vedno, kadar zavoha dolarje, komedija (James Coburn, Čamilia Sparv). 15.55 - Winnetou, western (Pierre Brice, Lex Barker). 17.40 - Princessa Fantaghiro, serija. 19.20 - Poročila. 19.30 -Kolo sreče. 20.15 - Blind Date: sestanek z neznancem, komedija (Kim Basinger). 22.00 - K-9000j Najboljši smrček iz L. A., komedija. 23.40 - Šolska dekleta, erotika. RTL1 9.05 - Zakrknjen prevejanec, komedija (Burt Reynolds). 10.40 - Mick, moj prijatelj z druge zvezde, fantazijski film. 12.15 - Ubijalec zmajev, fantazijski film (Peter McNicol). 14.20 -Pravi junak, komedija (John Ritter). 16.10 - V službi njenega veličanstva, akcijski film (Telly Savalas). 18.45- Poročila.j\9.10 - RudiCarreli vam predstavlja. 20.15 - Šteje vsaka sekunda (prireditev UNESCA). 22.10 - Misery, triler (James Caan). 00.10 - Navy Seals, akcijski film. RTL2 7.10 - Jekleni vitez iz Falwortha, film (Tony Curtis). 8.50 - Spalnica je tu, film (Bobby Darin, Sandra Dee). 10.25 - Germanicus v podzemlju, film (Leg Lewis). 11.50 -Zmagovalec v vseh panogah, film (Burkhard Roennefarth, Manfred Krug). 13.05 - Železni vitez iz Falvvortha. 14.50 - Spalnica je tu. 16.30 - Mož s šestimi milijoni, film (Lee Majors). 18.10- Poročila. 18.15- Manekenka in vohljač (Bruce Willis). 20.00 - Poročila. 20.15 - Pustolovščina v Riu, film (J. P. Belmondo, F. Dorieac). 22.20 - Rambo II: Naročilo (Sylvester Stalone). 00.05 - Hotel v Todes-mooru, film (Eric Stoltz). PRO 7 6.35 - Agentka s srcem, serija. 7.20 - Čudeži narave. 7.45 - Perry Mason, serija. 8.45 -Planet velikanov, fantazijski film. 9.35 - Sinovi treh mušketirjev, film (Cornel Wilde). 11.10 -Lepo presenečenje, komedija (George Segal). 13.55 - Kung Fu, akcijski film. 14.45 - Pustolovščine v Maleziji, serija. 15.40 - Afriška kraljica, pustolovski film (Humphrey Bogart, K. Hepburn). 17.30 - Hardbali, serija. 18.25 -Poljubi me, mali, komedija. 18:55 - Ulično spogledovanje. 19.25 - Bill Cosby Show, komedija (BillCosby). 20.00 - Poročila. 20.15 - Joe proti vulkanu, komedija (Tom Hanks, Meg Ryan). 22.10 - CityHai, akcijski film (A. Schmrzenegger). 23.55 - Poročila. 00.05 -Mike Ham mer, serija. 1.00 - Mladi tigri iz Hongkonga, kriminalka (Robert Woods). DSF 9.00 - Odbojka. 11.00 - Košarka, NBA. 12.00 - Hattrick, zadetki leta. 13.00-Jadranje. 14.00 - Motorji in legende. 15.00 - Monster Truck. 15.30 - Ples. 17.30 - Tenis. 19.30 - Jadranje. 20.00 - Umetnostno drsanje. 22.00 - Kolesarstvo. 23.00 -1/Vrestling. 0.00 - Ameriški nogomet. 1.00 - Kolesarstvo. 2.00 - Wrestling. EUROSPORT 8.30 - Aerobika. 9.00 - Srečno novo leto, športni dosežki v letu 1993.13.00 - Olimpijski magazin. 14.00 - Smučarski skoki, Ga-Pa. 16.00 - Telovadba. 18.00 - Smučarski skoki. 19.00 - Triatlon. 20.30 - Akrobatika. 21.30 -Rally Pariz-Dakar. 22.00 - Športna poročila. 23.30 - Boks. 0.30 - Ameriški nogomet. 1.30 - Rally Pariz-Dakar. 3sat 9.00 - Čas v sliki. 9.05 - Album 1993. 9.55 -Ko je sonce prikrilo njen obraz (Martin Pfeii in Bettina Rumpler). 10.30 - LutzForster, plesni portret. 11.15 - Carmen Jones, film (Harry Belaforte, Dorothy Dandridge). 13.00- Čas v sliki. 13.10 - Old Shatterhand, vestern (Lex Barker, Pierre Brice). 15.05 - Šola s klovni. 16.15 - Vse je okroglo. 17.00 - Liebling, Kreuzberg, serija. 17.45 - Usoda tedna. 18.10 - Svilena cesta. 19.00 - Danes. 19.10 - Fotografije, moda, jazz in seks. 20.00 - Dnevnik. 20.15 - Amadeus, film (Tom Hulce, Elizabeth Berridge). 22.50 - Novoletni koncert dunajskih filharmonikov. 0.35 - BuievarBio. 8.35 - Ziv žav, pon. 9.25 - Makalonca, lutke. 10.05 - Poletje s Selikom, pon. 10.30 - Snežna kraljica. 11.30- Obzorja duha. 12.00-Naša pesem’93. 12.30 - Vodne pustolovščine, pon. serije. 13.00-Poročila. 14.10 - Zlati tjulenj, kanadski film. 15.35 - Dediščina sončnih bogov, pon. serije. 16.05 - Calebove hčerke, nadaljevanka. 17.00- Dnevnik 1. 17.10-Po domače. 19.10-Loto. 19.30-Dnevnik 2. 20.10 - Novoletni 3 x 3. 21.25 - Benetke, dokumentarec. 22.00 - Dnevnik 3. 22.20 - Sova: Ludwig, ital. nadaljevanka; The Rivals of Sherlock Holmes, nanizanka. TV SLOVENIJA 2 9.40 - Poglej in zadeni. 10.45 - Joseph Con-rad, nadaljevanka. 11.40 - Zvezdniki v cirkuški areni. 13.10 - James Cagney, najboljšj na svetu, ameriški dokumentarec. 14.00 - Žrelo, pon. amer filma. 16.00 - NBA košarka, DP v hokeju: Celje-Acroni Jesenice. 19.30 -Dnevnik 2. 20.10 - Moja Afrika, ameriški film. TV HRVAŠKA 1 8.05 - Poročila. 8.10 - Mestni kavboji, amer. film. 10.00 - Poročila. 10.05 - Nedeljski živec. 11.00 - Malavizija. 12.00 - Poročila. 12.05 -Plodovi zemlje. 12.55 - Narodno zabavna glasba. 13.25 - Mirin dobro. 14.00 - Poročila. , 15.05 - Indijanski nagrobni spomenik, otroški film. 17.15 - The Lady And the Highwayman, S angl. film. 19.30 - Dnevnik 1. 20.15 - Tango in | Cash, amer. film. 22.00 - Poletel bom, serija. 1 22.50 - Slika na sliko. TV HRVAŠKA 2 12.00 - The Golden Seal, otroški film. 13.30 -Mediteraneo, ital. film. 17.15 - Košarka, NBA, športvletu ’93.19.30 -Dnevnik. 20.15-Črno belo v barvi: Tp lista, Dvigni sidro, amer. film. TV AVSTRIJA! 9.00 - Čas v sliki. 9.05 - Pustolovščine barona Munchhausena. 11.05 - Psalmi iz rimskih večernic. 12.30 - Orientacija. 13.00 - Čas v sliki. 13.10 - Zlata dekleta. 13.35 - David Copperfield, angl. film (Richard Attenborough, Pamela Franklin). 15.30 - Otroški program. 17.10 - Lucky Luke, serija. 18.00- Casv sliki. 18.05 - Mladinska reportaža. 18.30 - Bay-mtch, reševalni plavalci iz Malibuja. 19.30 -Čas v sliki. 20.15 - Solni baron, serija. 21.50 - Vizije. 21.55 - Vsakdanje zgodbe. 22.40 -Najboljši nameni, tv film. 23.55 - Božični oratorij BWV 248 Johanna Sebastiana Bacha, kantata št. 5. TV AVSTRIJA 2 10.40 - Iskanje zlatega neba, amer. film (Charles Napier, Anne Szesny). 12.10 - Lepote Češke, dokumentarec. 12.30 - Pogledi s strani. 13.00 - Tuja domovina. 13.30 -Mesta in ljudje: Stockholm. 14.15- V kraljestvu ruskega medveda, dokumentarec. 15.00 -Športno popoldne. 16.30 - Palača ob Ringu, 8. del. 17.15 - Klub seniorjev. 18.00 - Halo, kako gre? (Dagmar Koller). 18.30 - Podoba Avstrije. 19.00 - Avstrija danes. 19.30 - Čas v sliki. 19.48 - Zbodljivo in pobožno. 20.15 -Nismo angeli, komedija (Robert de Niro, Demi Moore). 21.55 - Čas v sliki. 22.10 - Halo, sestra!, serija. 22.30 - Otročje lahko v veliko srečo, komedija. SAT 8.30 - Peter Pan in pirati. 9.00 - Astro Dinos. 10.00 - Košarka. 12.00 - Črni blisk, serija. 12.25 - Zorro, črni maščevalec. 12.50 - Tarzan. 13.15 - Herkules, fantazijski film (Lou Ferrigno). 15.00 -Winnetoull, vestern (Pierre Brice). 16.45 - Princesa Fantaghiro. 18.20 - Čudež divjine. 19.15 - Poročila. 19.30 - Kolo sreče. 20.15 - Bonuty, pustolovski film (Mel Gibson, Anthony Hopkins). 22.10 - Pogovor v stolpu. 23.30 - Šport ekstra. 00.00 - Tako gledano. 0.10 - Jaz, dr. Fu Man Chu, akcijski film (Joachim Fuchsberger). RTL 8.30 - Parada smeha. 8.55 - Hanna Barbera Party. 9.25 - Fred in Barney Show. 9.55 -Dobro jutro, nedelja. 10.00 - Wonder Woman. 11.00 - Nazaj v preteklost. 12.00 - Tropicai Heat. 13.00 - Major Dad. 13.30 - 10 let RTL. 14.30 - Hrošča na rallyju Monte Carlo, komedija (Dean Jones). 16.50 - Aladin, pustolovski film (Bud Spencer, Luca Venantini). 18.45 - Poročila. 19.20 - MiniPlaybackShow. 20.15 - Sanjska poroka (Linda de Mol). 22.00 - American Soldier, akcijski film. 23.30 - Robo-cop II (Peter Weller). 1.20 - Kanal 4. 1.55 -Prijazna družina. RTL 2 7.50 - išče se bogat moški, musical (Julie Andrews, Carol Channing). 10.15 - Isadora, film (IsadoraDuncan). 12.55-BravoTV. 15.00 - Kalifornijska gimnazija, serija (Mark Paul Gosselaar, Tiffani-Amber Thiessen). 15.35 -Throb, serija. 16.06 - Za smeh. 17.05 - Daktari, serija. 18.00 - Generacija 96, film (Jason Ge-drick). 18.55 - Poročila. 19.00 - Dr. Ouinn, zdravnica iz usmiljenja. 20.00 - Poročila. 20.15 - Meivin in Howard, film (Jason Ro-bards). 22.00 - Grozeča tišina, film (Jill Clay-bourgh, Barbara Hershey). 00.10 - Boom, film (Elizabeth Taylor, Richard Burton). PRO 7 8.00 - Pustolovščine v Maleziji, pon. 8.55 -' Osvojitev vesolja, fantazijski film (VJalter Brooke). 10.30 - "2 proti 2", pogovor. 11.00 -Hardbali, serija. 13.35 - Zvezde in njihovi hišni prijatelji. 13.45- Štirje za Texas, vestern (Frank Sinatra, Dean Martin, Anita Ekberg). 15.55 -Emmeran. 16.00 - Hardcastle in McCormick, serija. 17.35 - Ljubezen je zasebna stvar, film (Angela Roy, Barbara May). 19.00 - Matlock, serija. 20.00 - Poročila. 20.15 - Puščavski planet, film. 22.40 - Pobeg, kriminalka (Kim Richards, Kin Shriner). 00.05 - Poročila. 00.15 - Special Sguad, kriminalka. 1.05 -Smrtonosne čebele, film (Suzanna Leigh, Frank Finlay). DSF 10.00 -Nori rekordi. 10.30 - Monster Trucks. 11.00 - Vodni športi. 11.30 - Potovanja: Hongkong. 12.00 - Normal. 12.30 - Offensiv special, pon. 13.30 - Nogomet (ekipa Notre-Dame). 14.30 - Košarka, nemška liga. 16.30-Eleganca na ledu in parketu. 18.30 - Pele, brazilska legenda. 19.30 - Brez živcev. 20.00 - Nogometna poročila. 20.15 - Nogomet, ital. liga. 22.00 - Hattrick Speziai. 23.00 - Boks. 00.00 - Biljard. 1.00 - Boks. EUROSPORT 8.30 - Aerobika. 9.00 - Ameriški nogomet. 9.30 t Moto šport. 10.20 - Smučarski skoki v Ga-Pa. 11.30 - Kickboks. 12.30 - Formula 1. 13.30 - Avtomobilizem. 14.00 - Umetnostno drsanje, 16.00 - Ples. 17.30 - Atletika. 19.30 - Body Building. 20.30 - Avtomobilizem, pregled sezone 1993. 21.30 - Rally Pariz-Dakar. 22.00 - Boks. 23.30 - Hokej na ledu. 1.00 - Avtomobilizem. 3sat 8.50 - Lirika za vse. 9.00 - Čas v sliki. 9.05 -Prihajam z gora. 9.30 - Dvanajsta noč ali Kar hočete, balet. 10.45 - Pravica, ne maščevanje, ob 75-letnici Simona Wiesenthala. 12.10 -Simon Wiesenthal ali jaz sem preganjal Eich-manna, dok. 13.00 - Čas v sliki. 13.10 - Za vedno in večno, film. 14.10 - Literarni klub. 15.25 - Tako čudovito zveni. 15.50 - Nedeljski magazin. J6.50 - Pirati na Spreevi, komedija. 17.40 - Žganje v vodnem kotlu, dok. 19.00 -Danes. 19.10 - Avtorji se pogovarjajo z Vi/olfgangom Herlesom. 20.00 - Dnevnik. 20.15 - Domači večer 1993. 22.00 - Danes gre vsem malo dobro, dok. 22.55 - Pogledi s strani. 23.20 - Policijski klic 110. TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA I 11.20 - Vrnitev antilope, nadaljevanka. 11.45 - Znanje za znanje. 12.15 - Terra X, dokumentarec. 13.00 - Poročila. 15.50 - Videomoda: Dinastija draguljarjev. 16.20 - Dober Dan, Koroška. 17.00-Dnevniki. 17.10 - Radovedni Taček. 17.20 - Zimska tekmovanja, risanka. 18.00 - Regionalni studio Maribor. 18.45 - ABC-itd, tv igrica. 19.30-Dnevnik 2. 20.10 - Sedma steza. 20.35 - Slovenija v letu 1993. 21.15-TV Poper. 22.20 - Dnevnik 3. 22.45 - Sova: Ljubezen na prvi pogled, zadnji del nanizanke; The Ri-vals of Sherlock Holmes, nanizanka. TV SLOVENIJA 2 15.20 - Novoletni3x 3.16.30 - Obzorja duha. 17.00 - Sova, pon.: Ludwig, zadnji del italijanske nadaljevanke. 17.55 - The Rivals of Sherlock Holmes, nadaljevanka. 18.50 - Univerzitetni razgledi. 19.30 - Dnevnik 2. 20.10-Marx in Coca-cola, 2. del nemške drame. 21.15 - Studio City. 22.25 - Večer jazza v studiu-1: Ratko Divjak trio, 3. oddaja. TV HRVAŠKA 1 8.00 - Dobro jutro. 10.00 - Poročila. 10.05 -Šolski program. 12.00 - Poročila. 12.15 -Zvezda vodnica. 13.00 - Palček, amer. film. 14.55 - Monofon. 15.30 - Učimo se o Hrvaški. 16.00 - Poročila. 16.05 - Ali ste vedeli?, otroška oddaja. 16.30 - Govorimo o zdravju. 17.00 - Hrvaška danes. 18.00 - Poročila. 18.05 - Kolo sreče. 18.35 - Santa Barbara. 19.30 - Dnevnik 1. 20.15 - TitAndronik, serija. 21.00 - Hrvaška in svet. 21.50 - Srenas, športna oddaja. 22.45 - Slika na sliko. TV HRVAŠKA 2 16.30 - Skrivnosti, naniz. 16.55 - Poletel bom, serija. 17.45 - TURBO LIMACH SHOW. 19.30 - Monofon. 20.15 - Japonska, serija. 21.10 -Murphy Brown, serija. 21.35 - L B J, serija. 22.35 - Marylin, The Untold Story, amer. film. TV AVSTRIJA 1 9.00 - Čas v sliki. 9.05 - Podoba Avstrije. 9.30 - Divje živali v štirih letih časih: Pomlad. 10.30 - Ukročeni upornik, ital. komedija. 12.10 - Le tube, risanka, 12.15 - Teleskop: Rdeči mandarin. 13.00 - Čas v sliki. 13.10 - Pod vodo okoli sveta, amer. pustolovski film. 14.55 - Laurel & Hardy. 15.00 - Palčki. 15.15 - Pomorščak Sindbad, risanka. 15.30 - Jakob, 4. del komedije. 15.45 - Blundersi. 15.50 - Lassie. 16.10 - Počez skozi galaksijo in potem na levo. 16.35 - Otifanti, risanka. 17.00 - Mini Čas v sliki. 17.10 - Spored po željah. 18.00 - Čas v sliki. 18.30 - Baywatch, reševalni plavalci iz. Malibuja. 19.30 - Čas v sliki. 20.15 - Športna arena. 21.05 - Industrija na preokretu, 3. del. 21.50 - Mojstrsko kuhanje. 21.55 - Kojak: Temni odnosi, amer. film (TellySavalas, Angie Dickinson). 23.25 - Čas v sliki. 23.30 - Pustolovščine na Lucky Lady, komedija (Gene Hackman, Liza Minnelli). 1.20 - Miami Vice, serija (Don Johnson). 2.05 - Tisoč mojstrovin. TV AVSTRIJA 2 12.50 - Tisoč mojstrovin. 13.00 - Številna družina, serija. 13.25 - Jakob in Adele, serija. 14.15 - V kraljestvu ruskega medveda, 2. del. 15.00 - Sen zimske noči, komedija (Hans Moser, Magda Schneider). 16.20 - Salzburški božič. 16.45 - Palača ob Ringu, 9. del. 17.30 -Lipova cesta, serija. 18.00 - Cosby show. 18.30 - Srčece, show za zaljubljene. 19.00-Lokalne novice. 19.30 - Čas v sliki. 20.15 -Drombuschi, serija. 21.40; Pogledi s strani. 22.00 - Čas v sliki. 22.30 - Čas v sliki da capo. 22.45 - Bad Luck B\acky, animacijski film. 22.55 - Časi, 3. de. 0.35 - Nenavadne nesreče Antona Brucknerja, angl. film. 1.35 - Tisoč mojstrovin. SAT 9.10 - Princesa Fantaghiro, pon. 10.55 -Gospodarski forum. 11.25 - Mlad in nemiren, serija. 12.20 - Kolo sreče. 13.00 - Trapper John, M. D., zdravniška serija. 14.00 - Sosedje, serija. 14.30 - Alf, pilotski film. 15.05 -Bonanza. 16.00 - Star Trek. 17.00 -5x5. 18.00 - Pojdi na vse. 19.00 - Poročila. 19.30 - Kolo sreče. 20.15 - Hribovski zdravnik, serija. 21.20 - Prosim, oglasi se. 22.10 - Hunter, serija. 23.00 - News a. Stories. 23.50 -Vesoljska ladja Enterprise. 0.40 - Jaz, dr. Fu Man Chu, pon. RTL 9.10 - Volčje krdelo. 10.00 - Bogat in lep. 10.30 - Rajska plaža. 11.00 - Cena je vroča. 11.30 - Družinski dvoboj. 12.00 - Točno opoldne. 12.30 - Springfieldova zgodba. 13.20 - Santa Barbara (1182). 14.10 - Čas hrepenenja. 15.00 - llona Christen. 16.00 -Hans Meiser. 17.00 - Kdo je tu šef. 17.30 -Družinske vezi. 18.00 - Rajska plaža. 18.45-Poročila. 19.10 - Exploziv (Barbara Eligmann). 19.40 - Dobri časi, slabi časi. 20.15 - Flodder, Prisrčna družina. 20.45 - Prijazna družina, serija. 21.15 - Straža. 22.15 - Dan X. 23.00 -10 pred 11, kultura. 23.30 - SK-15, kriminal. 00.00 - Poročila. 0.30 - Prijazna družina, pon. RTL 2 7.45 - Otroški program. 8.50 - Okoli sveta z Willijem Fogom. 9.20 - Peter Pan. 9.50 -Bliskovito. 10.20 - Kalifornijska gimnazija, sefija. 10.50 - Adam 12.11.20 - S srcem in šalo. 11.50 - Dr. Ouin, zdravnica iz usmiljenja, pon. 12.50 - Otroški spored. 16.50 - Ženska s sedmimi milijoni, serija (Lindsay VZagner). 17.45 - Poročila. 17.50 - Bliskovito. 18.20 - Za smeh. 19.00 - Manekenka in vohljač, serija. 20.00 - Poročila. 20.15 - Pod krinko. 21.10 -VZrestling. 22.20 - Pošasti, da kri zledeni, serija (David McCallum). 23.00 - Craze, demon groze, grozljivka (JackPalance). 00.45 -Pod krinko. PRO 7 6.15 - Otroški program. 7.55 - Agentka s srcem. 8.55 - Hardcastle in McCormick. 10.40 - Milje prahu. 11.40 - Roseanne, pon. 12.10 -Bill Cosby Show, pon. 12.40 - Joe proti vulkanu, pon. 14.30 - Hardcastle in Mc Cormick. 15.25 - Mr. Belvedere, komedija. 15.55 -Očarljiva Jeannie. 16.30 - Kremenčkovi. 17.55 - Ferris Bueller, komedija (Charlie Schlatter). 18.25 - Prave barve. 18.55 - Roseanne. 19.25 - Bill Cosby Show. 20.00 - Poročila. 20.15 -Arthur 2 On the Rock, komedija (Liza Minnelli, G. Fitzgerald). 22.25 - Deadly Games, krimi-.. nalka (Alain Musy). 00.05 - Poročila. 00.15 -T. J. Hooker. 1.15 - Mike Hammer. 2.05 -Poročila. DSF 6.00 - Jadranje. 7.00 - Fitnes. 7.30 - Jadranje. 8.30 - Nori rekordi. 9.30 - Športni pregled. 12.00 - Fitness. 12.30 - Mlad in nor. 13.00 -Tenis. 20.00 - Odbojka. 22.00 - Nogomet, španska liga. 23.00 - VVrestling. 0.00 -Ameriški nogomet. 1.00 - Nogomet. EUROSPORT 8.30 - Aerobika. 9.00 - Telovadba. 11.00 -Ples. 12.00 - Akrobatika. 13.00 - Moto šport. 14.00 - Rally Pariz-Dakar. 14.30 - Košarka. 15.30 - Triatlon. 17.00 - Eurofun. 17.30 -Deskanje. 18.30 - Jadranje. 19.30 - Športna poročila. 20.00-Avtomobilizem. 21.30 - Rally Pariz-Dakar. 22.00 - Boks. 23.00 - Nogomet, naj lepši goli v evropskih ligah. 00.00 - Truck Rac ing. 0.30 - Rally Pariz-Dakar. 1.00 -Športna poročila. 3sat 9.00 - Čas v sliki. 9.05 - Jutranji magazin ZDF. 10.00 - Letters from Great Britain. 10.30 -Galerija avtorjev. 11.00 - Gala spiritualov. 12.00 - Čar kitare. 12.10 -100 let sindikatov. 13.00 - Opoldanski magazin ZDF. 13.45 -Očetje na begu. 14.15 - Leto 1993. 16.05 -Opoldanski koncert. 16.30 - V šestih delih: Luzie, strah ceste. 17.00 - Mini Čas v sliki. 17.10 - Čas v sliki da capo. 17.15- Mož, ki se je imenoval mir. 18.00 - Podobe Avstrije. 18.45 - Usoda tedna. 18.53 - Spanček zaspanček. 19.00 - Danes. 19.20 - Dnevni pomenek. 20.15 - Moja leva noga, film (Daniel Day Le wis, BrendaFricker). 22.00 - Čas v sliki. 22.30 - KY-TV, 5. del. 23.00 - Talkshovv. 10.25 - Pamet je boljša kot žamet. 10.30-Snežna kraljica. 11.30 - Univerzitetni razgledi. 12.00 - Manc in Coca-cola, 2. del. 13.00- Poročila. 13.05 - Sobotna noč. 16.20 - Mostovi. 17.00 - Dnevnik 1. 17.10 - Lonček, kuhaj: Pšenična solata. 17.15 - Poletje s Selikom, zadnji del. 18.00 - Regionalni studio Koper. 18.45 - ABC-itd, tv igrica. 19.30-Dnevnik 2. 20.10 - Žarišče. 20.35 - Pričevanja o zvestobi: Slovenci v Argentini. 21.40 - Svet v letu 1993. 22.30-Dnevnik 3. 22.55 - Sova: Dober dan razred, 1. del angleške nanizanke; The Rivals of Sherlock Holmes, nanizanka. TV SLOVENIJA 2 13.20- Innsbruck: Novoletna skakalna turneja. 15.30 - Zgodbe iz školjke. 16.20 - Sedma steza. 16.40 - Slovenija v letu 1993. 17.25 -Sova, ponovitev: Ljubezen na prvi pogled, zadnji del nanizanke. 17.55 - The Rivals of Sherlock Holmes, nanizanka. 18.50 - Daje bi bolelo. 19.30 - Dnevnik 2. 20.10 - Železni Gustav, nemška nadaljevanka. 21.15 - Intervju. 22.15 - Znanstvena oddaja. 22.45 -Videošpon. 23.45 - Poslovna borza. TV HRVAŠKA 1 8.00 - Dobro jutro. 10.00 - Poročila. 10.05 -Šolski program. 12.00 - Poročila. 12.15 -Zvezda vodnica. 13.00 - Kralj ptic, francoski film. 14.45 - Monofon. 15.30 - Učimo se o Hrvaški. 16.00 - Poročila. 16.05 - Veliki odmor, otroška oddaja. 16.30 - Morje. 17.00 -Hrvaška danes. 18.00 - Poročila. 18.05 - Kolo sreče, kviz. 18.35 - Santa Barbara. 19.30 -Dnevnik 1. 20.15 - Koruzna pot, dok. oddaja. 20.45 - Tv parlament. 22.35 - Nocoj z vami. 23.05 - Slika na sliko. TV HRVAŠKA 2 13.00- Innsbruck: novoletna skakalna turneja. 17.00 - Skrivnosti, nanizanka. 17.25 - L B J, 'serija. 18.20 - Japonska, nanizanka. 19.30 -Dnevnik. 20.15 - Popolni tujci, serija. 20.40 -LB J, serija. 21.35 - Habsburžani, dokumentarna serija. 22.35 - Dokazi, serija. TV AVSTRIJA 1 9.00 - Čas v sliki. 9.05 - Cosby show. 9.30 -Divje živali v štirih letnih časih: poletje. 10.30 - Brinkovo delo, komedija. 12.10 - Živalsko II. 12.15 - Pregled dnevne redakcije zaleto 1993. 13.00 - Čas v sliki. 13.10 - Kapitan Nemo, pustolovski film (Robert Ryan, Chuck Con-nors). 14.50 - Otroški program. 17.00 - Mini Čas v sliki. 17.10 - Spored po željah. 18.00 -Čas v sliki. 18.05 - Mi. 18.30 - Baywatch, reševalni plavalci iz Malibuja. 19.30 - Čas v sliki. 20.15 - Universum. 21.00 - Pogledi s strani. 21.10 - Na lastno nevarnost, serija. 21.55 - Prekletstvo Tut-ench-amuna, ameriški film (Robin Ellis, Eva Marie Saint). 23.25 - Čas v sliki. 23.30 - Nevidni, komedija (Barbara Rudnik, Klaus Wennemann). 0.55 - Nismo angeli. TV AVSTRIJA 2 12.05 - Športna arena. 12.55 - Šport: Novoletna skakalna turneja. 15.25 - Črno na belem, nemški film (Hans Moser, Alfriede Datzig). 16.45 - Cirkus Florilegio, družinska saga po italijansko. 17.30 - Orientacija. 18.00 - Cosby show. 18.30 - Tisto, prominentneži uganjujejo stvari, ki jih opisujejo otroci. 19.00 - Lokalne novice. 19.30 - Cas v sliki. 20.00 - Kulturni dnevnik. 20.15 - Zato muziciramo, 2. del koncerta ob dvajsetletnici orkestra Zillertaler Schurzenjager. 21.00 - Habsburžani, 10. del. 22.00 - Cas v sliki. 22.30 - Čas v sliki da capo. 22.35 - WHd Palms, 4. in zadnji del. 23.20 -Na dan, kot vsak drug, ameriški film (Humphtry Bogart, Martha Scott). SAT 9.05 - Alf. 9.35 - Trapper John, M. D.. 10.30 -Bonanza. 11.25 - Mlad in nemiren. 12.20 -Kolo sreče. 13.00- Trapper John, M. D. 14.00 -Sosedje. 14.30 -Alf. 15.05-Bonanza. 16.00 - Star Trek. 17.00 -5x5. 17.30 - RR. 18.00 -Pojdi na vse. 19.00 - Poročila. 19.30 - Kolo sreče. 20.15 - Največje glasbene uspešnice. 21.10 - K kot kriminal. 21.55 - Ugovarjam. 23.35 - Pozor, kamera (Philip Gassmann). 0.05 - Toda Jonny, komedija (Horst Buchholz, Hannelore Elsner). 1.45 - Vesoljska ladja Enterprise. RTL 7.00 - Dobro jutro, Nemčija. 9.10 - Volčje krdelo. 10.00 - Bogat in lep. 10.30 - Rajska plaža. 11.00 - Cena je vroča. 11.30 - Družinski dvoboj. 12.00 - Točno opoldne. 12.30 -Springfieldova zgodba. 13.20 - Santa Barbara (1183). 14.10 - Čas hrepenenja. 15.00 - llona Christen. 16.00 - Hans Meiser. 17.00 - Kdo je tu šef. 17.30 - Družinske vezi. 18.00 - Rajska plaža. 18.45 - Poročila. 19.10 - Exploziv (Barbara Eligmann). 19.40 - Dobri časi, slabi časi. 20.15 - Columbo: Črna lady, kriminalka (Peter Falk). 22.10 - Quincy. 23.00 - Umor je njegov hobi. 00.00 - Poročila. 00.30 - Prijazna družina. RTL 2 6.35 - Otroški spored. 9.50 - Bliskovito. 10.20 - Za smeh. 10.50 - Adam 12, serija. 11.20 - S srcem in šalo. 11.50 - Manekenka in vohljač. 12.50 - Vampy. 16.50 - Ženska s sedmimi milijoni, serija. 17.45- Poročila. 17.50 - Bliskovito. 18.20 - Za smeh. 18.55 - Poročila. 19.00 - Angel se vrača. 20.00 - Poročila. 20.15 - Mož se vrača (1), film (Ciaran Hinds). 21.45 - Reporterka za škandale, film (Kim Cattrall). 22.40 - Poročila. 22.45 - Reporterka za škandale, 2. del. 23.45 - Skrivnosti Twin Peaka, serija. 00.40 - Dominion TV bazar. PRO 7 6.00 - Otroški program. 8.15 - Prave barve. 8.45 - Agentka s srcem. 9.45 - Hardcastle in McCormick, serija. 10.40 - Milje prahu. 11.40 - Roseanne. 12.10 - Bill Cosby Show. 12.40 -Mož brez strahu, western (Glenn Ford, Ernest Borgnine). 14.30 - Hardcastle in McCormick, serija. 15.30 - Mr. Belvedere, komedija (Chris-topher Hevvett). 16.00 - Otroški program. 17.55 - Ferris Bueller, komedija (Charlie Schlatter). 18.25 - Prave barve. 18.55 -Roseanne. 19.25 - Bill Cosby Show. 20.00 -Poročila. 20.15 - Lov na zlato, pustolovski (Brooke Shields, Burgess Meredith). 22.05 -Reporter. 23.05 - Čas lova, akcijski film (Peter Fonda, Cornelia Sharpe). 00.55 - Matlock, serija. 1.45 - Poročila. DSF 8.30 - Nori rekordi. 9.30 - Športni pregled. 12.00 - Fitnes. 12.30 - Mlad in nor. 13.00 -Tenis. 18.00 - Košarka, NBA. 19.30 - Tenis. 22.00 - Offenziv. 23.00 - Ring je prost. 00.00 - Offenziv, pogovor. 1.00 - Boks. EUROSPORT 8.30 - Aerobika. 9.00 - Športna gimnastika. 11.00 - Jadranje. 12.00 - Nogomet, Euro-goals. 13.00 - Smučarski skoki (Innsbruck). 15.00 - Rally Pariz-Dakar. 15.30 - Avtomobilizem, Nascar. 16.30 - Eurofun. 17.00 -Ameriški nogomet. 18.30 -Nogomet. 19.30-Špo rt na poročila. 20.00 - Smučarski skoki. 21.30-/?a//yPariz-Dakar. 22.00-Boks. 23.00 - Snukerji. 0.30 - Avtomobilizem. 1.00 -Športna poročila. 3sat 9.00 - Čas v sliki. 9.05 - Jutranji magazin ZDF. 10.00 -Ruščina. 10.30 - Leto v gozdu in na polju. 11.00 - Power play, prireditev v okviru akcije Sosed v stiski. 12.15 - Okenski opazovalec. 13.00 - Opoldanski magazin ZDF. 13.45 - Oko okolja. 14.15 - Rano zrela generacija, film (Wil-liam Shatner, Petty McCormack). 15.40 - Zimska pisma. 16.05 - Oddaja z miško. 16.30 -Nekoč je bil... človek. 17.00 - Mini Čas v sliki. 17.10 - Čas v sliki da capo. 17.15 - Mo na Usa. 18.00 - Podobe Nemčije. 18.45 - Usoda tedna. 18.53 - Spanček zaspanček. 19.00 - Danes. 19.20 - Dnevni pomenek. 19.30 - Kultura plus. 20.00 - Dnevnik. 20.15 - Egon Schiele, film o življenju umetnika. 21.50 - Jutrišnji mojstri. 22.00 - Čas v sliki. 22.30 - Kontroverze. 23.30 - Teorema, geometrija ljubezni, ital. film. sreda, 5. JANUAR TV SLOVENIJA 1 9.55 - Tisoč in ena Amerika, risanka. 10.20 - Videošpon. 11.20 - Da ne bi bolelo. 11.50 - Veliki zločini in procesi 20. stoletja, zadnji del dokumentarca. 12.20 - Benetke, dokumentarec. 12.50 - Poslovna borza. 13.00 - Poročila. 13.50 - Intervju. 14.50 - Železni gustav, nemška nadaljevanka. 15.50 - Meridiani, tarča istrske pri- povedi. 17.00 - Dnevniki. 17.10 - Klub klobuk. 18.00 - Regionalni program Ljubljana. 18.45-ABC-itd, tv igrica. 19.30 - Dnevnik 2. 20.10 - Žarišče. 20.35 - Starlings, angleški film. 22.00 - Glasbeni utrinek. 22.30 - Dnevnik 3. 22.55 - Sova: Burleske Charlieja Chaplina; The Rivals of Sher- TV SLOVENIJA 2 9.50 - Morzine: SP v alpskem smučanju, vsi (ž). 16.10 - Svet v letu 1993.16.55 - Video-moda, dinastija draguljarjev. 17.45 - Split: košarka EP: Coatia Osiguranje-Smelt Olimpija. 19.30 - Dnevnik 2. 20.00 - Šport: Sarajevo: Tribute to survival, prenos, Ljubljana: PEP v košarki (ž): Diamond Ježica-Elitzur, prenos. 22.00 - Svet poroča. TV HRVAŠKA 1 8.00 - Dobro jutro. 10.00 - Poročila. 10.05 -Šolski program. 12.00 - Poročila. 12.15 -Zvezda vodnica, nanizanka. 13.00 - Tarzanova največja pustolovščina, ameriški film. 14.45 -Monoton. 15.30 - Učimo se o Hrvaški. 16.00 - Poročila. 16.05 - Marian in vesela družba, serija. 17.00 - Hrvaška danes. 18.00 -Poročila. 18.05 - Kolo sreče. 18.35 - Santa Barbara. 19.18 - Loto. 19.30 - Dnevnik 1. 20.10 - Loto. 20.15 - Usode: Generalova zgodba. 21.00-V iskanju... 21.5o - Ekran brez okvirja. 22.50 - Slika na sliko. TV HRVAŠKA 2 15.50 - Habsburžani, dokumentarna serija. 16.45- LB J, serija. 17.00 - Skrivnosti, nanizanka. 17.40 - Košarka: Croatia Osiguranje-Olimpija. 19.30 - Dnevnik. 20.15 - Polna hiša, humoristična serija. 20.40 -LB J, serija. 21.40 - Amoreux Fou, kanadski film. TV AVSTRIJA 1 9.00 - Čas v sliki. 9.05 - Cosbyshow. 9.30 -Divje živali v štirih letnih časih: Jesen. 10.30 -Prekletstvo Tutench-amuna. 12.00 - Matter-horn: cilj hrepenenja. 12.15 - Industrija na preokretu. 13.00 - Čas v sliki. 13.10 - Neptunova odisejada, kanadski film (BenGazzara, Yvette Mimieux). 14.45 - Otroški program. 17.00 - Mini Čas v sliki. 17.10 - Spored po željah. 18.00 - Čas v sliki. 18.30 - Baywatsch, reševalni plavalci iz Malibuja, serija. 19.30 -Čas i'sliki. 20.00-Šport. 20.15-Nič ni fiksno, show Rainharda Fendricha. 21.20 - Zlata dekleta. 21.45 - Pogledi s strani. 21.55 - Interna! Affairs, Zaupaj mu, on je policist, triler (Richard Gere, Nancy Travis). 23.45 - Čas v sliki. 23.50 - Maček, komedija (Ugo Tognazzi, Mariangela Melato). 1.40 - Miami vice, serija. TV AVSTRIJA 2 10.00 - Šport, veleslalom za svetovni pokal. 14.05 - Tisoč mojstrovin. 14.15 - Universum. 15.00 - Da, tako je to z ljubeznijo, komedija (Hans Moser, Maria Emo). 16.35 - Izlet v včeraj. 16.45- Palača ob Ringu, 10. del serije. 17.30 - Dežela in ljudje. 18.00 - Cosby show, serija. 18.30 - Le nobenih zavor. 19.00 -Lokalne novice. 19.30 - Čas v sliki. 20.00 -Kulturni dnevnik. 20.15 - Solni baron, tv film, zadnji 7. del. 21.05 - Habsburžani. 22.00 - Čas v sliki. 22.30 - Čas v sliki da capo. 22.35 -Večerni šport. 0.10- Okoli polnoči: 'Off Opera, Randy Crawford & Group’. SAT 9.05 - Alf. 9.35 - TrapperJohn, M. D. 10.30 -Bonanza. 11.25 - Mlad in nemiren. 12.20 -Kolosreče. 13.00 -TrapperJohn, M. D., 14.00 -Sosedje. 14.30-Alf. 15.05 - Bonanza. 16.00 - StarTrek. 17.00-5x5.17.30 - RR. 18.00-Pojdi na vse. 19.00 - Poročila. 19.30 - Kolo sreče. 20.15 - Hunter. 21.55 - Zarotnik: v imenu pravičnosti, serija. 22.55 - Profesionalci, vestern (Burt Lancaster, Lee Marvin). 0.55 - Vesoljska ladja Enterprise, serija. 1.45 - Hunter, ponovitev. RTL 9.20 - Volčje krdelo. 10.00 - Bogat in lep. 10.30 - Rajska plaža. 11.00 - Cena je vroča. 11.30 - Družinski dvoboj. 12.00 - Točno opoldne. 12.30 - Springfieldova zgodba. 13.20 - Santa Barbara (1184). 14.10 - Čas hrepenenja. 15.00 - llona Christen. 16.00 -Hans Meiser. 17.00 - Kdo je tu šef. 17.30 -Družinske vezi. 18.00 - Rajska plaža. 18.45 -Poročila. 19.10 - Exploziv (Barbara Eligmann). 19.40 - Dobri časi, slabi časi. 20.15 -Smrtonosna igra, triler (Bud Spencer, Philip Michael). 22.05 - Nori posel v Detroitu, komedija (Pat Morita, Chris Sarandon). RTL 2 5.50 - Ženska s sedmimi milijoni. 6.35 - Adam 12. 7.00 - Abbott in Costello. 7.45 - Otroški program. 9.50 - Bliskovito. 10.20 - Za smeh. 10.50 - Adam 12, serija. 11.20 - S srcem in šalo. 11.50 - Angel se vrača. 12.50 -1/ampy, pon. 16.50 - Ženska s sedmimi milijoni dolarjev, serija. 17.45 -Poročila. 17.50- Bliskovito. 18.20 - Za smeh. 18.55 - Poročila. 19.00 -Mož s šestimi milijoni, serija (Lee Majors). 20.00 - Poročila. 20.15 - Poročil sem se z družino, serija (Peter Weck). 21.15 - Wres-tling. 22.25 - C. H. U. D. 2, 1. del (Brian Robbins, Bill Calvert). 23.20 - Poročila. 00.10 - Skrivnosti Twin Peaka. PR0 7 6.10 - Otroški program. 8.25 - Prave barve. 8.55 - Agentka s srcem. 9.50 - Hardcastle in McCormick. 10.50 - Milje prahu, serija. 11.50 - Roseanne. 12.20 - Bill Cosby Show. 12.50 -Lov na zlato, pustolovski film, pon. 14.35 -Hardcastle in Mc Cormick, serija. 15.30 - Mr. Belvedere. 16.00 - Očarljiva Jeannie. 16.35 -Otroški program. 17.55 - Ferris Bueller, komedija (Charlie Schlatter). 18.25 - Prave barve. 18.55 - Roseanne. 19.25 - Bill Cosby Show. 20.00 - Poročila. 20.15 - Pery Mason in zastrupljen coctail, serija (Raymond Burr). 22.05 - Jake in McČabe, serija. 23.00 -Poročila. 23.10 - Ne poznajo zakona, vestern (Viilliam Holden, Ernest Borgnine). 1.45 -Agentka s srcem. DSF 6.00 - Jadranje. 8.30 - Nori rekordi. 9.30 -Športni pregled. 12.00 - Mlad in nor. 13.00 -Tenis. 20.00 - Nogomet, četrtfinale italijanskega pokala. 22.00 - Košarka, NBA. 23.30 -Svetovni šport. 00.00 - Biljard. 1.00 - Super-cross. EUROSPORT 8.30 - Aerobika. 9.00 - Eurofun. 9.30 -Smučanje, t'SL, ženske. 11.30 - Smučarski skoki. 13.00 - Alpsko smučanje, 2. tek, ženske. 14.00 - Avtomobilizem. 14.20 - Košarka. 15.30 - Ameriški nogomet. 17.00 - Pot v Lillehammer. 17.30 -^Alpsko smučanje. 18.30 - Jahanje. 19.30 - Športna poročila. 20.00 -Boks. 21.30 - Rally Pariz-Dakar. 22.00 - Tenis (Perth, Avstralija). 1.00 - Rally Pariz-Dakar. 1.30- Športna poročila. 3sat 9.00 - Čas v sliki. 9.05 - Jutranji magazin ZDF. 10.00 - Song s ali ve! 10.15 - Romanja v Evropi. 11.00 - Veselite se severa. 11.40 - l/se se smuča. 12.30 - Tuja domovina. 13.00 -Opoldanski magazin ZDF. 13.45 - Kultura plus. 14.15 - Dvopičje. 15.00 - Pop-jodlar Hubert von Goisern. 16.05 - Gašperček. 16.30 - Pod kožo. 17.00 - Mini Čas v sliki. 17.15 - Sprehod skozi Gyor. 17.45 - Evroturizem. 18.00 - Podobe iz Švice. 18.45 - Usoda tedna. 18.53 -Spanček zaspan ček. 19.00 - Danes. 19.20 -Dnevni pomenek. 19.30 - Prav razdiralno. 20.00 -Dnevnik. 20.15- Agrarne stepe. 21.00 - Kuba quasilibre, dokumentarec. 22.00 - Čas v sliki. 22.30 - Rio de Janeiro, zakon džungle, portret mesta. 23.00 - Halloween, grozljivka 98.2 in 99,5 MHz - ultrakratki val, 1485 KHz - srednji val ČETRTEK, 30. decembra: 14.00 Uvod. 14.15 Horoskop. 14.30 Novice (še ob 16.30 in 21.30). RAJZAMO IZ KRAJA V KRAJ: Lovrenc na Dravskem polju. 14,55 Varnost. 15.00 Obvestila (še ob 17.00, 18.00 in t,9.30). 16.00 Čestitke poslušalcev. 17.15 ig 1/.45 Maji oglasi. 17.30 VCER^J-DANES-JUTRI. 18.00 URICA DOMAČIH. 20.00 Četrtkov večer. 21.00 Čestitke ter glasba in EPP. 22.00 Konec programa. PETEK, 31. decembra: 12.00 do 1.00: SILVESTRSKI PROGRAM: Čestitke, nagradne igre, glasbene želje... SOBOTA, 1. januarja 1994: 14.00 Uvod. 14.15 Horoskop. 14.30 Novice (Š£ ob 20.30 in 21.30). 15.00 Obvestila (še ob 17.00,18.00,19.30 [n 20.00}. Čestitke poslušalcev. 17.15 Mali oglasi (še ob 17.45). 17.30 VCERAJ-DANES-JUTRI. 18.00 GLASBENE ZELJE PO TELEFONU. 19.30 GLASBA, ČESTITKE in EPP. 22.00 Konec programa. NEDELJA, 2. januarja: 10.00 ORFEJČEK. 11.00 Tedenski pregled, obvestila, horoskop, glasba ip EPP. 12.00 OPOLDAN NA RADIU PTUJ, Svetloba duha. 13.00 Čestitke poslušalcev. PONEDELJEK, 3. januarja: 14.00 Uvod. 14.15 Horoskop. 14.30 Novice (še ob 16.30 in 18.30). 3-3-3 in AS. 14.55 Varnost. 15.00 Obvestila (še ob 17.00 in 18.00). 16.15 Mala rtuiska kronika. 16.30 Po domače in čestitke. 17.15 in 17.45 Mali oglasi. '17.30 VCERAJ-DANES-JUTRI. 19.30 KULTURA. TOREK, 4. januarja: 14.00 Uvod. 14.15 Horoskop. 14.30 Novice (še ob 16.30 in 20.30). 14.45 Varnost. 15.00 Obvestila (še ot> 17.00, 18.00, 19.30 in 20.00). 16-30 Po domače in čestitke. 17v15 Mali oglasi (še ob 17.45). 17.30 VČERAJ-DANES-JUTRI. 18.00 V ŽIVO. SREDA, 5. januarja: 14.00 Uvod. 14.15 Horoskop. 14.30 Novice (še ob 16.30 in 20.30). 14.45 Varnost. 15.00 Obvestila (še ob 17.00, 18.00, 19.30 in 20.00). 1§.30 Po domače in čestitke. 17.1J5 Mali oglasi (še ob 17.45). 17.30 VČERAJ-DANES-JUTRI. 18.00 NAS GOST. *■ V NEDELJO OB 10.URI NA RADIU PTUJ Orfejeek &tvala, ker ste se kljuO slabim vremenskim razmeram v tako velikem številu zbrali ria Orfeje ko vi paradi - . „ ’93J Želimo vam srečno in uspešno leto 199A! « O s> e Glasujem za: e tSSSfr Huzjan n 062 771-886, 796-383 Trnova je pot do uspeha • skopaj jo bomo lažje premagovafi! TEDNIK 30. DECEMBER 1993 RAZVEDRILO - 27 HOROSKOP >■ HOROSKOP i HOROSKOP ♦ HOROSKOP OVEN 21.3.-20. 4. ONA O Upirala se boš načrtu, s katerim te bo presenetil prijatelj, a se mu boš morala na koncu vseeno podrediti. Še vedno pa boš nekje v sebi obdržala skrite adute, ki bi lahko preobrnili potek igre. Vendar jih za sedaj raje še čuvaj in čakaj na ugodnejšo priložnost. ON #Ne verjemi prijatelju, ki te želi odvrniti od sedanjega načina življenja in te imeti samo zase in za svojo družbo. Je že res, da s tem ne misli nič slabega, vendar imaš tudi ti pravico do svojega zasebnega življenja. .21.4. -20.5. ONA £ Zmotila si se, vendar je še čas, da to priznaš in popraviš. Si tik pred ciljem, za katerega si nekdo prizadeva vsaj toliko kot ti, če ne še bolj. Znanci te bodo sproti obveščali o stvareh, ki se dogajajo v družbi, ki te zanima. Brez truda ne bo zmage. ON 0Odkril boš, daje tudi prijateljstvo lahko prav dobra kompenzacija minulemu neuspehu v ljubezenskem življenju. Povsem drugačna pa je situacija v poslovnem življenju, saj se zelo hitro bliža čas, ko boš lahko začel obirati sadove minulega dela. DVOJČKA 21.5.-21.6. ONA # Potožila se boš staremu prijatelju, ki ti bo vlil vero v novo življenje. Čeprav si obljubila, da boš molčala, ti kdaj pa kdaj uide kakšna podrobnost, kar pa ti lahko škoduje. Obvladaj svoja čustva, da ne bodo prekipela in te izdala ob popolnoma nepravem času. ON # Če boš hotel na vsak način ustreči vsaki prijateljičini muhi, se bo zadeva zate zelo slabo končala. Prav s prepričevanjem boš dosegel veliko več uspeha kot z neposrednimi zahtevami. Nekaj ti bo začelo povzročati skrbi. RAK 22.6.-22. 7. ONA ®Konec tedna ti bo prinesel obilo prijetnih stvari, prav tako pa si boš lahko nabrala moči za nove naloge, ki te čakajo v prihodnosti. Razvoj dogodkov bo odvisen predvsem od tebe same in prav lahko se ti zgodi, da se boš v bližnji prihodnosti resnično zaljubila. ON #Nekdoti bo nekaj zelo zavidal, ti pa ne boš vedel, kaj.Posvetilo se ti bo šele čez nekaj časa. Napeti odnosi s prijateljico se vsak dan stopnjujejo, ti pa se še naprej izogibaš odkritemu pogovoru. Le-ta bi bil rešitev zate. Ne podri še zadnjega mostu za seboj. t LEV 23.7.- 23.8. ONA # Tvoja iskrenost bo tokrat nagrajena na precej čuden način, za kar boš delno kriva tudi ti. Z veliko navdušenja se boš lotila novega poglavja v svoji ljubezenski biografiji, ki je tudi sicerzelo bogata. ON #Kar si iskal, si dobil, sedaj se lahko postaviš pred sorodniki in prijatelji ali pa začneš iskati nov cilj, za katerega bi se bilo vredno potruditi. Neka denarna zadeva te bo spravila ob notranji mir. Zabaval se boš ob pismu in se nasmejal v dobri družbi. DEVICA 24.8.-23.9. ONA#Preveč si pričakovala, zato je nujno, da boš sedaj nekoliko razočarana. Svoje težave boš skušala premostiti z delom, vendar ti bo le delno uspelo. Nenapovedan obisk te bo razveselil, saj ti ne bo potrebno opraviti neprijetne poti. ON # Težko je sedeti ne dveh stolih, zato pazi, da se ne znajdeš na tleh. Drugače ti gre relativno dobro, vsaj kar se tiče poslovnih aktivnosti. Poleg tega boš imeli na tem področju več kot ugodno priložnost. TEHTNICA 24. 9.-23.10. 0NA ® Nikar ne bocli malenkostna in ne ^ ^ dramatiziraj majhnih osebnih razlik. Najpametneje boš ravnala, če partnerju ne boš rekla ničesar o tem. Od svojih sodelavcev veliko pričakuješ, res pa je,'da se jim boš kmalu oddolžila. ON #Tvoje delo je zelo cenjeno, zato ti ni potrebno biti pretirano skromen. Skušaj se približati osebi, ki ti je všeč, saj je simpatija obojestranska. Mirno si lahko kupiš tisto, kar si že toliko časa želiš. Trenutna finančna situacija ti to vsekakor omogoča. ŠKORPIJON 24.10.-22.11. ONA 0 Na neki zabavi boš dokončno spoznala, kaj je sreča. Zaradi prenagljene izjave boš sprva v zadregi, kasneje pa boš sama nase ponosna, da si zbrala toliko poguma. Brez družbe se boš dolgočasila, z družbo pa veselila, vendar vse v nepravam času. ON #Tveganje bo samo na začetku videti velikansko, čez čas ti bo postalo jasno, da si storil prav. Ko boš postoril vse, kar je tvoja dolžnost, boš opazil, da je tvoje življenje nekam prazno. Sprejmi povabilo. STRELEC 23.11.-21.12. 0NA#Čaka te pomemben pogovor, od katerega je odvisna tvoja prihodnost. Razgrela se boš in navdušila, nakar boš odkrila pravo podobo stvari. Razočarana boš. Nek človek, ki mu veliko pomeniš, ti bo v trenutkih krize pomagal po svojih najboljših močeh. Zaljubila se boš, a ne za dolgo. ON #Prijazna beseda bo zalegla in dosegel boš, da bodo prepiri ponehali. Nad učinkom neke svoje izjave boš nadvse presenečen, saj bo prijateljica za spremembo nežna in pozorna. Dobil boš večjo vsoto denarja, a jo hrani za težje čase. KOZOROG 22.12.-20.1. ONA 0Tvoja reakcija na neko nepričakovano novico bo vse preveč impulzivna, da bi lahko dosegla kakršnokoli razumno rešitev. Poskusi se zbrati ter trezno razmisliti in rešitev se bo ponudila kar sama od sebe. ON # Spoznal boš, da si v bistvu šele na začetku poti in daje še vse pred teboj. Nekdo ti bo vrnil nekdanjo uslugo in ti s tem v veliki meri pomagal pri reševanju trenutne situacije. VODNAR 21.1.-19.2. ONA#Nekomuže nekaj časa dolguješ pojasnilo, in bolj kot odlašaš, teže ti bo šlo z jezika. Tudi odnosi niso več tako pristni, kot so bili, kar je še dodatna ovira. Obišči starega prijatelja in kmalu se boš bolje počutila. ON # Krivica, ki se ti je zgodila, te je sicer potrla, ni pati vzela volje in ljubezni do dela. Sprememba bi ti koristila, ne smeš pa pričakovati, da se bo čez noč zgodilo vse, kar si želiš. V partnerjevih očeh je tvoj ugled močno zrasel, saj si dokazal, da imaš hrbtenico. 20.2.- 20.3. ONA#Poskusilaseboš II otresti spominov na —1 preteklost, a ti tega ne bo uspelo v celoti uresničiti. Nekdo si sicer vztrajno prizadeva pridobiti tvojo naklonjenost, toda tvoje obnašanje ga enostavno odbija. ON # Vsaj še nekaj časa boš moral biti zadovoljen z malim, zato si nikar ne delaj gradov v oblakih. Le zakaj bi tako hitel, če pa dobro veš, da je trenutna pot popolnoma napačna. Saj vendar obstajajo tudi druge alternative, ki bi bile lahko veliko boljše. Dober den vsoki den! Do kunca totega leta in še drugo leto fcoj. Evo ga na, pa smo preživeli tudi toto puklasto leto 1993. Malo smo se demokracijo vičili, malo smo se po storem obnošali, malo smo preklinjali, malo smo molili, eni smo fejst delali, eni pa so fejst krali oziroma se lastninili, kak se to zaj po novem reče. Bivšo družbeno premožeje gre zaj v privatne žepe in blagajne, zjaprli smo večino tovarn, delavce pa poslali na sunčno upravo. Tudi v kmetijstvi nam gre marsikaj narobe. Nasploh smo začeli drgoč proizvajati hlopce in viničare. Bivši tovariši so se v gospode preforbali, bivši gospodje pa so tovariši grotali. Pač narobe svet. Saj vete, kak smo pravli včoskik, da tovariši krodnejo pecikle, gospodje pa avte in še cele tovarne poleg. Tudi jaz sen si mojo Mico olastnina, samo da mi je že sosid Juža zagroza, ke mi jo bode nacionalizira... Saj vete, da sta nam najpret nacionalizacija, zaj pa še denacionalizacija dosti sivih los in krivic povzročili. Obodvo tota politična ukrepa sta si v žlohti, saj moreš v obeh primerih nekumi najpret nekaj vzeti, da lahko potli vzeto gveraš oziroma vrneš... Pa pustimo pri miri politiko, demokracijo, denacionalizacijo, strankaromacijo, pedromacijo in druge seksomacije. Rajši si povoščimo, da bi nam drugo leto bojše šlo. Zato vem želim: da bi zdravi bili, da bibrezposelni delo in dnardobli, da bi v kmetijstvo dobra letina bila, da bi nas politiki v lepše cajte vodili, da bi se Kučan in Janša pobratila, da bi Drnovšek in Artur složno živela, da bi Peterle na potovanjih po sveti več molil za nas domače grešnike, da bi, da bi... Vse drugo pa si sami zaželite in tudi uresničite. Zelje so seveda želje, glih tak kak zelje, ki neje dobro, če neje poleg kaj svinjskega. Pa srečno v drugem leti. Vaš LUJZEK. REŠITEV KRIŽANKE ŠTEVILKA 828 VODORAVNO; spektakel, Pak-lenica, oblastnik, ME, Sarija, era, Rona, neto, Po, Cikker, Ove, PV, s trata, naplet, Urena, Kropa, Ta, Loci, Časar, Romulus, mag, Kant, La, Aladin, satir, dialog, dine, član, jarek, Igo, mir, Anka, amen, kan. UGANKARSKI SLOVARČEK AGRAMA = nenadno obolenje (krči, nezavest) ATREK = reka, ki se izliva v Kaspijsko jezero AVATI = italijanski filmski režiser, scenarist in producent (Pupi, rojen 1938; Božično dar-Ho) CHOTOMSKI = poljski slikar, risar in grafik, ki je bil zdravnik in se ukvarjal tudi z arheologijo (Ferdynand, 1797- 1880) CRAVEN = starejši ameriški filmski režiser (Wes, Mora v ulici Brestov) ISAMA = muslimansko žensko ime NEMETH = hrvaški operni pevec, basist (Rudolf) RISIMA = narodno žensko ime TORAN = španski šahist (Ro-man) _________________________ REKA V KASPIJSKO JEZERO g/m2 MUSLIMANSKO MOŠKO IME TRGOVSKI POTNIK UMETNO PRIDOBLJEN RADIOAK. ELEMENT ORANŽADA NENADNO OBOLENJE TRAGIK LOJZE SPACAL DEL TELESA POLJSKI SLIKAR -FERDVNAND OBRTNIK PREBIVALCI ZDA PASTIR VOLOV EMIL SMASEK ZENSKI TRIO AMERIŠKI FILMSKI REŽISER (WES) ♦♦♦ AFORIZMI ♦♦♦ Politik je minljiva osebnost, ki pušča za seboj trajne posledice! ♦♦♦ Ponudil jim je roko, dobil je nogo. ♦♦♦ Kdor ima močan ego, ni nujno, da je egoist ♦♦♦ Ni problem, če človek ne ve, kaj hoče, večji problem je, če ne ve, česa noče! ♦♦♦ Boljši jutri nam obljubljajo tisti, ki živijo dobri danes! ♦♦♦ l/se več nas postaja konzervativnih, ker so nam na razpolago le še konzerve. ♦♦♦ Volitve so edini demokratični trenutek, ko odločajo ljudje; po volitvah odločaju politiki. ♦♦♦ Gola laž je slečena resnica! ♦♦♦ Riba smrdi pri glavi, človek pa pri repu. ♦♦♦ Ljudje ponavadi oproščajo napake - vrlin ti nikoli ne odpustijo. Ivan Brač NAGNJENEC K ISTEMU SPOLU SJ.0N0V ČEKAN NAROD ŠPANSKI ŠAHIST (ROMAN) DLAKA SARAJEVO APETIT KRAJ PRI MURSKI SOBOTI POGLAVJA V KORANU TRST DCMUENJE, PRAVICA LOŽNICA ČAPKOV ROMAN MORALA, ETIKA SPIKERICA KOROŠEC ŽEN. IME KANDIRAN ORANŽNI OLUPEK DAJANJE IZ KOŽE HLADNO OROŽJE PLEMENSKO GOVEDO KOSITER HRVAŠKI PEVEC KRUNOSLAV DRŽAVA V AFRIKI REJENJE PEVKA VALENA ANTON NOVAČAN UGANKARJI OTOK NA JADRANU POŠKODBA TKIVA VCEPITEV PRITOK TAMNAVE ANETOV ROMAN TELIČKA VRJNA SENCNICA MUSLIMANSKO ZENSKO IME NIKELJ VAS POD KRIMOM NARODNO ŽENSKO IME SLOVENSKA PEVKA (MAJDA) IGRALKA RINA EGIPT 100 m2 HRAŠKI BASIST (RUDOLF) ITALIJANSKI FILMSKI REŽISER (RUPI) TEDNIK PTUJ ' •1« . v lil POŽELENJE : SLOVENSKI ZGODOVINAR (LOJZE) : lil ■-.V . AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (ROBERT DE) EMONA MERKUR PTUJ MESTO V VOJNI (PORUŠENI MOSTOVI) POOBLASTILC IZVOLJE- NEGA PREDSTAV- NIKA PRIPADNICA AVAROV EMONA MERKUR PTUJ EMONA MERKUR PTUJ PTIC SRŠENAR ITALU. MESTO OB SPODNJEM TOKU BRENTE IMETNIK, POSESTNIK SORTNO VINO OSAMITEV, IZOLACIJA ALEŠ KUNAVER EMONA MERKUR PTUJ EMONA MERKUR PTUJ DVORNA SPLETKA MAKEDONSKI POLITIK GLIGOROV REŠEVALNI COLNV GORAH HOTEL V DUBROV NOGOMETAŠ SPRECO ŠKQTSKI OVČAR, COLLIE PLAST KARTON IZ TREH PLAST DVOJICA PORTUGALSKI LITERAT ALVES SPODNJA OBLAČILA :novalentn RADIKAL NK) RADIJ MOSTOVZ PRIPADNIK LEVI PRITOK OBA V SIBIRIJI NEXOJEVA JUNAKINJA (SIROTA...) MONGOL- SKEGA LJUDSTVA JANEZ ALBREHT RUSKI ŠAHIST (MIHAIL) PEVEC ALTA MESTECE V SZ ITALIJI FEN1ČAN. BOGINJA LJUBEZNI, ISTAR KOBALTOVA RUDA MODRINA NEBA OSEBNI ZAIMEK VISOKA, OSTRA TRAVA TEDNIK 3^g^^^^^%^S88888WW888888>8S88K8888888S88^888888%8888%8%S88^^8S3888888S8SS3888888S88^SS8^S%%88^8%S8833888S^S53^8888S^S^S@8^^38%83S^^88^8888^BMS8^S^83^B8^8^^8888^^^^^S8SS^^38^^^^^^8%83^^88^^^^^^^^S5^gS^^^^B888%8S^^K^^%888%S8^S88<^^888^S8S888^88888888S8S8i888^S88S3888^SK^^£8^ Novoletna nagradna križanka Emone Merkurja Ptuj Nagrade za novoletno nagradno križanko prispeva Emona Merkur Ptuj: 1. nagrada: darilni bon v vrednosti 15.000 tolarjev 2. nagrada: darilni bon v vrednosti 10.000 tolarjev 3. nagrada: darilni bon v vrednosti 5.000 tolarjev Rešitev križanke je geslo, ki ga dobite iz črk na označenih poljih. Rešitev prepišite na izrezan kupon in ga nalepite na dopisnico ali pa ga oddate v nabiralnik na stavbi Radio-Ted-nikado vključno petka, 1. januarja 1994. Rešitev brez kupona pri žrebanju ne bomo upoštevali. Žrebanje bo v živo na radiu Ptuj v ponedeljek, 10. januarja 1994, med 18. in 18.30 uro, imena izžrebancev pa bodo objavljena v Tedniku, ki izide 13. januarja 1994. Izžrebani reševalci lahko nagrade dobijo na sedežu Zavoda Radio-Ted-nik. Vsem bralcem Tednika in poslušalcem radia Ptuj želi Emona Merkur Ptuj srečno in veselo novo leto 1994. Ime in priimek: Naslov: PRSNI KOŠ LOVSKI PES, KI PRINAŠA PLEN LOVCU DEL ROKE SLIKARSKA DELAVNICA TOVARNA KISA, OCTARNA LESEN ELEMENT V OSTREŠJU SLOVENSKI GEOLOG (IVAN) LUKA OB ČRNEM MORJU GRŠKA BOGINJA ZMAGE MARUŠKO-RUSKO MOŠKO IME KUPON NAGRADNE KRIŽANKE EMONE MERKURJA PTUJ Geslo: ________________ LOCEN PROSTOR V VAGONU OTOK NA JADRANU OLGA KOROŠEC ROLETA KRVNIŠKI ODER EGIPČANSKI BOG SONCA ČINELA PRI GODBI STAREJŠA SLOVENSKA PEVKA (MARJANA) ALTAJSKO -RUSKO MOŠKO IME (AAABDS) SPLOŠNI PLAN IZDELOVLKA TRAKOV IZDELOV. VIOLIN ¥Z 'fcT LINOLEJU PODOBNA TALNA OBLOGA VOJAŠKA DELAVNICA OGRAJA OKROG VODNJAKA FRANCOSKI PISATELJ (EMILE) MESTO V ŠPANSKI ASTURUI KLASINC DEL KNJIGE LUKA NA VZHODNI OBALI ITALIJE KDOR LOVI SELEN KRALJ BOGOV STARIH EGIPČANOV PRETIRAN JEMALEC OBRESTI NAMIZNOTE- NIŠKA IGRALKA DER DRŽAVA V ZAHODNI AFRIKI DROBNA, MOČNO ZAČINJENA KLOBASA ŠVICARSKI DRAMATIK (JOHANES) JOSIP STRITAR PARAGRAF; DEL VERIGE ČUFAR TONE ODPADLI NEZRELI SADEŽI O OTOČJE OB IRSKI OBALI APERITIV ZRAKOMER [blagajniški IZTRZEK AVSTRIJSKI NOGOMETAŠ (TONI) PREDUJEM, NAPLACILO KILOVOLT ZVEZDAR, ZVEZDOGLED SOKRATOV TOŽILEC DOMAČE ŽENSKO IME (MICKA) NEODTUJLJIV DEL IMENA (AAKR) ZASTAREL NAZIV ZA ORAČA GR. MUZA JUBEZENSKE LIRIKE MUSLIM. ŽEN. IME JAPONSKI DROBIŽ' CERKVENA KAZEN KRALJ ITAKE V GRŠKI MITOLOGIJI AVTOBIO- GRAFIJA JUŠA KODAKA (....ŽLICA) LOVEC NA SRAKE ANGLEŠKI DOLOČNI CLEN NAJVIŠJA IGRALNA KARTA PRI TAROKU CACAK HITI RUDI