AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
lismarck je zadet od torpeda!
AMERICAN HOME
©YIN
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, MAY 27, 1941
LETO XLIV. — VOL. XLIV.
g! jc siu v morje nad 1,300 mornarjev. ®rPedo angleški bombnik. Torpedo je
Nižini Greenlandije se vrši srdit boj med angleško in nemško mornarico za oblast v severnem Atlantiku. — Nemška bojna ladja Bismarck, ki Je pognala angleško ladjo Hood z 1,300 mornarji na dno morja, je močno poškodovana.
London, 26. maja. — Angleška admiraliteta poroča, da je '1 torpedo zadel nemško bojno ladjo Bismarck, ki je razstre-**>jo soboto angleško Hood, največjo bojno ladjo na .svetu, s 0 je šlo v morje nad 1,300 mornarjev. V Bismarck je spu-
ladjo močno poškodoval.
Angleško mornariško poveljstvo je izdalo sledečo izjavo: "Pogon za nemško bojno ladjo Bismarck v severnem Atlantiku se nadaljuje z vso vnemo. Nocoj so bombniki pogodili s torpedom Bismarck. Zasledovanje se nadaljuje."
Uradno poročilo ne pove natančno, kakšno poškodbo je prizadel torpedo na Bismarcku. Poročilo je že včeraj javljalo, da je torpedo zadel eno izmed bežečih nemških ladij, toda ime ladje ni bilo javljeno.
Napad na Bismarck daje upanje, da ima angleška mornarica nadmoč na tem bojnem pozori-šču.
h
ter se namerava [ti za pilota z |i v Kanadi
^Uzalem. — Jugoslovanski
I Peter II. je izrazil željo, 1'ostal član jugoslovanske e sile v Kanadi, ki bo pri-|6lla k angleški pilotski šo-di kralj ima ambicijo, da avijatičar. Že zdaj je " voznik z avtom, ^slovanska vlada v pre-iu. Je namenjena, da bo , -"'a vso pozornost na , močne zračne sile, ki |,a'a glavno vlogo pri os.vo-1 Jugoslavije. Več sto ju-'^nskih avijatičarjev, ki i iz Jugoslavije, se zbi-

Pod poveljstvom gene-.'ftioviča, ki je bil prej po-* zfakoplovcev.

se tudi, da je dospelo
slovanskih avijatiear-
&gipt s tremi nemškimi
./unker izdelka, katere so k
eir>cem v Jugoslaviji.
>1 'Šr~-o-—
** poslanik bo odšel
h
iz Aten
Turčija. — Turška Je obvestila svojega posla-, Atenah, da bo prišla la-,ulcara"29. maja v Atene,
maja v .Vzela na krov turški po. 1 Štab in vse druge turške
m
riti
ki hočejo oditi iz Gr-
Močna zdravila
D etroit, Mich. — Joe Snooks je šel skozi glavna vrata velikega poslopja in bil radi tega aretiran. Aretiran je bil pa zato, ker je hotel skozi vrata s svojim avtom. Na policiji je povedal, da mu ni bilo nič kaj dobro v črevesju, pa je vzel zdravila in par čaš pive. Toda "zdravila" ni kupil v lekarni, ampak v scdunv. In ta zdravila so naravnala njegov avto skozi vrata v poslopje, trdi skesani Jože.
BEGUNCI SE VRAČAJO NA SVOJE DOMOVE
i
Jifcft Margaret Marolt
j zjutraj je pb dolgi dobro poznana Marolt, rojena Žni-stara 63 let in stanujo-Thames Ave. Do-L bila iz vasi Ulaka pri J?' odkoder je prišla v iz pred 38 leti. Tukaj \ ^ žalujočega soproga Ja-
m Umrla
Net
II'
a h
H
ceri Margaret, poroč. in Josephine, poroč. sedem sinov: Edward ,(.'k> John Felix, Victor, Ed-IjAnton, vEveleth, Minn. a Jerry Znidaršič
3
Bila
;ca društva Friendship 'st- 125 W. C., podružnice v^Z in Oltarnega društva s at"ije Vnebovzete. Po-^ bo vršil v četrtek zju-ft:30 iz pogrebnega za-F. Svetek, 478 E. v cerkev Marije Vne-sv.
I^ust
K' •
na pokopališče
N,
^aj počiva v miru, pre-
New York, 26. maja. — Radijsko poročilo iz. Oslo, Norveška, naznanja, da je nemška bojna ladja Bismarck z drugim pomožnim •kri-jwj€m v bojtiT 'm'Oc-nejšim angleškim bojnim ladjevjem nekje med Greenlandijo in Islandijo. Toda poročilo ne pove nič natančnega o izidu bitke. (Radijska postaja v Oslo je v nemških rokah, op. ured.).
-o-
Volitve v Chase Brass
Unija strojnikov pri Chase Brass & Copper Co. je odglaso-vala, da se naprosi vladni posredovalni odbor, naj razpiše volitve v tej tovarni, da bo unija dobila pravico zastopati delavce pri kompaniji. Unija bo zahtevala 10 centov priboljška pri mezdi in zaprto delavnico. Stavke ne bo, če tovarna ne bo skušala preprečiti volitve.
žar en je iz plavžov so zamenjali za komet
Včeraj ponoči so Clevelandča-ni na zapadni strani mesta zapazili nenavadno žarenje na nebu. Komet bo, so rekli vsi vznemirjeni. Učeni ljudje so pa narod potolažili, da to ni bil nikak komet in da se za enkrat še ni treba bati konca sveta, ker je bilo žarenje samo sij iz ogromnih lo-rainskih plavžev.
V petek ne bo lista
V petek je Spominski dan in postavni ameriški praznik. Ameriška Domovina tisti dan ne bo izšla. Zato opozarjamo trgovce, da oglase uredijo za četrtek ali soboto.
Angleška letala povzročajo mnogo škode Nemcem na otoku Kreti
Kaira, 26. maja. — Najmanj 24 nemških letal je bilo uničenih in mnogo poškodovanih, ko je angleška zračna skadrila danes udarila na otok Kreto. Angleški bombniki so bili izbrali za glavno tarčo zrakoplovno pristanišče pri Malemi, katerega imajo še vedno Nemci v rokah. Bombe so padale med nerr^ška transportna letala, ki so dovažala vojaštvo.
Angleško poveljstvo priznava, da so pripeljali Nemci z letali nekaj .tankov, s katerimi so se zagnali v angleške pozicije. Toda vojaki iz Nove Zelandije so srdito odbili vsak napad.
Glavni boj se vrši pri mestih Malemi, Candia in Retimo. Tukaj se vrši boj že sedem dni. Oči-vidno so dobili Nemci tukaj nekaj pozicij v roke. Zadnja poročila zatrjujejo, da je dohod nemških parašutarjev nekoliko pojenjal, kar smatrajo; za dobro znamenje, na kar tudi .stavijo upe na končno zmago.
Na dopust pride
Michael Lah Jr. pride v četrtek na dopust k svojim staršem, 18907 Kil deer Ave. V soboto so povabljeni vsi prijatelji na njih dom, kjer se bodo lahko z Mikom pogovorili o lepem vojaškem življenju. Mike služi Strica Sama v taborišču Lee, Virginia.
. K molitvi
članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete so proše-ne, da se zbero jutri večer ob 7:30 v pogrebnem zavodu August F. Svetek k molitvi za pokojno •sestro Margaret Marolt.
Nov grob
Danes zjutraj je umrla Mrs. Josephine Karda, 15001 Hale Ave. Pogreb bo imel v oskrbi pogrebni zavod August F. Svetek. Čas pogreba in drugo bo sporočano pozneje.
Slika je bila vzeta nekje v Jugoslaviji in kaže, kako se ljudje zopet vračajo na svoje domove, iz katerih so bili zbežali pred Nemci. Noben civilist ne sme stopili na cesto, na kateri vidite nemške bojne tanke.
Ruski učenjak je dospel v Ameriko
Niagara Falls, OnL — Ruski profesor dr. Sergij Voronov in njegova žena sta bila uradno pripuščena za stalno bivanje v Zed. države. Voronov je odšel iz Francije, ko jo j«.z>wdla nemška armada. Profesor se je proslavil s svojimi poskusi, da je vcepil ljudem žleze opic.
-_o-
General Weygand bo sodeloval z Nemčijo
Vichy, Francija. — General Weygand, ki poveljuje francoski armadi v severni Afriki, se je izjavil, da bo stal z vlado, ki se je odločila za prijateljsko sodelovanje z Nemčijo. To pomeni, da ni nobenega upanja več, da bi šla francoska afriška armada z Anglijo.
-o--
Ljudje ne razumejo dobrih src
Riverhead, L. I. — Mrs. Elsie Boves ima strašno dobro srce za "brezdomovinske" pse. Kjer dobi kakega četveronožnega reveža brez gospodarja, pa ga pripelje domov in mu da tam "room in board." Pa so jo sosedje zatožili in spravili na sodni-jo. Porota je odločila, da Mrs. Boves v bodoče ne sme več imeti na svojem domu dobrodelnega zavoda za pse. To pa radi tega, ier psi take počenjajo, da ni za prestajat. Ker je imela jženica hiši vedno po kakih 100 psov in če so začeli lajati vsi hkrati, se ni čuditi sosedom, če niso rao gli tega. prenašati.
MORILEC UPA NA POMILOŠČENJE
s°žalje.
pJ^eca z letalom
Y l ob 6:30 ise je smrtno z letalom Norman Se-jJj* 22 let, stanujoč na j,t%hland Road, Richmond | Kot pripovedujejo pri-Je Sebek dvignil v zrak s ^oma, v višini 300 čev-le motor v letalu ustavil Je treščilo na tla, kjer 0 Soreti. Kot trdi mrliški se Sebek ni ubil, am-Nesreča se je pri-^ zrakoplovnem pristaši. 20, eno miljo
r<68ti
eno Willoughby.
Canon City, Colo. — James Stephens, star 76 let, ki je obsojen na smrt radi uboja maršala Deana 28. aprila, je najstarejši moški, ki je bil kdaj obsojen na smrt v tej državi. Obrnil se je na governerja, naj mu smrtno kazen odpusti. Governer Carr je odložil usmrtitev za 45 dni in v tem času bo zadevo preiskal.
Governer je rekel, da ne vidi rad, da bi šel tako star človek v smrt ravno tako, kot ne bi rad poslal v smrt kakega 14 letnega dečka. Morilec upa, da bo spremenil governer kazen v dosmrt-
no jeco.
Zadeva se vleče že od 9. oktobra 1939 in se je začela v neki gostilni v Mancosu z malim prepirom. Posredoval je maršal Dean, ki je starega Stephensa odgnal domov. Ko sta bila že blizu njegove kabine, je Stephens naenkrat potegnil samo kres in maršala ustrelil. Obsojen je bil na smrt, toda se je pritožil na višjo sodnijo. Ta je po trdila izrek nižje sodnije in določila eksekucijo za 28. aprila, To je zdaj governer odložil za 45 dni.
Na clevelandski šolski odbor je prišla zahteva, da preišče komunistično aktivnost med učiteljskim osobjem v javnih šolah
Diesov preiskovalni odbor, ki po naročilu kongresa preiskuje aktivnosti komunističnih, nazij-skih in fašističnih elementov v Zed. državah, je poslal zahtevo na clevelandski šolski odbor, da vpelje preiskavo med učitelj-Stvom v javnih šolah, v koliko so aktivni pri komunistični stranki.
Zastopniki kongresnika Diesa so bili tukaj že pred dvema mesecema in takrat so imeli sestanek z nekaterimi člani tukajšnjega šolskega odbora. Tukaj se je imenovalo kak ducat učiteljev, ki da so aktivni pri komunistični stranki. Za nekatere se ve, da so vedno v stikih z znanimi komunisti.
Od tistega časa je bil Diesov odbor na delu in je na skrivnem zasledoval aktivnost sumljivih učiteljev. Mrs. Wulff, članica
šolskega odbora, je izjavila: "Skrajni čas je, da pronajdemo, če je med našim učitelj stvom kak prevratni element. Če ga imamo, naj se ž njimi eksempla-rično postopa. Ako ga pa nimamo, bodo pa imena osumljencev čista."
Dr. Green, bivši predsednik šolskega odbora je rekel: "Ako je kak dokaz komunistične aktivnosti, ste lahko zagotovljeni, da se bo to izruvalo."
Sum je padel na nekatere učitelje tukaj, ko se je zvedelo, da so poslali prispevke newyorški učiteljski federaciji, ki je bila zadnje čase izključena iz unije radi komunistične aktivnosti.
V Clevelandu so pomagalj pri preiskavi federalni tajni agentje in pa lokalna policija, ki dobro pozna razmere.
IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI
KVARTET JE ZAPEL PO 32 LETIH
Salt Lake City. — Pred 35 leti so štirje prijatelji ustanovili kvartet. Bili so to Joseph in Charles Garratt ter Otto Oblad in Charles Sorensen. Tri leta so nastopali na raznih programih. Leta 1909 je kvartet nastopil zadnjič. Oni dan so se pa vsi štirje zopet sestali in po 32 letih zopet Zapeli in prav dobro jim je šlo.
Rock Springs, Wyo. — Dne 15. maja je tu umrl Andrej Pe-ternel, star 72 let in doma iz Poljanske doline na Gorenjskem. V Ameriki je bil 44 let in tu zapušča ženo, pet sinov, hčer, dva brata in dve sestri. Podlegel je raku v želodcu.
Henryetta,1 Okla. — Dne 6. maja je umrl Matevž Bister, star 69 let in rojen v Feldenu na Koroškem.
Johnstown, Pa. — Dne 20. maja je bil pri delu v rovu v Rose-dallu ubit Jos. Zakšek, star 48 let in rojen v Kališevcu pri Raj-
Registracija je določena za 1. julija
Vsi moški, ki bodo 1. julija stari 21 let, bodo registrirani
Washington, 26. maja. — Predsednik Roosevelt je danes ukazal novo registracijo moških za vojaško službo "v korist narodne obrambe." Registrirati se bodo morali vsi oni moški, ki bodo do 1. julija dosegli starost 21 let. Vsi ameriški državljani in nedržavljani, ki so vzeli prvi papir, se morajo registrirati glasom postave.
Račune se, da se bo registriralo okrog 1,000,000 moških. Tudi za te nove registrirance se bo izvedlo narodno žrebanje, da se jim določi številko. Vsaka naborna komisija bo pripisala nove registrirance za imeni onih, ki so se registrirali lansko leto in ki čakajo na poziv k vojakom. To se pravi, da bodo najprej poklicani lanski in potem šele letošnji registriranci. Toda računa se, da bodo letošnji registriranci poklicani .v armado še letos, ker bo lanska listina kmalu izčrpana radi velikega števila takih, ki so bili iz tega ali onega vzroka oproščeni vojaščine.
Med temi, ki se bodo registrirani 1 .julija, jih ne bo dosti, ki bi imeli kake druge vzroke za oprostitev kot fizično nesposobnost.
VAŽEN VZROK, DA NE BO VOJAK
Denver, Colo. — Rekrutna postaja je razposlala letake, v katerih tolmači razne ugodnosti pri vojakih. Ročno je dobila nazaj odgovor sledeče vsebine: "Mislim, da bi mene ne vzeli k vojakom, ker sem dekle. — Flo-res Miller."
in tu zapušča ženo, sina in dve hčeri, v New Kessingtonu, Pa., brata, v starem kraju pa tri sestre.
Baggaley, Pa. — Louis Pla-ninšek si je pred dnevi pri delu doma zlomil nogo. Zdravi se doma. — Pet in dvajsetletnico zakonskega življenja sta obhajala Martin in Mary Bele dne 17. maja v SKD v Strabanu, Pa., ob navzočnosti velikega števila sorodnikov, prijateljev in znancev.
Buenos Aires, Arg. — Dne 22. aprila je tukaj naglo umrl Franc henbergu na Spodnjem štajer-|J. Slanič, star 35 let in rojen v skem. V Ameriki je bil 30 let'črnicah na Vipavskem.
AKCIJA PROTI POROKIOTROK
Mrs. Kolar v bolnišnici
Včeraj so odpeljali v Charity bolnišnico Kolar j ev o mater iz 61. ceste. Zdravniki se boje, da se jih je lotila pljučnica. Obiski niso dovoljeni.
Zahvala za obiske
Mrs. Jennie Prah iz 16123 Huntmere Ave. se tem potom lepo zahvaljuje za obiske in cvetlice tekom njene bolezni.
Pittsburgh, Pa. — Narodni koncil za izboljšanje državnih legislatur je začel boj, da se odpravi postave, ki dovoljujejo poroke mladine. V Zed. državah so štiri države, ki dovoljujejo poroko 12 letnih dekletc, če privolijo starši, dočim je v eni državi potrebna starost 13 let. V sedmih državah pa postave dovoljujejo 14 letnim dečkom poroko, če dobe dovoljenje od staršev.
Sledeče države dovoljujejo možitev 12 letnih deklet: Colo-
rado, Idaho, Mississippi in New-Jersey. New Hampshire zahteva 13 letno starost. A za dečke je dovolj 14 letna starost za možitev v sledečih državah: Colorado, Idaho, Mississippi, New Jersey, New Hampshire, South Carolina in Washington.
Koncil tudi trdi, da je vse premalo časa od dneva, ko se izda poročno dovoljenje in pa do poroke same. Statistika kaže, da je največ razporok tam, kjer se je hitelo s poroko.
Avtna parada
V nedeljo popoldne se pripelje delegacija Euclidcanov v okrašenih avtih po slavljen-ca g. Ivana Zormana. Ob 1:30 se bodo vračali nazaj mimo SND na St. Clair Ave. Tukaj se avtni povorki pridružijo vsi tisti, ki se hočejo udeležiti iz St. Clairja in okolice, iz Newburga in iz zapadne strani mesta.
Pripravljalni odbor apelira na lastnike avtov, da se pridružijo v velikem številu. Vsak naj nekoliko okrasi avto in avtomobili naj bodo zbrani na St. Clair aveniji, na južni strani in sicer od Addison Rd. pa nazaj prftti 55. cesti. Po-vorka bo dobila mestno policijo na motornih kolesih za spremstvo do euelidske meje, kjer prevzame spremstvo eu-clidska policija, ki bo vodila povorko do 200. ceste in Miller Ave., odkoder se nadaljuje slavnostni pohod na vrt Slovenskega društvenega doma na Recher Ave.
Torej kdor le more, naj se pridruži, da bo slavi je toliko impozantnejše.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
IU7 St. Clair Avenue
Published dally except Sundays 8iid Holidays
Cleveland, Oblo
NAROČNINA:
Ha Ameriko In Kanado, na leto $550. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka. 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year 0. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year. $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
de in mornarice in to kljub temu, da se je pred volitvami pisalo, da nas bo Roosevelt zapeljal v vojno, potem bi bila sveta dolžnost vsega ameriškega naroda, da v teh časih stoji za njim. Časi so resni, zelo resni. Tako resni so, da bo moral tudi predsednik napeti druge strune in vpeljati v deželo nekaj več1 discipline, če hočemo biti pripravljeni, kadar bo prišla naša ura. Če bomo v takih časih vlekli vsak na svojo stran, nas bodo evropski diktatorji pozobali za malo južino. Pa ne "maybe."
BESEDA IZ NARODA
No. 124 Tue., May 27, 1941
Slovenski dan v Euclidu
Predno gremo v vojsko
Vse tako izgleda, da se Zed. države ne bodo izognile vojni. Razlika je samo ta: ali bomo šli pomagat Angliji, ali pa se bomo morali postaviti proti Nemcu, kadar pade Anglija. In zopet je razlika: ali bomo skupno z Anglijo ud,arili po nacijih, komunistih in fašistih, ali bomo čakali, da bodo ti zasedli vso Evropo in potem prišli nad nas. Kdor misli, da smo v varnem zapečku tukaj za Tihim in Atlantskim oceanom, naj kar malo pogleda okrog sebe in če bo začel računati na prste, bo videl, da se danes bije boj diktatorjev na eni strani, ki hočejo podjarmiti ves svet, na drugi strani je pa še par precej močnih sil, ki se še lahko ustavljajo za obrambo svoje neodvisnosti. V teh par silah se lahko računa samo dve, ki nekaj štejeta, to so Zed. države in Anglija.
Ne, to ni boj samo med Nemčijo in Anglijo, kot je bil to slučaj v prvi svetovni vojni. Takrat je šlo pač za prvenstvo v svetovni trgovini med Nemčijo in Anglijo in nemški cesar Viljem, ki si je bil privoščil prvo svetovno vojno, ni imel drugega namena, kot nekoliko okrcati Anglijo, da bi bila malo pohlevnejša! in bi prepustila nekaj dobička na svetovnem trgu tudi Nemčiji.
Danes gredo pa totalitarne države za tem, da si podvržejo ves svet, naj bo to z orožjem, ali z ekonomskimi vijaki. Totalitarnim državam je prav toliko napoti Amerika kot je Anglija in vse tisto hlastno dopovedovanje, da Zed. držav ne misli nihče napasti, je samo poskus uspavanja, kakor se je uspavalo druge evropske države in državice, katerim se je drugi za drugo zavijalo vrat in je vsaka mislila, da je ona varna in da gre za vrat samo sosedi.
Kdor misli, da bo Hitler nehal z nadaljnim pohodom, ko bo, ali če bo padla Anglija, ne vidi pred seboj niti do konca nosu. Ne motimo se, če bomo celo zapisali, da gleda Hitler bolj poželjivo na ameriško bogastvo, kot pa na angleško. Amerika je danes tista dežela, ki nima nobenega pravega prijatelja in sicer zato ne, ker smo preveč bogati. Saj nas tudi Anglija nima rada in tudi ne bije današnji boj iz same ljubezni do nas, ampak gleda pri tem na svojo lastno korist. Saj nam pripovedujejo iz Londona, da je ta vojna tudi naša vojna. In koncem konca tudi je.
Hitler je z obljubami tako zastrupil nemški narod, zlasti pa mladino, da gre z največjim fanatizmom v boj. Hitler jim je obljubil neskončno srečo in prelepo življenje, ko bodo premagali ves svet, ki bo potem zanje delal, sami bodo pa nosili krasne uniforme in igrali vojake. Saj Hitler že zdaj pravi, da bo v par letih vsa Evropa delala za Nemčijo. Povedal ni nič preveč, kot vidimo. K5 Evropi bi rad pa dodal še bogato ameriško industrijo, rudnike in drugo, ki bi pomagalo nasičevati nemški želodec.
Če bo Hitlerju šlo še nekaj časa tako po sreči, bo kmalu obvladal vso Evropo, Afriko in velik del Azije. Narodi vseh teh svetov bodo na razpolago Nemčiji z vsemi njih bogastvi in z vsemi delovnimi močmi. In tedaj bodo vsi ti svetovi delali bombe in letala, pa gradili ladje, na katerih bo Hitler popeljal svojo vojsko v Ameriko. In kdo ga bo ustavil? Nihče, če kmalu pade Anglija in mi pa nič pripravljeni.
Nobena tajnost ni, da Zed. države niso pripravljene za vojno in še ne bodo nekaj let. Vprašanje je samo, če nam bo pustil Hitler čas, da se oborožimo za njegov sprejem. V primeri z nemško silo, smo prav toliko pripravljeni danes za vojno, kot je bila, na primer, Jugoslavija, Norveška, Grčija, ali druge države, ki niso videle ali niso hotele videti nazij-ske nevarnosti. Ko je udaril Hitler nanje, se te države niso imele časa pripraviti. Amerika je v tem oziru toliko na boljšem, da imamo še vedno čas, da se pripravimo. Čas za priprave si pa lahko podaljšamo sami. To se pravi, če pomagamo Angliji, da zadržuje Hitlerja onstran morja. Dlje ko ga bo držala, več bomo imeli časa za oboroževanje. In le potem, če bomo oboroženi do zob, če bomo imeli v obeh oceanih močne mornarice in bojnih letal toliko, da bodo zakrili sonce, kadar bodo poleteli pod nebo, se nas bo Hitler bal in nas ne bo napadel.
To ima, po našem mnenju, tudi v mislih predsednik Roosevelt. Tisti, ki trdijo, da nas vodi Roosevelt naravnost v vojno, najbrže svojim trditvam sami ne verjamejo. V Reoseveltu je preveč Amerikanca, da bi hotel naložiti ameriškemu narodu vojno na rame. Vse njegovo delovanje in politika to dokazuje. Če bi se res hotel nekoliko poigrati z vojaki, na primer z mornarico, bi jo bil že davno poslal v Afriko. Naj bi bil danes naš predsednik ranjki Theodore Roosevelt, bi se sedaj ameriški marini že klestili z Nemci in Italijani v Sredozemlju. Franklin postopa pa previdno in se izogiblje vsemu, kar bi nas zapletlo v vojno. Včasi se človeku zdi, da je še celo preboječ.
Če zagovarja in sili za večjo odpomoč Angliji dela pa samo iz vzroka, kot smo prej omenili, da pomaga Angliji zadrževati Hitlerja v Evropi in Japonca v Aziji, a v istem času pa deželo oborožuje. On dobro ve, kot vemo vsi, da bo vzelo še par let, predno bomo v stanu nastopiti proti sili, kot je nemška. Zato bi pa rad pridobil na času, da bi rešil deželo z dovolj močno obrambo.
Po našem mnenju dela predsednik prav. Smatramo ga za dovolj previdnega in preudarnega, da mu lahko zaupamo. In da mu dežela zaupa, je pokazala s tem, da ga je izvolila trikrat svojim voditeljem. In če smo si ga izvolili za voditelja, za predsednika, za vrhovnega poveljnika arma-
Euclid, O. — Naše pesmi dan v nedeljo, prvega junija v po-čast in priznanje našemu pesniku in glasbeniku g. Ivanu Zor-manu.
Mogočna pesem naj doni, doni iz src naj vseh, naj se od ust do ust razlega, po nove domovine tleh.
V	teh žalostnih dneh so razkosali našo rojstno domovino Slovenijo, po kateri ne doni nič več naša lepa pesem.
V	duhu lahko vidimo naše brate v domovini, kakšno gorje jih je zadelo in ranilo v srce v najlepši dobi majnika, ko je donela lepa šmarnična pesem po cerkvah in po poljih naše lepe domovine.
Danes pa v potokih solza prosijo in ihte proti nebu rešitve in usmiljenja, njih tirani se pa kro-hotajo brez usmiljenja in brez srca nad temi nedolžnimi žrtvami.
Manifest tega dneva je namenjen, da damo največje priznanje našemu pesniku, da ga razveselimo, da mu damo nov pogum in veselje, da bo še v bodočnosti pisal in opeval lepe pesmi, katere prihajajo iz njegovega srca, in to do naroda, iz katerega je izšel.
Na ta dan naj pokaže slovenski narod solidarnost, da smo edini, da cenimo delo našega velikega moža.
Mi euelidski Slovenci, vas to nedeljo vabimo, da pokažete vaše narodno edinstvo in to pa tako:
Naš euelidski župan g. Kenneth Sims v spremstvu župana naše nove Ljubljane, žena in deklet v narodnih nošah bo prišel
v	vašo sredino na dom našega pesnika 1:3Q popoldne, da ga slovesno odpeljejo pred Slovenski narodni dom, od tam se pa
vi	pridružite in ga skupaj spremimo v Euclid na East 200. cesto in Miller Ave., kjer ga bodo čakala naša društva z godbo in zastavami, od tod ga spremimo na vrt našega doma, kjer se bo vršila s 1 a v n o s t "Slovenskega dneva" in odkritje spominske
plošče našemu pesniku v spomin.
Natančni program boste čita-li v naših lokalnih listih v četrtek 29. maja.
Sedaj pa vsi na skupno delo, vsak po svoji moči, da bo ta slavnostni manifest naredil čast med našimi tujci, da res ljubimo in spoštujemo našega ljubljenega sina naše domovine.
Vas vse pozdravlja odbor kluba društev Slovenskega društvenega doma, naše nove Ljubljane
Jas. I. Rotter
ne, da s tem preženejo še druge posestnike, ki so s tem prisiljeni prodati magari za vsako ceno. Zato pa mislim, da je treba narediti temu konec enkrat za vselej in to naša mestna vlada prav lahko naredi.
.Eden iz 62. ceste.
želim napisati par besed in sicer zato, ker se zavedam, da moramo biti hvaležni, ker imamo svojega rojaka v mestni zbornici in ki zasluži vso pohvalo. Vsak pošten rojak bo to lahko potrdil. Ta naš koncilman je tudi pripomogel, da se ni ponovno podražila voda in da so morali, oni nikdar siti izkoriščevalci naroda, molčati. To bo gotovo pomagalo, da si tudi v bodoče ne bodo upali s svojimi zvijačami na dan.
Zopet ima naš zastopnik v načrtu zelo koristno idejo in sicer, da bi se ne smelo postavljati to-varen med stanovanjskimi hišami. No, ali ni to nekaj koristnega in ali ni bilo to že zdavnaj potreba? Zakaj smo imeli že toliko let svoje koncilmane, ali so bili sploh vredni, da so nas zastopali? Samo plače so dobivali in magnatje so pa lahko delali
v naselbini kar so hoteli. Naj eden samo pogleda tisto ciganko, ki noč In dan razbija in to med najrevnejšimi ljudmi, med katerimi je tudi več bolnih, ki nikakor ne morejo imeti potrebnega počitka. Takim magna-tom je treba stopit na prste!
Tudi tukaj na E. 62 St. nekaj šnofajo po hišah in izprašujejo za ceno posestev. Tudi mene so že vprašali, a sem jim povedal, da za denar ne dam, če pa imajo kaj primernega zame, pa sem pripravljen zamenjati. Seveda so pa med nami tudi taki ljudje,' ki zelo radi prodajo in magnatje pa še rajši kupijo in potem postavljajo razne Smrdljive tovar
Kramer pripeljal svojo novo "škatljo" oziroma "Buick" na razstavo, pa brez boljše polovice, ne vem zakaj ? Ampak "mašina" je pa lepa, čeprav je že dva meseca stara, kakor je rekel France, a izgleda pa popolnoma nova. Po mojem skromnem mnenju so jo menda Plešičevi fantje na Waterloo Rd. "spališali," kajti oni so mojstri v tej stroki; saj vsi vemo kako je Valentin ponosen na svoj "gasolin stejšen." Vsa čast Ti Valentin, saj nisi zastonj ponosen.
V imenu kluba se vsem poset-nikom toplo zahvaljujem za obisk na strelišču in se vam priporočam še za nadalje.
Tajnik.
Izid streljanja v sredo 21. maja:
Kramer............ 24
Mandel............ 22
Gubane ..........18
Kastelic ..........22
Šepic ............20
Kunstel .. .. ......18
Plešic............18
Fr. Jelarčič........ 13
Kotnik............22
Baraga............ 24
Zabukovec.......... 24
Šetina............15
Lampe.............. 21
Jazbec............20
Buch................ 24
Zadnjo sredo je bil zelo lep dan in poleg članov' smo imeli na strelišču tudi lepo število prijateljev iz Clevelanda in Collin-wooda, ki so se zabavli prav do noči.
Za prihodnjo sredo pa imamo nekaj posebnega na programu. Nastopili bosta dve muzikalični osebi, ampak kaj več in podrobnejše o programu pa ne sme v javnost pred sredo popoldne. Dobro poznani in vedno veseli rojak g. John Zulich, bo prinesel s seboj tudi inštrument, ki je menda edini te vrste v Ameriki in na katerega ~so* !et pr. K. Obljubil je zaigral "Terstinka solo," kajti on je menda edini človek, če že ne na svetu, pa vsaj v Clevelan-du, ki zna zaigrati ta komad na pristne ciganske citre. Da pa ne bo g. žulich igral sam, zato se je pa ponudil g. Valentin. Plešic, on ima namreč 159 let stare štajerske citre, na katere brenka že nad 50 let.
Torej cenjeni člani in prijatelji, pripeljite tudi svoje ženice s seboj, saj tudi one potrebujejo svežega zraka in razvedrila. Le pomislite, da žena ves teden gara, dan za dnem eno in isto in brez plače. Dajte tudi nji pol dneva na teden počitnic, katere v resnici zasluži.
Ker je cesta na naše strelišče zelo ugodna, je tudi naš France
Pevke se zahvaljujejo!
pklju1 takef
"V sedemnajstem letu"
V nedeljo so člani Svetovid skega odra vprizorili komedijo pod zgornjim naslovom in nocoj pa bodo isto ponovili in s tem tudi zaključili sezono, že naslov sam nam pove, da mora biti to nekaj zabavnega. Komedija bo sicer podana v angleškem jezi ku, a vendar tako domače, da boste lahko razumeli tudi tisti, ki ne obvladate popolnoma angleškega jezika.
Kakor ste navadno imeli lep užitek od raznih predstav, ki so jih podali ti naši mladi Ameri-kanci v slovenskem jeziku, prav tako se boste imenitno zabavali tudi pri tej predstavi, čeprav bo podana v angleščini. Vsi stalni obiskovalci predstav, ki jih pri reja Svetcrvidski oder veste, da so se fantje in dekleta vedno potrudili po svojih najboljših močeh in vselej zadovoljili navzoče. Zato pa le pridite še nocoj, da se boste malo nasmejali in s svojo udeležbo tudi dali vsaj malo priznanja in plačila igralcem, katerim je dobra udeležba edino plačilo za njihov trud.
Še nocoj se bomo stisnili v dvorano in potem bo pa .za par mesecev mir v dvoranah, ker v poletni vročini se vsak raje poda v prosto naravo. Zatorej le pridite nocoj v šolsko dvorano sv. Vida in jo napolnite do zadnjega kotička. Jaz že vem, da bom tam in vsak, ki bo prebral te vrstice, naj tako reče, pa stavim za en "frakelj" najboljšega, da še ni bila tako polna dvorana, kot nocoj.
Prijatelj. -o-
—Obziren tat. V Gaučanih v Prekmurju je pri posestniku Štefanu Horvatu vdrl v sobo tat. V omari je našel štiri sto-take, vendar pa je vzel samo enega, ostale tri pa je položil nazaj. — V Renkovcih pa so neznani tatovi obiskali Tople-kov mlin in odnesli jermena s strojev.
tfti -bod
iz Maple Heights, ki so seJjJNil
procentno odzvali našemu * ^ al n( lu. Po končanem progran1 Sateri se vsedli okrog mize in Pr<J,Lti u ^ 1 li. da jih je bilo veselje sl > ' MiS(
plan1™ tsedo
Pevci in pevke zbora nam ostanejo živo v spon1"1sto Zo
iii" " ila
----------------- ----- • - jtf j«j
zagotavljamo jim tudi
Da, pevke se iskreno zahvalij jemo vsakemu posameznika ^^ je na katerikoli način prip0"1 gel do uspeha pri nedeljski P ...v reditvi. ičiutimo se dolžne, t p le n
vali pri programu in so se iz . ^ko zali jskreni prijatelji i svojo naklonjenostjo: Sonny1 'e Viola Erste, Sally Ann Hr^J« Lillian in Tiny Ulle, Vinko G' bokar, Louis in Ernie Zupa)lC £ "is in Eddie in Stanley Zabuk«*' Jstrj Vsem prisrčna hvala! ' _ M lc Pohvale so na vsak način s ležni tudi prijatelji,
lJub lil L U '
slovenske pesmi, ki so pJ"eV^; ■ p dela in jih točno izvršili, t0 Mr. Frank Mezgec in Ma* ^ ^ ven, natakarja; Mrs. Mezgfr^, Mrs. Traven kuharice i'1 Rolih ,ki jima je priskoči'3 pomoč; Mrs. Zabukovec, ' Kodek, Mr. Frank Škerl, Frank Planinšek, ml., m-ton Traven, Mrs. Frances t^ kaj, Mrs. Silbitzer in	N ^
Arko.	- -I*6
Dalje beležimo iskreno lo sosednemu zboru,
I'll« ^Pav tfrf1 k ;
procentno kooperacijo v ozirih. Hvala! Tudi drugim
gostom	fre
did, Ohio in St. Clairja sin0 ležne kakor tudi domači, Ju
za odziv, ^ sploh vsem posetnikom- ^ tudi Mrs. Rose E. Erste. j darovala $1.00 v zborovo o
Torej v spominsko knJ1 ri ležimo dne 18. maja
1941 «dil
reditev vsestransko ^ program zadovoljiv; več6' jfjvv bava, prijazno vesela; s.JjPB8am
na hvala vsem, ki ste Pr'p gli- ?mi:
Vas udano hvaležne, Pu„ /av r
!
i i
M i
ftio ne Pr
Ijamo pevke zbora
Ančka ^
—Po veselih smrt v potoku.
diji poleg rudniške cel!l;'eV
Toplicah so našli
urah
to utop?;
V,poto?#
bivšega hlapca Antona p po rodu iz Cerkelj ob jn He poslen je bil na Loka/1 a kaj dni prej je prejel ok „ ^t ,"> Vi
din plače. Natojefa'1* ^ *a
popival, tretji dan pa s° (i]0
šli v potoku. V žepu f u «o< VSe ,y£ i sCe
deP
pri njem še 58 din. da je bil po nesreči Pa do.
PODPIRAJTE SLOV^S ^
TRGOVCE
K


SLOVENSKI DRUŠTVENI DOM V EUCLIDU ( kjer bo v nedeljo 1. junija vzidana spominska plošča pesniku Ivanu Zormanu
SATAN IN ISKARIOT
Po nemškem izvirniku K. Mays
•	• _____*	rt 1 . M rt	'I rt lfrt i rt	rt rt
r7 m loliol Tn
kljub vsej njegovi zlobno-satanske hudobije Mel-te nisem prisojal —.
zazeblo me je. !ako dobro, da sem našel Kaka usoda bi bila čakala rojake v globinah "il(a, da nisem vedel za taj-
|od —.
nisem se utegnil vdajati strahotnim mislim. ll}nica je planila k lestvi. % sem jo in jo vlekel po ®iku v Meltonovo sobo. haPeto pozornostjo jo je
veriga oskrbljena?" je sal,
se je režala, ipavo se je nasmejal, se k meni in zlobno pove-
ste t
No
lttl vrag vedi, kako em gori, master vam je, iznenadili ste K- Ampak svojega name-! Mete dosegli, tisto vam »Vem!"
'*umel sem ga —. C^il sem se nevednega in !al nedolžno:
namen pa mislite?" ltni dobro veste, kaj mi-^isem neumen, da bi zi-|8edo, ki bi pozneje kedaj a zoper, mene!" e'aVce .iščem, ki po bili Najeti za delo na haci-Arroyo. Ali morebiti ..m^ie so?"
M "rno
J
jtt®| n
Vili1 ti;
0 V
j'
?e«! u»

se je režal. ne vem o njih. Poiščite Prispeli še niso, jezdil !aPrej. Najbrž so še na
— ? Je že mogoče. J^e, čemu pa ste naroči-^ naj vrže verigo v pre-
5|>il Nil se je začudenega.
? Jaz da bi bil na-Ničesar ji nisem na-
^ma jo je vrgla." ste ji!"
mislite —? Vprašajte tav rada vam bo vse po-kar žel te zvedeti. 1 j'6 Pa izvolite nemudoma t,i! /Almaden je moj, jaz i(JVedujem in če me ne-
' . ''la ■______ .J..-J. ■
■J«
!a ne izpustite, si bodete ."Jie?f ice sami odgovorni!"
»1
elV

fto je gledal. u ^arno sem zamahnil z
V« ir
11141) k*1 Posledic me prav nič
iva dCl.'.Veste! Ka-i Da da se
Tako je menda razmišljal. In zato je porogljivo dejal:
"Veselilo me bo, sir! In s pomočjo vaših izseljencev vam bom dokazal, da ste čisto neopravičeno vdrli v moje stanovanje in na mojo posest ter me napadli. Posledice si lahko sami izračunate r
"Seveda si jih lahko izračunam! Posledica je možna samo ena, namreč vrv, ki vam bo zadrgnila vrat. Dokazov imamo dovolj zoper vas. Predvsem bomo poklicali Yume za priče."
"Le kar poskusite z njimi!" se je režal.
"Seveda bom. Pa tudi drugo se bo našlo. Ker ste hacienderov naslednik, vam je gotovo izročil pogodbe, ki so jih podpisali moji rojaki. Našel jih bom. Našel bom tudi pogodbo, s katero ste kupili haciendo in ki ste jo podpisali v Uresu pri alcaidu. In razen tega še druga pisma, listine in podobne reči, ki vam utegnejo postati zelo neprijetne. Seveda vas ne smem prositi, da bi mi povedali, kje imate take in podobne listine shranjene —."
"Vprašajte, kolikor se vam zljubi!"
"Da, vem! Odgovarjali mi seveda ne bodete. Zato bom rajši opustil nepotrebno besedovanje pa si sam poiskal, kar potrebujem."
"Le iščite! Radoveden sem, kam vse bodete vtaknili svoj nos —. Našli seveda ne bodete ničesar."
"Bomo videli."
Preiskal sem naj prvo obleko, ki jo je imel na sebi, seveda zaman, in obleko, ki je visela pri njegovem ležišču. Tudi v njej nisegd nič našel.
Zaslutil sem, kje ima shranjene papirje, pa si nalašč prihranil preiskavo za pozneje in šel iskat v sosednjo sobo.
V sobi Wellerjev nisem našel nič. V Juditini sobi in v sobah Indijahk sem našel zaloge živil. Vesel sem jih bil, ubogi izseljenci so jih bili zelo potrebni.
Ko sem se vrnil k Meltonu, je porogljivo vprašal:
"No, ste našli listine, master —? Saj ni dvoma, da Old Shat-terhand takoj najde, kar išče
Prva pomoč v nezgodi na domu
Lodi Mandel
Padci in opekline in druge nesreče, ki se primerijo na domu do dosegle lansko leto s k o r o isto številko, kot je bilo avtomobilskih nesreč. Tako se I je izrazil slovenski lekarnar Mr. Lodi Mandel, 15702 Waterloo Rd., pred odbo-rmo za prvo pomoč. Zadnji teden so obhajali tako zvani 20. National First Aid Week.
Statistika tega narodnega koncila kaže, da so otroci do 15. leta najštevilnejše žrtve nesreč na domovih in da se 41 odstotkov nesreč zgodi od meseca maja do avgusta.
Zato pa Mr. Mandel priporoča, da bi imeli za vsak slučaj nesreče na domu razne potrebščine, ki se jih rabi za prvo pomoč. V vsaki hiši bi morali imeti sledeče najnujnejše potrebščine: iodine, mercurochrome, ali druga razkuževalna sredstva, boric acid, aromatic spirits of amonia, razna mazila, obveze in druga podobna zdravila, ki so nujno potrebna za prvo pomoč. -o-
Zjutraj po moji smrti
Pa sem ležal ves mrzel in trd in — kakor je bilo videti — še zadovoljenega obraza na mrtvaškem odru.
To poslednje je bilo bržkone radi precej ugodnih prilik, pri katerih me je pokosila bela smrt. Zvečer sem namreč prav zadovoljno obiral pečenega petelina.
"Nikar tako ne goltaj!" mi je žena pravkar zaklicala, ko mi je že obtičala košcica našega tako lepo pečenega, a bržkone maščevanja željnega petelina, v vratu
' ,18 tM«0 z vami in ali bodete i .
d
\
kedai prosti, o tem bo
J sodišče."
__? ste znoreli
in — po meni je bilo! Moja pljuča so še nekajkratov lovila sapo, nato pa je moja duša odšla, pa se je koj vrnila v sobo, kjer sem ležal na odru in je vse slišala in videla.
Prvi, ki sem ga zjutraj po tem žalostnem dogodku videl pristopiti z mojo vdovo k mojemu poslednjemu počivališču, je bil pisarniški tovariš Aldjzij Krsta, ki sem z njim toliko let brodil po pisarniškem prahu in čigar oče je bil solastnik ganljivega pogrebnega zavoda.
Alojzij je izrazil jako visoko mnenje o meni: "Bil je človek z dušo," je odločno izjavil in se zares ves presunjen ozrl na moj voščeni obraz. Nato je vzel iz žepa1 proračun zavoda svojega očeta in z mojo žalujočo ženo vred pretuhtaval različne odlike pogrebnega zavoda. Toda Ela ni bila s tem zadovoljna. Ona bi bila imela na vso moč rada pogreb na državne stroške in je rekla, da imam kot vesten uradnik vse pravice do njega. Precej časa je trajalo, preden, jo je moj prijatelj Alojzij prepričal o tem, da so bile moje zasluge za to, kar pomeni splošno "pogreb na državne stroške," pač premajhne, a za pogreb na državne stroške, ki bi pomenil nekako dobrodelnost (kot na občinske stroške), pa da so bile moje zasluge spet prevelike. Šele po daljšem prerekanju sem in tja je bila Ela premagana in je privolila v podpis, Alojzij pa je tiho in taktno izginil, kakor je to predpisano strokovnjaškim sotrudnikom pogrebnih zavodov.
Moji teti Klotildi se ni tako mudilo priti, kot se je Alojziju. Vendarle je bila druga oseba, ki je pristopila k mojim pozemskim ostankom.
"No, zdaj pa leži tu," je vsa prevzeta zašepetala, ko me je nekaj časa z zanimanjepi opazovala in je vsa osupla zmajala z glavo. Nato se je pojavila prakti-
čna stran njene narave in je že s trdnim glasom vprašala, ali sem pač plačal zadnji obrok za življenjsko zavarovanje. Ela jo je potolažila:
"Moj mož je bil svoj živ dan skrben človek in pozoren do drugih." Na pripombo je odvrnila teta Klotilda:
Res je, skrben in pozoren je bil, pa tudi poslušen. Saj ni minilo še štirinajst dni, odkar je bil pri meni in si je izposodil pet sto dinarjev. Takrat sem svetovala, naj se da rajši pokopati. Nihče ne bo mogel reči, da si je pogoje za to kmalu priskrbel. A pojdi sem, ljuba moja, brez dvoma nisi danes od samega razburjenja še ničesar dala v usta. Pa tudi jaz ne. Sediva v jedilnico. Petelin je v sili tudi mrzel dober."
že čez četrt ure nato sem dobil tretji obisk. To pot je bil moj pisarniški predstojnik, gospod vladni svetnik Gol jat, ki ga je Ela privedla v sobo.
"Č—č—č— kdo bi si bil pa to mislil!" je dejal z iskrenim obžalovanjem. "To je bil jako prikupi j iv človek. Odkrito vam pravim, gospa Gajevska: ta mir v njegovi pisarni mi je zmeraj neskončon dobro storil. Kar odpočil sem se, kadar sem stopil v njegovo sobo. Zmeraj je sedel tiho in mirno na svojem mestu. Časih človek res ni vedel, ali bedi ali spi."
"Zdaj pač zares spi, gospod svetnik," je moja žena plaho zatrdila; brez dvoma so se ji ta dan vsi odgovori izvrstno obne-sti. Toda, sam Bog ve, nekaj v njenem odgovoru ni bilo mojemu šefu všeč, zakaj kar nenadoma je postal njegov glas neprijeten in žvenketajoč; takega sem poznal iz pisarne. Kar na ves glas je nahrulil mojo ženo: "Tega mi ni treba šele praviti, to sem že sam zapazil, da veste, gospodična!"
Moja duša je padla iz vseh
oblakov, moja žena pa na bližnji stol. A preden sem mogel razumeti, kako da je dobila moja dobra Ela, ki je postala pravkar šele vdova, spet ime gospodična, je gospod vladni svetnik kot izraz svoje slabe volje večkrat udaril s pestjo po mizi.
To je bilo celo meni v mojem smrtnem snu preveč. Neznansko sem bil ogorčen in sem planil z mrtvaškega odra.
Nato pa je mahoma postalo vse drugačno.
Miza ni bila moja miza v stanovanju, ampak je bila moja pisalna miza v pisarni. Moja žena ni bila moja žena, ampak je bila gospodična iz pisarne. Le gospod vladni svetnik je ostal isti. Stal je ves živ in resničen pred pisalnikom in je kričal: "Način vašega pojmovanja službe mi prav nič ne prija!" me je nahrulil. "Bržkone ste snoči spet preveč v kozarec pogledali." Nato je zaloputnil z vrati in me je pustil samega z gospodično.
"Dober nos ima pa le," je rekla.	1
Jaz sem opustil vsakršno raz-govarjanje in sem vtaknil svojo kadečo se glavo v skledo vode na umivalniku.
(A. Gajevski.)
-o-
Pohabljenec prve vrste
Tudi ženske znajo čuvati skrivnosti
"čisto prav ste povedali, sir! Zato tudi ne bom več iskal. Moj mladi spremljevalec bo nekoliko cbkljukal stene mesto mene. Morebiti bo kje votlo donelo. Lju-sodišča ni tu v divji-, dje vašega kova radi skrivajo ' svoje zaklade v votlih stenah."
J6 na potu. Sodišče bo 3 kdo je najel Yume, ki Ii^li haciendo, jo upepelili PA sodišče bo tudi pre-,'ie so izseljenci, kdo in [ Pravici jih je spravil s 6' Upam, da nam bodo L epega pripovedovali o k.J'h najdemo."
K 86 ^
V Pa prav iz srca želim, i dete! In da bi bili sre-
L7 jaz. Nisem jih namr \\
"a haciendi
odkar sem se poslovil
m
f
ll&a so še, kakor ste re-er smo tod opravili ter sPet vrnemo na hacien-
,. ^ova gotovo srečala. , s,)ali me bodete, kar se se-faj^o po sebi razume, po-Ift jih lahko in jih vpraša-V Se jim godi!". \ sko zaničljivo se je re-jj«* bolesten občutek me je ko sem gledal nje-\ ^ Prepričan je bil seve-kS bova srečala izšel j en-L,si' je mislil, da so še ve-Lk°Pani v rudniku. Tam it^i, nihče bi jih ne našel " ^ ne pričal zoper nje-
IS],
I\/at seveda ni bilo nič z rudnikom in z bo-ki si ga je mislil pri-^ Pomočjo izseljencev. Pa , e! kazni, se je lahko po-n ali drug način spet lo-
v
"Le kljuka j te, kolikor se vam poljubi! Za zabavo mi bo!"
Pogodbe in druge obtežilne listine je gotovo imel pri sebi, o tem nisem prav nič dvomil. Treba jih je bilo le poiskati. Prepustil sem iskanje Mimbrenju, da bi sam laže opazoval Meltona.
Kdor ima opravka z zločinci, ve, da pri taki hišni preiskavi obraz in oko zločinca gotovo izdata. Tiho sem poučil Mimbre-nja, naj trka po stenah in po podu, in če bi zakašljal, naj preneha s trkanjem in začne na drugem mestu, pa se črez nekaj časa povrne na sumljivo mesto. Sedel sem tako, da je bil moj obraz v senci, in ostro opazoyal Meltona, pa se delal, kot da gledam samo Mimbrenja.
Zelo samozavestno je opazoval dečka, ko je začel s trkanjem, pa samozavest mu je izginila z obraza, čim bolj se je Mimbrenjo bližal ležišču. Ko je pritrkal do ležišča, sem rahlo zakašljal. Pustil je ležišče in koj je leglo zadovoljstvo na Melto-nov obraz. Nekajkrati sem ponovil igro in bil prepričan, da so letine skrite v ležišču ali pa pod njim, oziroma blizu njega. Ko je Mimbrenjo spet pritrkal do ležišča, nisem več zakašljal, od-grnil je odeje in jih preiskal. Skrb je stopila Meltonu na obraz med preiskovanjem in spet izginila, ko je bil s preiskovanjem gotov.
Slika nam kaže nemški "Reichstag," ki se je zbral v Kroll opernem poslopju, Oh tej priliki je govoril Hitler ter poudarjal, da je sedaj Nemčija tako močna, da se nikogar več ne boji in da lahko premaga vsakega sovražnika-, pa naj pride od kjerkoli.
Slika vam, predstavlja novo bojno ladjo Washington (35,000 ton), ki čaka v Philadelphia nadaljnih ceremonij predno bo sprejeta v družbo ostalih bojnih Udi). Ladja je bila zgrajena precej pred preračunanim časom in tako so naši tehniki zopet dokazali, česa so zmožni, kadar jih sila nažene.	___.!£ 15: A - It jM
Posledice vojne so strašne in ^nešteto različnih pohabljencev ostane nesrečnih za vse življenje. Premnogokrat pa se tudi dogodi, da nesreče pri domačem delu, bodisi na polju ali v gozdu pohabijo človeka, da ni za nobe-'no rabo in je sam sebi in drugim samo v nadlego.
Primer take nesreče se je dogodil pred dvema leti v Slov Goricah, v stari domovini, žrtev je postal delavec Zimerl Anton iz Vešenika, ki se je pred dvema leti v Dobriški vasi težko ponesrečil. V gozdu je naložil na voz hmelovk, drogov za hmelj ter je nesrečno naklučje hotelo, da se je voz na ovinku prevrnil, ker je kolo zdrknilo v kolobar. Zimerl je hotel na notranji strani s svojo močjo obdržati voz, da bi se isti na ovinku ne prevrnil. Toda teža tovora je bila prevelika in ga je podrla, pri čemer mu je težki tovor prelomil hrbtenico nad kolkom. Nad leto dni je ležal v bolnišnici, a mu vsa zdravniška veda ni mogla ničesar pomagati.
Zimerl sedaj ne more ne stati, ne hoditi, sedeti ali klečati. Spodnji del telesa mu je povsem mrtev, da ne čuti niti največjega udarca. Sama ob sebi je razumljiva njegova velika življenjska nesreča. Njegovi domači imajo z njim veliko skrb in dosti dela, ker ga morajo oskrbovati kakor malega otroka. Posledica popolnega omrtvičenja spodnjega telesa je prekinitev živčevja po zlomu hrbtenice. Seveda ne more ničesar delati, ker tudi v rokah nima nobene prave moči.
Ob lepem vremenu se vozi po cesti, kjer ga ljudje ogledujejo in vprašujejo, na kakšen način je postal tako nebogljen. Malokdo gre mimo njega, da bi mu ne vrgel par dinarjev ali tudi več. Je lahko in tudi kaditi more. Ob nedeljah, ko se zbere v trgu več ljudi ali na sejmski dan, se zavleče tja, kjer ga usmiljeni ljudje obdarujejo z dinarčki. Podal se je bil tudi v Maribor. Tja in nazaj je "hodil" cele tri tedne. Med meščani je bil predmet splošnega pomilovanja.
Njegovo nesrečo preiskujeta tudi okrajno sodišče v Slov. Konjicah in okrožno sodišče v Celju. Zimerl namreč toži dva posestnika, enega na Strteniku, drugega pa v MarkaSici, ker ju smatra za odgovorna, ker sta ga — po njegovi trditvi — najela za delo. Sodišče bo seveda lahko zadevo pravično rešilo, a zdravja pa mu ne more vrniti nikdar. Ogledala si je tega nesrečnika tudi posebna komisija, ki si je ogledala tudi kraj nesreče.
Znano je že, da je po nalogu načelnika angleške zračne sile bilo zamenjano vse osobje tako zvanega tajnega odelka, ki daje letalcem skrivna navodila, spoznavne. znake, gesla itd. Iz tega oddelka so bili premeščeni vsi moški, katere so nadomestile ženske.
Med letalci je ta ukrep vzbudil splošno začudenje. Stavljeno je bilo tudi vprašanje na enega višjih poveljnikov letalstva, kako utemeljuje poveljstvo ta na videz zelo čuden ukrep. Poveljnik je odgovoril: "ženske so po svoji naravi zelo zaprte in iz njih se težje izvleče kakšna skrivnost, kakor iz moških. Res je, da prevladuje mnenje, da so ženske klepeta ve, toda v svojem klepetanju povedo zelo malo, čeprav mnogo govore. Največje klepetulje znajo najbolj skriti svoje skrivnosti v potoku besed. Zato so pa tudi na glasu, da nimajo nikakršne logike in da z njihovim odgovorom človek ne ve kaj početi.
"ženski lahko z mirno vestjo zaupaš skrivnost; ponosna je na to in je ne bo izdala za nobeno ceno. Govorila bo seveda vsemogoče, a pri tem ne bo izdala tajnosti. Nji je naravnost prijetno, ko vlečei za nos človeka, ki bi od nje rad izvedel kaj važnega. Moški so v tem pogledu manj zanesljivi, ker se vse preveč radi pobahajo s svojo važnostjo in tako izdajo marsikaj, o čemer bi morali molčati."
Dragocen petelin
Reven kmet Kujičič iz neke vas blizu Travnika v Bosni je imel dve leti starega petelina, katerega so poznali po vsej okolici. Ta petelin je bil zelo ubogljiv. če si mu rekel, naj zapoje, je takoj zapel s svojim močnim glasom, • da so ga slišali po vsej vasi. Na povelje se je takoj postavil v bojno pozo in pričel udarjati s perutnicami in ostrogami. Za vse to so vedeli ljudje po vasi in tudi iz drugih vasi so hodili gledat tega petelina, ki na povelje poje in se bojuje.
Nekateri ljudje so hoteli ukrasti to plemenito žival, pa ga v kurniku niso našli, ker ga je lastnik ljubosumno varoval in ga ponoči jemal s seboj v svojo sobo, kjer sta spala skupaj. Pred nekaj tedni pa so se zglasilj pri kmetu neki trgovci in ko so se prepričaj o sposobnostih petelina, so ga kupili za 250 dinarjev.
MALI OGLASI
ženska išče delo
Ženska srednjih let bi rada dobila delo za varstvo otrok in je vajena tudi kuhanja. Vprašajte pri Mary Intihar, 643 E. 160. St.	(126)
Delo išče
Ženska, vajena vseh hišnih del (housework) želi dobiti delo. Vpraša se pri Antoniji Rup-nik, 6513 Juniata Ave. (126)
Avto naprodaj
Proda se 1936 Plymouth Coupe, dobra kolesa, čisto ogrodje, privaten lastnik. Cena $165 v gotovini. Vprašajte 11a 6030 St. Clair Ave. (125)
Soba se odda
Spalna soba vse odda v najem poštenemu fantu pri mirni družini. Naslov se izve v uradu tega lista.	(124)
Trava naprodaj
Proda se lepa trava (Creeping Bend). Vprašajte pri Frank Novinc, 23250 Ivan Ave., vogal 232. St., Euclid, O., telefon IVan-hoe 4991-W.
(May 9, 13, 15, 21, 23, 27)
i"
M
N
» K
Oblak Furniture Co.
TBQOVINA S POHIŠTVOM pohiStvo ln vse potrebšfilae za dom 6612 ST. CLAIR AVI. ___HF.ndrrtmn ZOTH_
■
E
Sigrid UndSet
ni—KRIŽ
Toda Jofrid ni bila popolnoma zdrava. Kristina je to opazila skoraj na prvi mah, ko je dekle prišlo na dvor. In spomnila se je tiste prve zime, ki jo je preživela na Husabyju — bila je poročena, njen mož in njen oče sta si bila med seboj v svaštvu, čeprav ni bilo moči vedeti, kaj bo iz njunega prijateljstva, ako pride krivica na dan. Kljub temu je takrat bridko trpela zavoljo kesanja in sramu, v srcu se ji je nabirala nejevolja zoper Erlenda— in bilo ji je takrat že celih devetnajst let; Jofrid je izpolnila komaj sedemnajsto. In tako je zdaj hodila okrog, zapeljana in brezpravna, daleč od doma, med tujci, z Gautejevim otrokom pod srcem. Kristina si je na tihem priznala, da je videti Jofrid mnogo mo,čnejša in pogumnejša, kot je bila nekoč ona sama.
Toda Jofrid ni prekršila samostanskega miru, ni prelomila obljub in obetov, ni varala in se lagala, ni staršem za hrbtom kradla časti, čeprav sta tadva mlada človeka predrzno ravnala zoper deželne postave, zoper pokorščino in nravnost — vendar ni treba, da bi ju toliko pekla vest, kot je takrat njo. Kristina je mnogo molila za to, da bi se Gautejevo vrtoglavo početje dobro končalo — tolažila se je z božjo pravičnostjo, ki Gauteju in Jofridi gotovo ne bo naprtila težjih pogojev, kot so bili odmerjeni Erlendu in njej — in onadva sta se bila vendar poročila, otrok njunega greha je prišel na svet kot zakoniti dedič vseh njegovih sorodnikov.
Ker nista ne Gaute ne Jofrid Črhnila o tej stvari, Kristina ni marala drezati vanju, čeprav bi se bila rada pogovorila z neizkušeno mlado ženo: Jofrid bi se morala zdaj varovati, v ranih urah bi morala počivati, ne pa vstajati prva na dvoru — Kristina je opazila, kako se Jofrid žene za tem, da bi bila še pred taščo pOknoci in da bi opravila več dela kot ona. Toda Jofrid ni bila takega značaja, da bi se ji Kristina mogla ponujati in ji kazati sočutje. Edino, kar je mogla storiti, je bilo to, da ji je prav na tihem odvzemala najtežje delo in da se je na samem in pred posli tako obnašala nasproti njej, kot bi bila zares mlada gospodinja na dvoru.
Frida je bila vsa besna, ko se je morala umakniti s svojega mesta poleg hišne gospodinje in ga odstopiti Gaute je vi ... Ko sta bili nekega dne s Kristino v kuhinji, je imenovala Jofrido s to grdo besedo. Tedaj je Kristina svojo deklo prvič oplazila po obrazu:
"— Lepo je slišati take besede iz- tvojih ust, ti stara psica ti, pojava!"
Frida si je otrla kri z nosa in ust:
"Ali ne bi ve, hčere imenitni-kov, kakor ti in tale Jofrid, morale biti boljše kot kajžarski otroci —? Dobro veste, da vam poročna postelja s svilenimi rjuhami ne uide, — ve šele morate biti pojave in nesramne, če ne morete strpeti, ampak se z mladimi suličarji vlačite v grmovje in prihajate s pankrti domov — fej vas bodi, pravim!"
"Molči zdaj — pojdi ven in se umij — kri ti kaplja v testo," je še precej mirno rekla gospodinja.
Med vrati je Frida srečala Jofrido. Kristina je po dekletovem obrazu ugenila, da je slišala pogovor med njo in deklo.
"Reva govori, kakor pač ve in zna. Spoditi je ne morem — nikamor bi se ne mogla obrniti."
Jofrid se je porogljivo nasmehnila, tedaj je Kristina rekla: "Dva sina mi je vzredila."
"Gauteja ni vzredila," je odgovorila Jofrid, "tega naju spomni, kadar le more. Ali je ne bi mogli omožiti?" je vprašala rezko.
Kristina se je morala zasme-jati:
"Misliš, da si nisem tega že na vse pretege prizadevala? Pa ni prišlo delj kot • do pogovora med fantom in njo, ki naj bi postala njegova nevesta —."
Kristina si je mislila, ali ne bi bila to primerna prilika, da; se pogovori z Jofrido — ji namigne, da mlada od nje lahko pričakuje samo materinske dobrohotnosti. Toda Jofrid je bila jezna in hladna —.
Medtem se je pričelo Jofridi hudo poznati, da ni več sama. Nekega dne bi bila morala trebiti perje za nove blazine. Kristina ji je svetovala, naj si čez lase priveže ruto, da bi se jih puh ne prijel. Jofrid jo je ubogala.
"Saj mi zdaj tudi bolje pristo-ji, kakor če hodim razoglaVa,' je rekla in se nasmehnila.
"že mogoče," je kratko odvrnila Kristina.
Kljub temu ji ni šlo v glavo, da se more Jofrid s tem šaliti.
Nekaj dni nato je prišla Kristina v kuhinjo in videla, da Jofrid trebi divje peteline — lakti so ji bile že oškropljene s krvjo. Vsa prepadena jo je Kristina potegnila nazaj:
"Otrok, zdaj se vendar krvi še dotekniti ne smeš — ali res niti tega ne veš —!"
"Oh, ali mislite, da je vse res, kar pripovedujejo ženske?" je dvomeče vprašala Jofrid.
Kristina ji je tedaj povedala o ognjenih pegah, ki jih ima Na-akkve na prsih. Namenoma je namignila Jofrid, da še ni bila poročena, ko je videla gorečo cerkev.
"O meni bi si gotovo ne bila
mislila kaj takega??" jo je vprašala tiho.
"Pač, Gaute mi je vse povedal
—	Vaš oče Vas je zaročil s Simonom Andressonomo, Vi pa ste z Erlendom Nikulaussonom zbežali od doma k njegovi teti in tako je moral Lavrans dati svoje privoljenje —."
"Čisto natanko tako ni bilo — ne, nisva zbežala od doma. Simon me je takoj odvezal besede, ko je slišal, da imam Erlenda rajši, in tedaj je moj oče pristal
—	nerad sicer, vendarle pa je dal Erlendu mojo roko — leto dni sva bila zaročena —. Ali se ti zdi to hujše?" je vprašala, zakaj Jofrid je zardela v obraz kot ogenj in vsa prepadena strmela vanjo.
Deklica si je z nožem postrgala malce krvi s svoje bele lakti.
"Da," je rekla tiho, pa zelo odločno. "Dobrega imena in časti bi ne bila tvegala brez po-
trebe. — Ne, Gauteju ne bom nič povedala o tem," je naglo pristavila. "On živi v veri, da Vas je njegov oče šiloma odpeljal s, seboj, ko Vas ni mogel dobiti 3 prošnjami in moledovanjem —."
Saj ima prav, si je mislila Kristina.
Sčasoma in čim dlje je Kristina premišljala vse to, tem bolj je prihajala do prepričanja, da bi bilo najbolj pošteno, ako bi Gaute Helgeju Hovlandu poslal pismo, mu poveril svojo zadevo in ga prosil, naj mu da Jofrido za ženo, pod pogoji, ki bi mu jih Helge po svojem preudarku dovolil. Kadar pa je o tem govorila z Gautejem, je v zadregi gledal predse in se ji izmikal. Nazadnje je jezno vprašal, ali bi mati lahko poslala pozimi pismo čez gore? Ne, ampak Sira Dag gotovo lahko pošlje pismo v Ne-set in odondod ob morski obali dalje, je rekla mati.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. . . Posluje že 47. leto
Članstvo 37,000 Premoženje $4,500,000
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 125.19%
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji,
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI,
kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do CO. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do IG. leta pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član aH članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K- S. K. Jednote, ali pa na:
iet, 111. J
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.
Joliet
m
FOR A
mHism
GIANT OF THE SIXES
§
expected! Get »udi MOKI
Pay LESS than
you
More
has 325 cu. in. capacity.
Mora Shelf Space. 1 more shelf then you find
in 6*8 of most other makes!
More Usable Frozen Storage Space. 710 cu- plus
4 pounds of ice I
More In ke Service. Has exclusive Qnickube Trays. Plus a double-width tray with built-in tray releate.
1941 Modal
IS-6
Več kot 6 milijonov FRIGIDAIRE je bilo že narejenih in prodariih
Cene na FRIGIDAIRE lahko dobite od $99-95 naprej. Lahka mesečna odplačila.
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
JERRY BOHINC in JOHN SUŠNIK, lastnika
6104 St. Clair Ave.	819 East 185th St.
1884
NAZNANILO IN ZAHVALA
Tem potom naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da so odšli po večno plačilo naša dobra in nikdar pozabljena mati in stara mat'
Josephine Slogar
rojena STROJ AN
po domače Žniderjava. Za vedno so zatisnili svoje blage oči dne 27. aprila 19*1 v starosti 56 let.
Doma so bili iz vasi Prestrana pri Krki.
Položili smo jih k večnemu počitku dne 1. maja 1941 po opravljeni sveti maši zadušnici v cerkvi Sv. Vida na Calvary pokopališče.
Najprvo se želimo prisrčno (zahvaliti Rev. Andrew Andreyu za pode* Ijene svete zakramente in tudi za spremstvo iz Fr. Zakrajsek pogrebne kapele v cerkev in na pokopališče, za molitve ob krsti in na pokopališču in za opravljei»e ganljive cerkvene obrede.
Najlepša hvala vsem za lepe vence, ki so bili položeni ob krsti v bjag »P®' min drage pokojne in sicer: Mrs. Mary Snider in družina, Mrs. Elizabeth So«' der in družina, Mrs Mary Hočevar in družina, Mr. in Mrs. Louis Recher in dr»»" žina, Mr. in Mrs. John Koželj in družinaE. 157 St., Mr. in Mrs. Andrew Slogar Sr' in družina, Mr. in Mrs. Andy Slogar Jr. in družina, Misses Mary in Jennie Zakrajsek, Mr. John Slogar Sr., Mr. in Mrs. John Slogar Jr., Mr. in Mrs. Joseph S*" lomon Sr., Mr. in Mrs. Anton Champa Sr., Mr. in Mrs. J. Marirtčič, Mr. iti M«"5' John Ubic in družina, Mr. in Mrs. Matt Debel jak in družina, Mr. in Mrs. Ed S0' lomon in družina, Mr. in Mrs. Frank Champa in družina, Miss Hattie ChamP8' Mr. in Mrs. Ed Laskowski in družina, Mr. in Mrs. Ed. Kirschner in družina,
in Mrs. Wm. Damberger in družina, Mr. in Mrs. Mike Dopirak in družina, Mr. Joseph Palcic, Mr. in Mrs. John Celesnik, Mr. in Mri. John Tushar, Mr. in M«"5: Frank Tushar, Mr. in Mrs. Joseph Tushar in družina, Mr. in Mrs. John Zalete
Sr. in družina, Mrs. Zoretich in družina, Mr. in Mrs. Tino Modic in družina, An«1®' Josephine, Mary, Roman in Frank MaVer, Mr. in Mrs. C. J. McCarthy, Spe£j) Bros., Mr. in Mrs. Steve Palawoda, društvo Sv. Ane št. 4 SDZ, podružnica št. * SŽZ, The Lyon Tailoring Co.-Coat shop, The American Stove Co. Dept. 17, Clevf" land Hardware Co.-Die Cast Div. Prav lepa hvala tudi sledečim prijateljem sosedom za krasen skupni venec: Mr. in Mrs. J. Salomon Sr., Mr. in Mrs. J. P Mr. in Mrs. Breskvar, Mr. in Mrs. J. Salomon Jr., Mr. in Mrs. Hanlon, Mrs. Sim0"' cic, Mr. in Mrs. Ed Simoncic, Mr. in Mrs. Domsick, Mr. in Mrs. Levstek, Mr- 1 Mrs. Yurlina, Mrs. Markozic, Mrs. Shuber, Mrs. Champa, Mrs. Klopcic, Mr5' Dezelan, Mrs. Žigman, Mrs. Mally, Mrs. Baznik, Mrs. J. Sray, Mrs. Kolenc, MJ* Legarski, Mrs. Kalister, Mrs. Zabukovec, Mrs. Vidmar, Mrs. Stefančič, Mrs- W sic, Mr. Homar, Mrs. Kranjc, Mrs. Kramar. Enako tudi polpejbna lepa ^hva*9 Mrs. Josephine Polz in Mrs. Mary Simončič za njih trud, ki ste nabirale za pni venec.
Srčna hvala za darove za svete maše, ki se bodo brale V mirni blage duše in sicer: Mrs. Anna Prince Pueblo, Colo., Mr. in Mrs. Joseph Gode Sr. Pueblo, Colo., Mr. in Mrs. Joseph Slogar, La Salle, 111., Miss Virginia Slogar, Raymond Slogar, Richard Laskowski, Mrs. Mary Snider, Mr. in Mj ' John Kozel j E. 157 St., Mrs. Mary Hočevar, Mr. in Mrs. Andrew Slogar Sr., " in Mrs. Andy Slogar Jr., Mr. Frank Recher, Miss Louise Recher, Mr. in Mrs- * seph Koželj E. 41 St., Misses Mary in Jennie Zakrajsek, Mr. in Mrs. Joseph ? lomon Sr., Rev. Andrew Andrey, Mr. in Mrs. Tony Kotnik, Mr. Joseph Mr. in Mrs. John Leseak, Mr. in Mrs. Frank Hočevar, Mr. John Hočevar, ™ ' Ed Hočevar, Mr. in Mrs. Rudolph Salomon, Mr. in Mrs. Louis Peterlin, Mr- 1 Mrs. Anthony Golic Jr., Mr. in Mrs. Frank Champa, Mr. in Mrs. John Mrs.. Frances Oražem, Mr. in Mrs. John Hanlon, Mr. in Mrs. Frank Griese, ^ in Mrs. Tony Gerchman, Mr. in Mrs. Roman Maver, Mr. in Mrs. Frank Pa°^ef. sic, Mr. in Mrs. Joseph Stefančič, Mrs. Jennie Jeric, Mr. John Skrajnar, Ameg ican Stovei Co.-Dept 17, Mr. in Mrs. F. Breskar, Mr. in Mrs. Joseph Trainca, M1^' Mary Germsek, Mr. in Mrs. Louis Kolar, Mr. in Mrs. Joseph Ondercik, Rose Urbančič, Mr. in Mrs. Joseph Grdina, Mr. in Mrs. Tony Marolt, Miss H* tie Pečjak, Mrs. Theresa Kmet, Mr. Frank Gorenčič, Mr. Adolph Vesel, g' Rudolph Kocjančič, Mr. in Mrs. Frank Laurie, Mr. Stanley Vidmar, Mr. in Suhadolnik, Mr. in Mrs. John Domsic, Mr. in Mrs. Joseph Somrak, Mrs. «|u Shine, Mr. in Mrs. Frank Pajk, Mr. John Leustik, Mr. Paul Sever, Mrs. nek in Agnes, Mr. in Mrs. Midge Svekric, Mrs. Mary Vidmar, Mrs. Frances se, Mr. in Mrs. J. Vidmar Carl Ave., Mr. in Mrs. Vic Vokac, Mr. in Mrs. A. fi nik, Mr. F. Walland, Mr. in Mrs. Anton Tanko, Mrs. Frances Kure, Mr. in I*1 Knaus, Mr. in Mrs. Anton Snyder, Mr. in Mrs. John Misic.
Nadalje lepa hvala sledečim za avtomobile, ki so jih dali brezplačno razpolago ob priliki pogreba. Mr. August Snider, Mr. Ed Hočevar, Mr. „ Grmsek, družina Maver, Mr. Charles Zakareckis, Mr. Anton Tanko, Mr. Hočevar.	^
Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so jih obiskovali v bolezni ter v$eji, ki so nam bili v pomoč in tolažbo na en način ali drugi ob času bolezni in prev . ke žalosti v družini, enako tudi prisrčna hvala vsem, ki sd čuli in molili ob krS se udeležili svete maše in jih spremili na njegovi zadnji zemeljski poti.
Naša iskrena" zahvala naj velja članicam društva Sv. Ane št. 4 S. in podružnice št. 25 S. Ž. Z. za udeležbo pri pogrebu, posebnd pa nosilcem ^'gt-ki so jo spremili in položili k zadnjemu počitku. Ravno tako tudi lepa hvala Vitus Cadets št. 25 S. Ž. Z. za častno stražo na večer pred pogrebom.	. po
Lepa hvala tudi pogrebnemu zavodu Zakrajsek Funeral Home za 1 urejen pogreb in za vso izkazano prijaznost in uslugo.	'
Ljubljena in nikdar pozabljena mati in stara mati, zastonj Vas iščejo oči, ker morali ste nas zapustiti. Dokončalo se je Vaše trpljenje in odp° te se sedaj v hladni ameriški zemlji ter prosite pri Bogu za nas, da se enkrat veselo snidemo nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
JOSEPHINE, poročena Laskowski, in HATTIE, hčeri
JOSEPH, JOHN, in WILLIAM, sinovi	llki
RICHARD LASKOWSKI, RAYMOND, RONALD in PONALD SLOGAR,
VIRGINIA ANN, vnukinja MARIE in JEANNE, sinahe ELMER in JOSEPH, zeta in številno drugih sorodnikov tukaj in v stari domovini.
Cleveland, O., 27. ipaja 1941