ROLETARSTVO _ IHMMRBMMNMHMBBMMNMNBBi - lamelna živete • žaluzije ■ rolete ■ profili za fasade • kovinski izdelki ‘ *a»t*vni in nadomestni d,li “ rolete in žaluzije noie Šentjemejska c. 13 68000 Novo mesto tel. / fax: 368 (0) 68/23-673, 323673 mobitel: 0609/622-585 iu Sir rJ Št, 22 (2390), leto XLVI • Novo mesto, četrtek, 1. junija 1995 • Cena: 130 tolarjev S l,SI linjski ust USD UST** MSKI UST M»U UST Jedrska kroji rezultate Posavja Za jasnejšo sliko o stanju morajo v Posavju prikazovati kazalce gospodarstva z jedrsko elektrarno in brez nje - Tudi v Brežicah in v Sevnici po eno odločilno podjetje JSKI LIST JSK1 UST UHJSKI UST 'EMJSKI UST LEHJSK1 UST _____vez tobaka SS“.*»«we Nicorette -—____^ Sumi z nikotinom iebilSvetovnfJl0~^čerai’ 31 ■ ma)a’ Sazrf™ dan brez ?rdd bo komu to uspelo ,enskrZ. novega proizvoda na Okoren« L: ^ žvečilnega gumija 12 ^°Vep,a pri nas Proizvaja Krka Je Vedska pfSla (Prvi proizvajalec pa 2a žvečilni arm.acia iz Ludna). Gre ^gam, z nikotinom, ki je Lren Prinnd°kazano učinkovit in ku> v Dolenjskih Toplicah, kjer se je v nedeljo < '°pla, ,LCV' bazcnu se niso preveč ohladili, saj je bila termalna J. Pavi‘jk?IOVO Pa ie spomladansko čofotanje koristilo zdravju. odstotkov), ki so oddale obrazce -oddalo jih je tri četrt vseh zavezancev - za lansko leto izkazalo čisti dobiček. V vseh treh občinah, če odštejemo nekaj posameznih podjetij, od katerih je odvisna slika gospodarstva, izstopa trgovina, poleg nje pa še finančno-tehnične in poslovne storitve. V krški občini je bilo izkazanih 52 odst. vseh prihodkov, v brežiški 28 in v sevniški 19. Petino prihodkov je Posavje ustvarilo z izvozom, kar 72 odstotkov tega je ustvarilo 7 podjetij. V Brežicah sta dve podjetji (proizvodnja lesnih izdelkov in cestni promet) ustvarili 35,7 odst. celotnega izvoza, v Krškem sta dve podjetji (elektrogospodarstvo in proizvodnja papirja) ustvarili kar 78 odst. izvoza, v Sevnici pa so tri podjetja (dve tek- stilni in ena s proizvodnjo bazičnih kemičnih izdelkov) ustvarila 73 odst. celotnega izvoza občine. Prihodki * 30 spremljanih pravnih oseb, pri katerih je zaposlenih 28 odst. vseh zaposlenih v Posavju, je prikazalo čisto izgubo, vendar kar dve tretjini izgube odpade na 5 podjetij s področja industrije in rudarstva in enega s področja kmetijstva. Tudi pri izgubah odpade večji delež po posameznih občinah na samo neluy podjetij. Medtem ko je bil v Brežicah in Krškem čisti dobiček dva ali trikrat večji od čiste izgube, je v sevniški občini čisti dobiček dosegel komaj 68 odst. čiste izgube. Poleg tekoče izgube pa regijo bremeni tudi precej izgub iz prejšnjih let, tako da ima Posavje skupno 8,4 milijarde tolarjev izgube. Čez 80 odst. te izgube je bilo ustvarjeno v občini Krško. regije so za 3 odstotke večji od odhodkov. B.DUŠIČ GORNIK Neupravičeno odvzet denar za oškodovance? Nelegalni in nelegitimni postopek ministrstva SEVNICA - “V letu 1994 smo prenesli obvezo za pokritje ukrepov za omilitev posledic suše v letu 1993 v višini 2.900.000 tolarjev. Konec leta 1994 je ministrstvo za kmetijstvo vnovčilo akceptni nalog v višini 3.493.000 tolarjev kot pokritje preveč dodeljene pomoči v obliki koruze in drugih žit, ki so bila namenjena oškodovancem zaradi suše v letu 1993. Pomoč je bila oškodovancem razdeljena po razdelilniku in nismo imeli možnosti, da bi jo vrnili v blagu. Zato nam je ministrstvo neupravičeno odvzelo omenjeni znesek, ker je nastal na podlagi njihove napake,” je poudaril kmetijski referent inž. Tine Zupančič; bivši predsednik sevniškega izvršnega sveta in zdajšnji načelnik upravne enote Jože Kovač pa je potezo ministrstva komentiral takole: “Gre za nelegalen in nelegitimen postopek ministrstva za kmetijstvo. O tem smo obvestili tudi poslance v državnem zboru in državnega svetnika Franca Glinška, a brez uspeha.” P. P. DAN KOT GA ŠE NI BILO - Dan šole na brežiški gimnaziji je bil uvod v celo vrsto prireditev, ki se bodo še zvrstile v tem letu in obeležile 50-letnico te šole. V petek se je tako na šoli ter na igriščih in v dvoranah okrog nje marsikaj dogajalo, dogodkom pa so bili priča tudi bivši gimnazijci, med njimi nekatere znane slovenske osebnosti. Sodelovali so na okroglih mizah, prisluhnili predavanju ali gledališki predstavitvi in razgovoru ter se pomerili v športu, poslušali koncert domačih glasbenih skupin ali pa uživali v akustičnosti slavnostne dvorane Brežiškega gradu. Tam so nastopili gimnazijci s flavto, klavirjem in solopetjem ter s skupinskim in zborovskim petjem. Nedavno nastali dekliški gimnazijski pevski zbor pod vodstvom prof. Simone Rožman je med drugim eno izmed pesmi opremil še z govorico za gluhe. (Foto: B. D. G.) ETNOLOGI NA MULJAVI MULJAVA - Jutri in v soboto, 2. in 3. junija, bo na Muljavi občni zbor Slovenskega etnološkega društva. Ob tej priložnosti bodo podelili Murkova priznanja, dogajanje pa bodo popestrili z otvoritvijo razstave o delu ekipe Etnografskega muzeja v deželi desetega brata leta 1950 in kulinarične razstave Mu-ljavski živež, z nastopom predic in mladih Krjavljev ter s prikazom žganjekuhe. Udeleženci bodo stopili tudi na Jurčičevo pot, si ogledali stiški samostan in prazgodovinske gomile. Župan in občinski svet proti šoli Novomeški občinski svet ni zmogel volje, da bi sprejel stališče a nevračanju v naravi tistih denacionaliziranih nepremičnin, kijih za svoje delovanje nujno potrebujejo OŠ Grm NOVO MESTO - Nedoumljiva je brezbrižnost novomeškega občinskega sveta in župana do tako pomembnega vprašanja, kot je nadaljnje normalno delovanje osnovne šole Grm, kije povrhu vsega še sama za to že veliko naredila. Svet naj bi na zadnji seji zavzel stališče do zahteve, da sc po vojni nacionalizirano zemljišče in stavba, ki sedgj sodita v sklop te šole, vrne v naravi. Seveda bi človek pričakoval, da bodo sprejeli stališče, da se to ne vrne v naravi, saj bi s tem zasadili nož v hrbet že ves čas utesnjeni šoli in njenim velikim prizadevanjem za prepotrebno gradjo prizidka. Pa ne. Očitno je nepopustljivo zavzemanje novomeškega župana Koncilije proti sprejetju takega stališča zaleglo in na koncu je svet sprejel sklep, da ne sprejme sklepa in da vso stvar odloži. Glede na to, da je lastnik šole in predvidena razširitev te šole, ki je bila za razliko od drugih v občini zgrajena zgolj s pomočjo samoprispevka krajanov Novega mesta, ne pa cele občine. Takrat so z gradnjo prizidka padli skozi, zadnji dve leti pa vodstvo šole intenzivno dela na tem, da bi končno zgradili prizidek (Nadaljevanje na 4. strani) uua Trgovsko proizvodno podjetje 68000 Novo mesto Bršljin 37 Tel.: 068/324-442. Stranska vas S 68333 SEMIČ Tel./Fax.: 068/67-270 Mobitel: 0609 613-101, 0609 622-213 KLIMA NAPRAVE DOBAVA, MONTAŽA, SERVISIRANJE Avtohiša Berus servisno prodajni center Audi Akcijska prodaja GOLF VENTO PASSAT 21.990 DEM 31.300 DEM 36.200 DEM Transporter furgon 29.990 DEM Krpan dodatna oprema Nižje cene za vozila iz zaloge! Vsa vozila so opremljena s kodo proti kraji vozila! Avtohiša Berus, d.o.o. Podbevškova 1 Novo mesto Tel.068/25-098 Fax: 068/25-641 MINISTER KOVAČIČ V TREBNJEM, ŠKOCJANU IN ŠENTJERNEJU NOVO MESTO - Minister za lokalno samoupravo Boštjan Kovačič je v torek obiskal novonastali občini Škocjan in Šentjernej ter trebanjsko občino. S predstavniki občin se je pogovarjal o težavah, o zagonu novih občin in vprašanjih, s katerimi se srečujejo občine zaradi nove lokalne samouprave. Več prihodnjič. Z bombo nad neporavnane račune SEVNICA - 29. maja okoli 6.20 je 57-letni Rudolf P. iz Krmelja zaradi neporavnanih obveznosti pred stanovanjsko hišo počakal 43-letnega Boža G. iz Krmelja. Med njima je prišlo do prepira. Ko je Božo odšel proti domu, je Rudolf potegnil ročno bombo, jo aktiviral in vrgel za odhajajočim Božom, da ga je hudo poškodovala. s tem tudi zemljišča in stavbe, kiju denacionalizacijski upravičenci zahtevajo v last in posest, prav novomeška občina, si je težko predstavljati, kakšen gospodarje to, ki se ne poteguje za svoje premoženje. Povrh pa je to premoženje še najtesneje povezano s tem, čemur se reče javni interes. Če seveda sedanja občinska oblast pristane, da kaj takega še obstaja oziroma da šola in njeno delo je v javnem interesu. Na to sta v razpravi opozorila pravzaprav le dva svetnika - gospodarstvenik Miloš Kovačič in odvetnik Tone Škerlj, a je njuno opozorilo hitro zamrlo v množici nasprotnih, tudi hudo zmedenih besedičenj, predvsem pa v zavzetem nasprotovanju tistih, ki bi se morali prvi E3 VREME Po spremenljivem vremenu t> pogostimi krajevnimi padavinami se bo v soboto in nedeljo postopno ustalilo. in najbolj zavzemati tako za premoženje občine kot za javni interes. Od leta 1971, ko je bila grmska osnovna šola zgrajena, je pretesna. Zgrajena je bila za 24 oddelkov, v prvem šolskem letu jih je bilo 28, potem pa vseskozi do danes po 32. V iztekajočem se šolskem letu to šolo obiskuje 830 otrok, toliko jih bo tudi v naslednjem. Že pred 20 leti je bila v referendumskem programu ZE NAVAL NA KOLPO KOSTELSKO - Minuli vikend je bilo sončno in toplo vreme, zato ni čudno, da so izletniki že navalili na Kolpo, čeprav se sezona še m začela. Veliko jih je bilo tudi na Žagi pod Kostelom in med njimi je bilo kar nekaj zelo hrabrih, ki so tudi zaplavali v Kolpi, čeprav je ta reka na tem območju celo v juliju in avgustu precej hladna. Vendar to niso bili prvi letošnji kopalci, saj smo prve videli, ko so za prvomajske praznike skakali z visečega mostu v Grintovcu v Kolpo. Po vsem tem sodeč, se obeta letos na Kolpi živahna turistična sezona. Nujna pot k odličnosti Če je Kalimero morda še imel korist od večnega tarnanja nad svojo majhnostjo in zapostavljenostjo, je Slovenija zagotovo ne bo imela. Svoj prostor pod soncem, svoj delež v svetovni delitvi dela in dohodka, si mora vzeti sama - s kakovostjo izdelkov in storitev, še več: z odličnostjo. Pot k odličnosti je bila zato tema letošnjega seminarja Društva ekonomistov Dolenjskega in Bele krajine prejšnji teden na Otočcu, ki je bil prav zaradi svoje aktualnosti poln zadetek v črno. Če je bila v planskem gospodarstvu pomembna predvsem količina izdelkov, je v tržnem kakovost. Ta lahko napreduje le v svobodni družbi brez blokad, ko stopi, kot je na Otočcu poudaril predsednik SAZU dr. France Bernik, v ospredje individualnost in osebna motivacija. Odličnost je najvišja stopnja kakovosti, za katero pa ni prvi pogoj veliko naravno bogastvo ali kak drug majhni Sloveniji nedosegljiv resurs, temveč sposobnost slovenskega človeka, ki mu je z razvojem informatike postal dostopen ves svet in vse njegovo znanje. Dr. Jože Gričar je v svojem tehtnem prispevku celo dejal, da prinaša sedanja možna vklo-pljenost v svetovni informacijski sistem in elektronsko poslovanje (internet) prav takšno revolucijo kot izum računalništva samega. Za uporabo svetovnega znanja pa ni potreben le hardvvare (oprema ), temveč tudi heartvvare (srce), kot je duhovito pripomnil dr. Janez Gabrijelčič, organizator seminarja, hoteč reči, da se vse začne in konča pri človeku in njegovi volji. MARJAN LEGAN I Spolnost, video in vzgoja Pojav komercialnih televizijskih postaj je s sabo prinesel tudi izjemno oster konkurenčni boj za gledalca, ki ga televizijske postaje poskušajo pridobiti na vsak način. Spolnost v živo ali pornografija sicer , ni nova filmska zvrst, čeprav se je na javnih televizijskih postajah pojavila šele v zadnjem času. Čeprav pornografske filme ponavadi vrtijo v poznih večernih urah, to ne pomeni, da do njih ne morejo priti I otroci in mladina, na katere naj bi taki filmi vzgojno slabo vplivali. Zato je skupina državljanov in državljank pri državnem zboru vložila zahtevo za zakonsko prepoved medijskega pornografskega nasilja slo-venskih komercialnih postaj. Postavlja se vprašanje, kaj bi lahko z zakonsko omejitvijo distribucije in javnega prikazovanja pornografije sploh lahko dosegli. Slovenija pač ni izolirana in v mnogih slovenskih domovih ne spremljajo le domačih televizijskih programov, ampak si podobne filme kot v sobotnem nočnem programu na Kanalu A lahko ogledajo na več satelitskih programih in si jih lahko presnamejo tudi na video kasete. Vse kaže, daje boj za zakonsko prepoved pornografije le donkihotovski boj z mlini na veter, kakor ga je v sobotni prilogi Dela označila Mateja Hrastar. Kaj pa o tem menijo naši bralci? ssi A* ...•'£ ag -***< m % ■JZ" BRIGITA BARKOVIČ, učiteljica z Velike Doline: “Pornografije na TV ni preveč oziroma je umaknjena v tisti čas, ko je večina mladih ne gleda, res pa nekateri filmi ne sodijo na program. Preveč je tudi nasilja. Tako v šoli opažam precej grobega vedenja zaradi posnemanja prizorov iz filmov pa tudi risanke so polne nasilnega obnašanja. Zato je naloga šole in staršev, da spodbujajo druge otrokove dejavnosti.” ZDENKA JARNEVIČ, poslovod-od sl kinia v Vinici: “Predvsem od staršev in njihove vzgoje otrok je odvisno, ali bodo gledali pornografske filme ali ne. Uzakonjena prepoved predvajanja takšnih filmov na javni TV še ne pome- ni, da jih v resnici ne bodo gledali, saj ide je v videotekah ne voljo na stotine pornografskih filmov. Se vedno namreč drži, daje prepovedan sad najslajši. Kar pa se tiče pornografske literature, je trgovci ne bi smeh prodajati otrokom.” PETER SIMONIČ, delavec iz Dra-šičev pri Metliki: “Tistemu, ki želi gledati pornografske filme, z zakonom tega ne bodo mogli preprečili. Preveč je videotek, kjer nimajo nikakršnih predsodkov, ko posojajo takšne filme. Menim pa, da bi se morali v parlamentu zamisliti tudi nad siceršnjim vse slabšim programom. Kar pa se tiče ostale pornografske literature, ki jo je moč dobiti v vsaki trafiki, naj bi jo trgovci umaknili vsaj z najbolj vidnih mest.” MARJANA GRMŠEK, natakarica s Senovega: “Kar se mene tiče, pornografije v javnih medijih sploh ni treba. Mene sicer ne moti, ker za televizijo nimam časa, če pa že mora biti, menim, da bi morali predvajanje prestaviti v pozne ure. Ravno tako je z nagicami v časopisih. Tildi njih ni treba postavljati na najbolj vidna mesta, kjer jih lahko ogledujejo celo najmlajši otroci in nato mamam postavljajo neprijetna vprašanja.” Dr. ALOJZ MIHEV, upokojeni medobčinski veterinarski inšpektor, doma v Sevnici: “Nisem za prepoved lepega, četudi je to pornografija, golo človeško telo. Ne bi smeli pozabiti, da je človek ob rojstvu tudi gol, in se ne bi smeli sramovati svojega telesa niti pozneje, če je lepo. Za prepoved pornografije na A-kanalu in drugje v javnih občilih so verjetno zlasti tisti, ki so v zasebnem življenju okusili marsikakšno naslado življenja.” DARJA BORŠTNAR, prodajalka v prodajalni Novotehne, Trebnje: “Danes se mladina že zgodaj pouči o marsikakšni življenjski skrivnosti, zato otroci, ki zelo veliko gledajo televizijo o določenih rečeh, vedo morda celo več kot odrasli. Imam dve hčerki, stari 2 oziroma 4 leta; televizije ne gledamo pretirano. Je pa res, da človek nikoli ne ve, kakšen bo končni rezultat prizadevanj staršev, če bi prepovedali pornografijo v javnosti, posebej na TV.” ZDENKO IVANČIČ, poštni delavec iz Novega mesta: “Pornografijo je treba ne samo s TV ekranov, iz pregnati **w u»m o * y vwaiiw, i_ časopisov in kinodvoran, temveč tudi iz glav tistih, ki so s tem zasvojeni. Gledalci trde pornografije so zame bolniki in potrebujejo zdravljenje najmanj pri dr. Košičku. Nič nimam proti, če sc v :aže lepo žensko časopisu ali reviji pok___r__________ telo, saj je to nekaj najlepšega, kar je naredila narava.” ALENKA MLAKAR, pedagoginja na osnovni šoli v Sodražici: “Veliko dam na vzgojo in zato menim, da Če znaš otroku privzgojiti paavilen odnos do spolnosti, potem tudi, Če bi gledal pornografski film, to ne more biti moteče za njegov razvoj. Z ustrezno vzgojo in razlago tudi otrok lahko razume, da pornografija ni tisto, kar človeka zadovoljuje. Če otrok tega nima, je lahko moteče. Osebno bi lahko živela brez pornografskih filmov na TV. Ljubši so mi erotični filmi.” JANKO VIDIČ, upokojenec iz Kočevja: “Vsak naj po televiziji gleda, kar mu je všeč. Tako delam tudi jaz. Sicer pa A kanala ne dobim ozimma ga v Kočevju sploh ne dobimo. Če bi pre- povedali bolj gole filme na njem, menim, da bi ljudje gledali pač druge programe, kjer takih filmov ne manjka. Mislim tudi, da nam pobožnjakarji ne bi smeli določati, kaj lahko gledamo. Če menijo, da so najbolj gledani programi okoli polnoči, naj se raje zavzemajo, da bi takrat prikazovali mašo.” Novinarsko društvo o problemih poklica Seja upravnega odbora KRŠKO - Društvo novinarjev Slovenije bo organiziralo junija okroglo mizo, na kateri bo obravnavalo problematiko samoregulacije v novinarstvu. Sklep o tem so sprejeli na prvi deji Upravnega odbora DNS 25. maja v krškem hotelu Sremič. Udeleženci so razpravljali tudi o nekaterih perečih vprašanjih, povezanih s časnikarskim poklicem, in ta vprašanja, ki so med nanizana v problemskem katalogu, bodo deležna širše javne obravnave med novinarji. Po pričakovanjih bodo bodo javno obravnavo najprej usmerili na materialni položaj uredništev ter pri tem analizirali davščine in predlagali davčne olajšave v zvezi s položajem redakcij. V javni razpravi bodo skušali najti kar največ koristnih napotkov v zvezi s predlogom za dodatno pokojninsko zavarovanje novinarjev. Pobude za oblikovanje dodatnega pokojninskega sklada so zrasle iz spoznanja, da se novinarji zaposlujejo razmeroma stari in da težko dosežejo polno pokojninsko dobo. Včeraj opozorilna stavka učiteljev Ttodi v Velikih Laščah so se odzvali na stavko učiteljev ljubljanske regije - Zahteve po hitrejšem približevaju plač v negospodarstvu plačam v gospodarstvu^ LJUBLJANA, VELIKE LAŠČE - Včeraj, 31. maja, so stavkali zaposleni v osnovnih in srednjih šolah in dijaških domovih v Ljubljani in okolici. Enodnevno opozorilno stavko je razglasil ljubljanski območni odbor sindikata, v katerega so včlanjeni tudi zaposleni v osnovni šoli v Velikih Laščah. rast pokojnin in realen Pa^cjL v posameznih negospodarskin javnostih, ki ga ravno v vzg0)" izobraževalnih zavodih obe Iz stavkovnih zahtev je razbrati, da so se ljubljanski učitelji odločili za stavko zaradi prepočasnega približevanja plač v negospodarstvu tistim v gospodarstvu in nestrinjanja s pravilnikom o napredovanju učiteljev, po katerem morajo učitelji že doseženi naziv po desetih letih ponovno potrditi, če ga hočejo obdržati. Med stavkovnimi zahtevami je tako zahteva po stalnosti že pridobljenega naziva mentor, svetovalec in svetnik, hkrati pa tudi zahteva po prepovedi zaposlovanja učiteljev z neustrezno izobrazbo. v Sloveniji kot separata socialnega sporazuma izhodiščno plačo za gospodarstvo dvignila za 7,24 odst. Po mnenju članstva SVIZ, ki se mu pridružujejo tudi zaposleni na osnovni šoli v Velikih Laščah, ima takšna politika vlade za posledico absurdna gibanja, denimo realno najmočneje. M. leskovšek-svete Vladimir Tkalec, generalni tajnik sinikata SVIZ, ki šteje nekaj več kot 31.000 članov, je za javnost pojasnil, daje do zahtev po stavki kot edinem možnem orožju pripeljalo dejstvo, da je slovenska vlada 1. aprila izhodiščno plačo v negospodarstvu povečala le za 2 odst. (sedaj znaša 31.824 tolarjev), medtem ko je s podpisom dogovora o politiki plač * Osnovnošolski učitelj začetnik z višjo izobrazbo ima plače okoli 52 tisoč tolarjev, ko napreduje v mentorja 60 tisoč, ko se povzpne do naziva svetovalec pa okoli 64 tisoč. Če ima visoko izobrazbo, dobi kot začetnik približno 60 tisoč, kot mentor 70 tisoč in kot svetovalec okoli 74 tisoč. Učitelj začetnik na srednji trgovski šoli ima plače 65.125 tolarjev, učitelj z 10 leti delovne dobe 67.653 , če je še dosegel naziv mentor 75.553, po 20 letih 78.079 in če je morda po 30 letih postal svetnik, ima 91.651 tolarjev. PODPORA ZAHTEVAM UČITELJEV SENOVO - Člani 40. študijsk skupine za slovenski jezik P° pirajo »htevepo pravičnejšem nagrajevanju delavcev v vzgoji in vanju, ki so se v zadnjem pojavile v medijih. Podpirf pojavne v mcuijin. * "-f.i,vj. tudi pripombe ljubljanskih si^ stov na predlagani zakon o (februarja 1995), v katere^ naveden predlog o zmanp» , obsegu dela slavista na 4 o kc in povečanem številu ur enskega jezika v 6., /. m n. du. Zahteve so bile že mi1®?. krat argumentirane, zai to menij0’ da razlaga ni potrebna. AKCIJA TEČE DALJE Zbiranje certifikatov za PIK Krono Senior je potekalo tudi na Dolenjskem na poštah, v prostorih agencij za plačilni promet in pri društvih upokojencev, zlasti pa so akcijo vodili občinski odbori Združenj borcev, ki so zbrali nad dve tretjini certifikatov. Skupno je bilo vpisanih 6,5 milijarde tolarjev. Ker je veljavnost certifikatov podaljšana do konca tega leta, so na ustanovni skupščini PIK Krone Senior odločili, da razpišejo dodatno zbiranje certifikatov v vrednosti 3 milijarde tolarjev. Zato poteka akcija zbiranja certifikatov za PID Krono Senior kot doslej do 15. oktobra. J. D. ZDRA VJE IN SREČA - Na sevniški okrogli mizi, ki je bila slabo obiskana, so nekako podprli misel o svetost in visoko povzdignili družino. (Foto: L. M.) s,iži^ Kako živeti zdravo in srečno' Okrogla miza ob mednarodnem dnevu družine - Nezdrava družba - Generacija br^( ideala - Dela za druge in samozaupanje - Ni veliko možnosti za 3-letni porodnišk|jW>' STARE MARKE ZA NOVE LJUBI JANA - 30. junija bodo vse slovenske banke (po naročilu Deutsche Bundesbank iz Frankfurta) Izločile iz obtoka stare serije bankovcev za pet, deset, dvigjset, petdeset, sto, petsto in tisoč nemških mark, Id so bile izdane v obdobju od 2. januarja 1960 do 2. januarja 1980. Navedene bankovce je torej treba zamenjati pravočasno, saj bodo s 1. julijem izgubili funkcijo zakonitega plačilnega sredstva. Po tem datumu jih bo mogoče zamenjati po nominalni vrednosti le še pri nemški centralni bunki ali pa pri posameznih poslovnih bankah s provizijo (če se bodo za to sploh odločile). SEVNICA - Ob 15. maju, mednarodnem dnevu družine, je sevniški občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov nedavno organiziral okroglo mizo z naslovom Kako živeti zdravo in srečno. Ključno vlogo pri odkrivanju in zagotavljanju človekovega zdravja in sreče igra ali bi morala igrati družina, so menili razprav(jalci. JČ0U zadevala tudi sevniška 0^n rekel predsednik s.vet?.,cčit^1 Novšak, bodo skušpali t0/"?:nSlcega z ustrezno delitvijo obc"apie- Mag. Peter Štumpf, salezijanski duhovnik, je menil, da človek ne živi ne srečno ne zdravo, zato je tudi družba nezdrava. Mlada generacija je izgubljena generacija, nima življenjskega ideala in ne delovnih navad. Nasilje, zlasti pri mladini,' narašča. Toda nasilje ni prirojeno, nasilja se človek nauči, je menil mag.t, Štumpf. Po Štumpfovem mnenju mora človek za zdravo in srečno življenje imeti pogum in ponižnost, potrebuje pa tudi modrost in zaupanje v lastne sposobnosti. Dr. Alojz Stopar, zdravnik in član sevniškega občinskega odbora za zdravstveno varstvo, je menil, da mora človek zaradi spremenjenega načina življenja spremeniti v dobro zdravja tudi prehrambene navade in življenjski slog. Drago Čepar, državni sekretar za družino, je rekel, da bi rad naredil vse, da bi rešili družino in s tem našo z ustrezno ueinvij^ --proračuna, katerega delb° ijge., nili za socialno ogrožene d p(gvi srečo. V taka prizadevanja verjetno sodi tudi načrtovani 3-letni porodniški dopust. Po mnenju Štefana Kocipra, poslanca državnega zbora, bi tako podaljšana porodniška koristila zdravju in vsestranskemu razvoju otrok. Kot je dejal Kociper, pa ni prav veliko možnosti za sprejem zakona za 3-letni dopust. Za zdravje in srečo ljudi si bo pri- Dr. Cveto Gradišar je v pripisal pomen družim >n V menil, da je razbita družina sebC bito zrcalo.: v njem ne uzre ne svojih. Po Gradišarjeve .^jjc ju gre v današnji družbi med zamočvirjenim P®trpraViln®^ in suho strugo vrednot. P ■ Jr; izbire ni zagotovljena, e®1 Gradišar ugotavlja, da,'J”s(ni^ modrost eni pa samo mo® J [N Skupnost slovenskih gradov V vseh slovenskih gradovih niti 200 turističnih pos-__________telj - Bogat prospekt v treh jezikih OTOČEC - 24. maja je bila na Otočcu skupščina Skupnosti gradov, v kateri je 15 slovenskih gradov in dvorcev. Po skupščini so predstavili bogat prospekt Gradovi v Sloveniji, ki je izšel v angleščini, nemščini in italijanščini, za slovenskega pa je zmanjkalo denarja, ga imajo pa tudi v načrtu. Od okoli 200 gradov in dvorcev v Sloveniji jih je danes kakšnih 40 v ruševinah, v 31 gradovih so muzeji ali muzejske zbirke, 14 je preurejenih v gostinske oziroma hotelske namene, v kakšnih 20 potekajo javne ali poslovne funkcije, v 10 so socialne ustanove od zavodov za duševno in telesno prizadete do zaporov, v blizu 40 gradovih pa so stanovanja. V vseh slovenskih gradovih in dvorcih ni niti 200 turističnih postelj. Pred dobrim letom so na ptujskem gradu ustanovili Skupnost gradov, prostovoljno združenje lastnikov in upraviteljev gradov, ki želijo izboljšati turistično in kulturno ponudbo slovenskih gradov. V skupnosti je sedaj, kot rečeno, 15 gradov, med njimi tudi Otočec, sevniški grad, Bogenšpcrk in Pod- sreda. Skupnost oziroma število članov bi radi povečali, povezati se nameravajo s podobnimi združenji v tujini, zlasti v Avstriji, Italiji, Češki, Slovaški, na Madžarskem in Bavarskem; skupnost naj bi si prizadevala za varovanje naravnega in kulturnega okolja, pripravljala * V okviru teh prizadevanj so sedaj s pomočjo Ministrstva za gospodarske dejavnosti, kamor sodi tudi turizem, izdali prospekt Gradovi na Slovenskem v nakladi 30.000 izvodov in v treh jezikih. V prospektu so predstavljeni vsi gradovi, člani skupnosti, in drugi, in to v sliki in s turistično ponudbo. Na Otočcu so predstavili tudi koledar letošnjih prireditev na gradovih, članih skupnosti. skupne programe za turistično ponudbo itd. Nameravajo ustanoviti klub prijateljev gradov, kasneje pa neprofitno fondacijo, s pomočjo katere bodo lažje in hitreje uresničevali svoj program. da sem ta zakon (ljubimk pisrn Odločal en sam promile proračuna RS V parlamentu burna razprava o delavski plači tega, ua 3LHI ia ------- s0cia>'- bom ponavljal besed o v2. državi, ki jo imamo zapis«’ členu ustave. Ne born P .stj„i, besed o evropski sociain . doki priporoča kot m‘nirn,„ar del «lr Pr, J Pri "dl h % tis Pri ti, fo,*i)*v0 Velik kmečki praznik v Mimi Peči Mirnopeško govedorejsko društvo pripravilo drugo razstavo plemenske živine -Rejci pripeljali 40 krav in telic rjave in črno - bele pasme - Popoldne kmečke igre PSITOxČNA obramba LETOS ŠE PO STAREM " čeprav so delieniVtrokovnjakov zel° Pornu?!? S,° zna,,i Predvsem K*U slovenskih hidrom- naše nL°80v “ učinkovitosti doslti«»’umb,e Proti ‘oč>> bo še tlelova V JH SiStCm ‘et0S Na L°kr°B 150 milijonov Seal« ,!’k!lLbH za si,° z»do-P0SO(inMZdr?eVanje ^nC P“ za ramhI, blja1"Jt) centrH za ob- nekai n na Lisci in za rakt,J k,8,!4'0«0 Protitočnih »9streLr 1,0,10 razdelili na ^odne S bme?.tihosrednj,;in tih vren?'0Vf“«e- °b normal-to zadn?»ensl“h razmcrah bo •etnbra *°Va 0 do konca sep' MIRNA PEČ - Govedorejsko društvo Mirna Peč je v sodelovanju s Selekcijsko službo in Kmetijsko svetovalno službo v soboto, 27. maja, pri osnovni šoli v Mirni Peči organiziralo revijo in razstavo plemenskih krav in telic rjave in črno - bele pasme za območja občin Novo mesto, Šentjernej in Škocjan, popoldne pa še tradicionalne kmečke igre. Najboljšim rejcem so podelili nagrade in priznanja, najlepši kravi - šampionki pa sta: pri rjavi pasmi krava Mika, last Franca Bartlja iz Jablana pri Mirni Peči (zmagovalka s prve razstave leta 1991) in pri črno - beli pasmi krava Dalka, last Alojza Kastelca iz Malega vrha pri Mirni Peči. KRA VI ŠAMPIONKI - Ta laskavi naslov sta prejeli: pri rjavi pasmi krava Mika rejca Franca Bartlja iz Jablana (na levi) in pri črno-beli pasmi krava Dalka rejca Alojza Kastelca z Malega Vrha (na desni). (Foto: L. Murn) ^ MEHANIZACIJE 'liRob9^KTO-VPe‘ek.2.ju-ski šoli v e bo na Srcdni' kmetij-'femonIa™m "a Trški gori 13. <%. Oh') Ja,kmctiiskc mehaniza-Vin0Rra(Win bo Prikaz sadjarsko -"ikov m" ^.mehanizacije: pršil- ll'30’DTuČarje.v ln traktorjcv, ob Slr°jevzic° pnkaz mehanizacije 1 vza spravilo krme. fcjETiiiČE ?a novoPn!eplCkle8a tedna so sc tudi Mep^ kttfžnici končno no-a^C„i Snje-Zatoj°poskrbe-,0b'le ve JitVastoJnica- Oči strank Sihnrv k0’ ?coa za kilogram 1,3(xi ,il sadežcv pa astronom-e|e spustih1‘^v-Po tednu dni se Pene: jajca on3 700 tolarjev. Ostale ?aprike n f(,rQ’ Sadike Paradižnika, ^tana4snferonov 25. orehi 1.000, !?*arjev p ’ ^lrč1‘rk 20°. slivoka 500 ^ 'k° 40o’iq| ze'eno pa- sejmišča Ribniški čebelarji slavijo RIBNICA - Letos praznuje Čebelarsko društvo Ribnica 90- letnico delovanja, prav tako obletnico pa bo slavil letos tudi njegov najstarejši član France Gradišar, ki bo na proslavi jubileja društva 17. junija predal članom čebelarskega krožka osnovne šole France Prešeren v Ribnici ključ novega čebelnjaka. ”Naše čebelarsko društvo sta pred 90 leti ustanovila učitelj Verbič iz Sodražice in Andoljšek iz Velikih Poljan,” je začel pripovedovati njegov današnji predsednik Ivan Gradič. Delo društva je med prvo svetovno vojno zamrlo in se po njej obnovilo, prav tako pa tudi med drugo svetovno vojno, in je bilo delo obnovljeno na pobudo čebe-laijev Franceta Levstka iz Ribnice, v društvo pa so se včlanili napredni čebelarji Kaprol, Ludvik Češarek, Ciril Abrahmasberg, Franc Gradišar, Tone Adamič in Marija Arko. Prav zasluga društva je, da so napredni ribniški čebelarjiprešli s kranjičev na sodobnejše AŽ in nakladne panje. Čebelarja Nosan iz Goriče vasi in Andoljšek sta našo čebelo sivko prodajala celo na Koroško, nekaj panjev pa kar v Ameriko. Pri društvu je bil ustanovljen krožek za vzrejo matic, v Jelenovem Žlebu pa je bila oplemenilna postaja. “Čebelarji smo zato začeli uresničevati davno željo naših prednikov o potrebni vzgoji mladega rodu in povezavi s šolami. To nam je uspelo pred štirimi leti, ko je dobila mentorja Boga Abrahamsber- Ivan Gradič ga osnovna šola v Ribnici, nato pa še šole v Dolenji vasi, Loškem potoku in Sodražici. Upokojenemu učitelju Lojzetu Žagarju, čebelar-ju-mentorju, je uspelo postaviti šolski čebelnjak v Loškem potoku, v Ribnici pa bo šola dobila ključ novega čebelnjaka 17. junija. Za slednjega gre zasluga predvsem nekdanjemu tozdu Jelenov Žleb, občinski skupščini in še 13 pokroviteljem čebelarskega krožka,” je povedal predsednik Gradič. Ob jubileju šteje društvo 93 članov, od tega so trije častni. Skupno imajo čebelarji (z nečlani društva) okoli 2.000 panjev čebeljih družin, med njimi 1600gospodarskih panjev in 400 prašilčkov, ki so namenjeni za razvoj čebeljih družin. “Skratka: v teh 90 letih smo ribniški čebelarji opravili tako delo, da se s ponosom lahko ozremo na prehojeno pot,” pravi predsednik Gradič. j_pR1MC etijski nasveti ^°kr< L; ^ j. j * v v je je 0rani ? je nedolžen, do 15 mm velik hrošček temne barve, iJTe8ova ni!.Jem in cvetnim prahom; nekaj povsem drugega pa *ompir luknjajo strune 'itieV®°va ličink • m cvetnim prahom; nekaj povsem drugega pa hih/htočno uya.zjmenom struna. Ta ima kot kos žice trdo (od tod len be barvn'mzirano valjasto telo bleščeče rumene ali slamnato ltQaasitno. Lot'° ®° od do ^ mm’ k' Je v nasprotju s hroščkom tliiv °> sladkr.1 Se korenin» skorajda vseh od kraja, najraje pa ima ah °Večlet rno Peso in krompir. Zlasti koruzi, ki jo sejejo na isto bi)Pa Se zairrPored> utegne biti zelo nevaren. Obžre lahko že kalček kitreba k,,,0 v scrne in ga izje. V Podravju so bili primeri, ko je CDolenlkPl0 P°'je zavoljo njih preorati. tjK0,tt'h, kj jg Kem so strune najbolj nevarne ki r! '•Ha L. J'- 'LlniPniPn 'l O ■ nr.wl»l» redvsem mj. -, itj ]„ —. -.*«•■- M.ijuvij iiv.ui.it krompirju, pre deu&t itroinn-lrnPnj?n za industrijsko predelavo. Od strun prevr-«tn,v°> ne ‘upilni stroj ne more pripraviti za nadaljnjo pre- Pren P°zor kon^n‘ izdelek kazile luknje. Zato je treba biti na vCi^va|npn’,Pa četudi še ne zavzemajo večjega obsega. Med ki *‘'J1 CelQ v,vv-c rePc dejemo pravilno kolobarjenje, čimprejšnje in ftiik^tjaio •>ritratno preoravanje strnišč, uporabo dušičnih gnojil, Oe,'no ODr,^i°niak’.tcr sejanje kar najbolj vitalnega semena v s,rn c ahie n,^O),Z0rldio> da se rast čimprej začne. Zanimivo je, da č,0 žit in h Ye,.uJe levilo strun, prav tako jim godi vključevanje bi Pr°vemfvtelJv k°lobar. l|P(ifPf‘zadeUVni ukrepi niso zalegli in če kaže, da bodo strune res-• ? kemičP°rck’ie kot učinkov/ita skrajna možnost neizbežna 'er-P''! ali Dr v?. Pr.ipravkov. Vendar je spet treba biti previden, Presežc t-v!1 sc ‘zpla^a šele, ko število strun na kvadratni me-,ila n Uz° zad št»evdo> ki Pa je za različne poljščine različno. 'iltjjP® deset -p ata že dve struni, za peso tri, za krompir šest, za natV* Se u8°tovi tako, da se izkoplje več primerno ve-baina en k° ^re8lcda zem,j° in ugotovi število strun, to pa c|tiha[0*aton° ?a,'ranje strun so pri nas dovoljeni naslednji insekti-^ta .ije trPk°tan geocid in mesurol. Navodila na njihovi ^Primem-00? s,r°go spoštovati, saj na primer volaton in gcocid ti vJ.ftto Za e1 za zgodnji krompir, z mesurolom obdano seme ni več Cl' 0drTterrJ'1k ltd; *n to: za težje tla z več humusa so prirner-rkt herbicida, za lažje pa manjši. Inž. M. L. PŠENICA LE PO 25,29 TOLARJA LJUBLJANA - Slovenska vlada je prejšnji teden odločila, da bodo blagovne rezerve odkupovale letošnji pridelek pšenice prvega razreda po 25,29 tolarja kilogram. Kmetje s tem gotovo ne bodo zadovoljni, saj je ta odkupna cena realno celo nižja od lanske, zlasti še, ker je vlada močno zaostrila merila za kakovost. ' Prva razstava goveje živine je bila v Mirni Peči leta 1960, leta 1991 pa so kmetje ustanovili Govedorejsko društvo Mirna Peč. “Od leta 1991 vsako pomlad organiziramo kmečki praznik z že tradicionalnimi kmečkimi igrami, razstavo krav pa vsake štiri leta. Pogosteje je nesmiselno, ker se mora živina zamenjati. To pa je tudi dokaz, daje takšna prireditev pri kmetih dobro sprejeta in jo bomo seveda nadaljevali,” je povedal Alojz Kastelic, kmetijski inženir in predsednik Govedorejskega društva Mirna Peč. Komisija za ocenjevanje živine, ki sojo sestavljali mag. Jože Marovt in Matija Rigler ter rejec Franc Pust je živino ocenjevala po dveh merilih: zunanjem (izgled) in notranjem (količina in kakovost mleka). Rezultati so naslednji: najprej za rjave * Popoldne so v Mirni Peči potekale še kmečke igre, v katerih se je pomerilo 8 ekip iz 4 občin: Žužemberk, Straža, Novo mesto, Srednja kmetijska šola Grm, Šentjernej, Škocjan, Trebnje in Mirna Peč. V opravilih, kot so klepanje kose z brušenjem, ruženju koruze, žaganju hloda, vlečenju vrvi in prevozu vode, seje najbolje izkazalo moštvo s Srednje kmetijske šole Grm. pasme - telice: 1.mesto Meta, last Franca Bartlja iz Jablana, prvesnice: 1. mesto Breda, last Pavleta Vidica iz Hruševca; mlajše krave: 1. mesto Martina, last Kmetijske srednje šole Grm, 2.mesto Rena, last Jožeta Kosa z Velikega Kala, 3. mesto Srna, last Staneta Rozmana z Malega vrha, starejše krave: 1. mesto Mika, last Franca Bartlja iz Jablana (ki je tudi šampionka), 2. mesto Sona, last Jožeta Dragana iz Šentjurja, in 3. mesto Biba^ last Pavleta Vidica iz Hruševca. Črno-bele pasme: telice L mesto Nuša, last Ivanke Starič iz Malenške vasi, 2. mesto Mita, last Franca Dularja iz Prečne, 3. mesto Anja, last Jožeta Kosa z Velikega Kala, prvesnice: 1. mesto Pira, last Antona Kramarja iz Mirne Peči, 2. mesto Heda iz Srednje kmetijske šole Grm, mlajše krave: 1. mesto Dalka, last Alojza Kastelca iz Malega vrha (kije tudi šampionka), 2. mesto Ladi, last Antona Kramarja iz Mirne Peči, 3. mesto Manda, last Alojza Jarca z Malega Vrha; pri starejših kravah pa je bilo podeljeno le 1. mesto in sicer kravi Tiki, last Stanka Kostrevca iz Breške vasi. L. MURN BIO PROTI PLESNI Lani sem na svojem vrtu preskusila recept za biološko škropivo proti plesni. Izkazalo se je zelo dobro. Krompirje bil zelen do konca avgusta, fižol je zrasel osem metrov visoko, vsa zelenjava je bila zdrava, letos pa na breskvi ni bilo kodravo-sti. Škropivo je uporabno za škropljenje krompirja, čebule, fižola, kumar, sadnega drevja, vinske trte in drugih rastlin. Pripravi pa se takole: Kilogram sveže ali 15 dkg suhe njivske preslice namočiš v 10 litrih hladne vode (deževnice) za 24 ur v emajlirani posodi. Potem vse skupaj skuhaš. Vre naj pol ure, nato precediš. Preslico daš na kompost, dobljenemu čaju dodaš 50 litrov hladne vode, najbolje deževnice, in s tem škropiš rastline enkrat na teden. Če so rastline že bolne, škropiš v suhem in mirnem vremenu. ANICA JANEŽIČ-MIKEC DRUŠTVO PODGORJE IMA PRVI PRAPOR - Na tradicionalni prireditvi 2. praznik Podgorja, ki je bila to soboto v gostilni Pri Roziki na Cikavi, je Društvo vinogradnikov Podgorje razvilo svoj prapor. Zanj je zlate in srebrne žebljičke prispevalo več kot 100 vinogradnikov s tega območja. Na sliki: takole je k pokušnji najbolje ocenjenih vin s podgorjanskih vinorodnih gričev sedla Blažičeva družina, ki ima tudi vinograd v vinski gorici Hribi. (Foto: J. Pavlin) EN „ HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Julij Nemanič Skorajšnji vinski sejem priložnost za rdeča vina Kot smo že poročali, je ljubljanski vinski sejem prestavljen skorajza tri mesece. Mednarodno ocenjevanje vin je bilo v času od 22. do 26. maja, najboljša vina so že poznana in vinski sejem v Ljubljani bo potekal od ponedeljka, 5. junija, do vključno petka, 9. junija. Veliko vinogradnikov iz posavskega vinorodnega rajona redno obiskuje to poznano slovensko prireditev. Njen namen je vsekakor posloven. Dober opazovalec, ki išče ideje, kako čimbolj vnovčiti svoj pridelek, bo našel dovolj zgledov. Škoda pa bi bilo vinski sejem doživljati zgolj kot veselico. Pridelovalci vina, tako tisti, ki razstavljajo, kot tisti, ki iščejo informacije, si prav ta teden ne morejo privoščiti veselice, temveč morajo trdo delati s čimbolj bistro glavo. Radoveden sem, v koliki meri se bo na sejmu odrazilo povečano povpraševanje po rdečih vinih. Na slovenskem trgu se že opazi večje zanimanje za rdeča vina, še bolj se to čuti na evropskem trgu. Vinogradnikom, ki imajo tržne presežke rdeče sorte svetujem, da se pobliže seznanijo s kakovostjo in organoleptičnimi značilnostmi rdečih vin, ki bodo dostopna na sejmu Vino ’95. Dejstvo je, da je kakovost rdečih vin v posavskem rajonu v zadnjih devetih letih premalo napredovala. Prenizke prodajne cene rdečih vin niso spodbudile vinogradnikov, da bi se posvečali kakovosti, kot je bilo to pri belih vinih. V svetu veliko bolj cenijo rdeča kot bela vina, v Sloveniji pa sc jih mnogi vinogradniki skoraj sramujejo ponujati. V Posavju, kije nekoč pridelovalo več rdečih kot belih vin, je bil ta pojav močno prisoten. Da bi pripravljeni dočakali boljše tržne razmere za rdeča vina, jim moramo posvetiti več pozornosti. Čeprav so (predi-katna) vina posebne kakovosti manj običajna pri rdečih sortah, so kljub temu razne možnosti, da se pridelajo razne kakovosti rdečih vin, ki lahko ponudbo popestrijo. Rdeče sorte so se bolj uveljavile za pridelavo mladih vin, ki se pojavljajo na trgu v steklenicah že okrog martinovega. Podjetnejši vinogradniki bodo razvili svoje blagovne znamke rdečih vin, ki bodo s stalno kakovostjo in domiselno ponudbo postale tako popularne, kot so recimo sedaj vina sorte šardone ali sivega pinota. Nujno je, da dosegamo z najbolj uveljavljenimi zvrstami rdečih vin, ki so se uveljavila v daljšem obdobju, kot cviček ali metliška črnina, razpoznavno in solidno kakovost. To so vina za vsakdanjo porabo ob obroku hrane. Škoda bi bilo, da že letošnjega letnika, če bo dober ali prav dober, ne izrabimo za doseganje boljše kakovosti rdečih vin. Premalo smo storili za razvoj in ponudbo arhivskih rdečih vin. Nekateri letniki lepo zorijo v steklenicah. Po štirih letih ima vino pravico do naziva arhivsko vino, kar je tudi znak za posebno kakovost. Veliko je porabnikov vina, ki zelo radi namenijo dragoceno steklenico rdečega arhivskega vina za svečane dogodke. Pokušnja rdečih vin na vinskem sejmu je lahko uspešna priprava na nove načrte. Trta bo kmalu cvetela, nič ni prezgodaj za priprave na trgatev in izdelavo postopkov za jesensko kletarjenje. Dr. JULIJ NEMANIČ PRIKAZ DELOVANJA KMETIJSKIH STROJEV SIP NOVO MESTO-Jutri, v petek, 2. junija, ob 11. uri priredi podjetje Tabakum iz Novega mesta na posestvu Kmetijske šole Grm na Bajnofu pod Trško goro prikaz delovanja kmetijskih strojev tovarne SIP iz Šempetra v Savinjski dolini. Tako bodo strokovnjaki iz te tovarne prikazali delovanje obračalnikov, rotacijskih kosilnic, kosilnikov twist, nove sa-monaktadalne prikolice senator itd. Stroji bodo priključeni na traktor Zetor, ki je bil proglašen za traktor leta. gospodinjski kotiček VINSKI ŠAMPIONI PODELJENI LJUBLJANA . V okviru 41. mednarodnega vinogradniško - vinarskega sejma, ki bo od S. do 9. junija na Gospodarskem razstavišču, so bila prejšnji teden že ocenjevanja vzorcev, v soboto pa so najboljšim vinom podelili naslov šampiona. Ta naziv so podelili v treh kategorijah. V kategoriji l/l je postal šampion beli pinot kabineti Reinholda Schwarzla iz Avstr(je, letnik 1994, šampion v kategoriji 1/4 je postal laški rizling 1988 TBA Martina Haiderja iz Avstrije, letnik 1988. Tretji naziv šampiona v lategorlji 3/21 pa je prejelo vino cabernet sauvignon La Fortuna Vineyards Winery iz Čila, letnik 1993. Rabarbara znanilka sadja Na vrtovih je že pognala mlada, sočna rabarbara s prijetno kiselkastim okusom. Rabarbara je zelenjava, vendar jo v kulinariki uvrščamo med prvo znanilko svežega sadja. Uporabljamo jo, tako kot sadje, za kompote, marmelade, razne pite in torte. Za prehrano so užitna le mlada stebla, listi pa so strupeni. Te lahko sesekljamo, zmešamo z vodo in s to tekočino zalivamo rastline, ki jih je napadel mrčes. Pred uporabo stebla olupimo in nato narežemo na koščke. Dušimo jih v lastnem soku z dodatkom sladkorja, saj je naraven okus močno kisel. Boljša od vrtne je siljena rabarbara. To gojijo v posebnih rastlinjakih v popolni temi. Siljena rabarbara raste zelo hitro, zato so stebla krhka in sočna. Iz dušenih stebel lahko napravimo hitro sladico tako, da ohlajeno masozmiksamo, ji dodamo stepeno sladko smetano in rahlo premešamo. Sladico napolnimo v steklene posodice in ponudimo z drobnim pecivom. Zelo okusno pecivo je POGAČA Z RABARBARO. Napravimo krhko testo iz 250 g moke, 100 g masla ali margarine, 60 g sladkorja v prahu, ščepca soli in enega jajca. Za nadev pa uporabimo 50 g zdrobljenih keksov, 1 kg rabarbare, 50 g sladkorja, 1/4 žličke cimeta, 5 beljakov in 100 g sladkorja za sneg. Iz danih sestavin zamesimo krhko testo, ga zavijemo v folijo in za pol ure postavimo v hladilnik. Nato testo razvaljamo za pol centimetra in z njim obložimo premazan okrogel model. Testo večkrat prebodemo z vilicami in pečemo 15 minut pri 200° C. Na pol pečeno testo vzamemo iz pečice, potresemo z drobtinami, obložimo z narezano rabarbaro, potresemo s sladkorjem in cimetom ter ponovno pečemo 35 minut. Iz beljakov in sladkorja napravimo svetleč sneg, ga nabrizgamo po pečeni pogači in ponovno postavimo za pet minut v pečico, da površina zakrkne in zarumeni. Kfofafe \1 NAŠIH OBČI N MM v Zupan in občinski svet proti šoli Novomeški občinski svet ni zmogel volje, da bi sprejel stališče o nevračanju v naravi tistih denacionaliziranih nepremičnin, kijih za svoje delovanje nujno potrebuje OS Grm (Nadaljevanje s 1. strani) ŠOLA ZA PODJETNIKE - Pred nedavnim se je na Otočcu končala večerne šola za podjetnike, člane dolenjsko belokranjskega združenja podjetnikov. Šole je z izdelano zaključno nalogo in opravljenim ustnim zagovorom uspešne zaključilo 9 slušateljev od 24, kolikor jih je obiskovalo omenjeno usposabljanje. Podelitve se je udeležila med drugimi Staša Baloh, državna sekretarka v ministrstvu za gospodarske dejavnosti, ki je obljubila vladno denarno pomot uspešnim in obetavnim podjetniškim načrtom. Udeleženci pogovora ob zaključku šole so med drugim tudi izrazili željo po prožnejši bančni politiki do podjetnikov. Na fotografiji: po koncu večerne šole. (Foto: L. M.) s 4 učilnicami, 4 kabineti in manjšo telovadnico, v kleti pa bi bila nova avtomatska telefonska centrala za sosesko Kandija in Grm. S svojimi akcijami, velikim prizadevanjem staršev, podjetij, krajevnih skupnos- ti in drugih pa tudi žc s prispevkom novomeške občine so doslej zbrali več kot 200.000 mark, projektno dokumentacijo pa jim je zastonj izdelala Krka. tevka, ki zahteva zemljo, na delu katere naj bi stal prizidek, v last in posest, prav tako hišo, ki je v sklopu šole in v kateri so šolska zobna am- Vsa stvar se je začela zatikati zaradi denacionalizacijskega zah- O STANJU OKOLJA NOVO MESTO - Danes, v četrtek, 1. junija, bo v Hotelu Krka (nekdanji Metropol) ob 20. uri sestanek članov Društva Novo mesto. Glavna tema sestanka bo stanje okolja v Novem mestu; pregled tega stanja in pereče problematike bo prikazal ekolog Tomaž Šavelj iz novomeškega Zavoda za zdravstveno varstvo. V soboto, 3. junija, pa pripravlja društvo izlet po Gorjancih. Tako kot na sestanek vabijo tudi na izlet člane in simpatizerje. Zbrali se bodo ob 10. uri pri “fabriki” na Gorjancih, od tam pa bodo peš odšli na Trdinov vrh in se skozi pragozd spustili do Gospo-dične ' Po počitku in okrepčilu se bodo čez Ruto in Glažarjev graben vrnili na izhodiščno točko. Če bo vreme slabo, bodo izlet prestavili na naslednjo soboto, se pravi 10. junija. Statut tokrat brez zapletov Nova občinska uprava Šentjernej bo imela 6 ljudi -Vrtec z novim šolskim letom enota OŠ PRIREDITEV ZA ZVESTE BRALCE KNJIG - Osmošolci iz vseh osnovnih šol novomeške, škocjanske in šentjernejske občine so se minulo sredo zbrali na zaključni prireditvi tekmovanja za bralno značko v novomeškem Domu kulture. Po podelitvi priznanj 240 učencem so mladi prisluhnili ta čas prvemu alpinistu Slovenije, Novomeščanu Vanji Furlanu (na sliki levo). Pripovedoval jim je o svojih potovanjih in plezanjih po najvišjih vrhovih Nove Zelandije. Zatem so na oder stopili Ukrajinski kozaki in zapeli ukrajinske narodne pesmi. Na koncu so šolarji odšli še s sendvičem v roki, ki so ga skupaj pomagali sestaviti mesarstvo Bobič, Graben ter pekarna Malka. Glavni pokrovitelj in organizator prireditve je bila Občinska zveza prijateljev mladine iz Novega mesta. (Foto: J. Pavlin) ŠENTJERNEJ - Čeprav v dnevnem redu za 6. sejo šentjernejske-ga občinskega sveta kljub 16 točkam dnevnega reda ni bil nikjer niti omenjen statut ali odlok občinske uprave in je kazalo, da se bodo svetniki ukvarjali predvsem s krpanjem lukenj po okoliških cestah, se je ponedeljkova seja po petih urah srečno iztekla. Na dnevni red so uvrstili sprejem statuta občine in odlok o občinski upravi s profesionalnostjo župana, kar je vseh 17 svetnikov kljub znanim zapletom v preteklosti soglasno sprejelo. Tako občinski odlok predvideva 6 delovnih mest, odločitev o redni ali pogodbeni zaposlitvi pa bo v rokah župana. Zakon za delovanje občinske uprave dopušča 10 do 11 odst. proračunskih sredstev, kot je povedal župan Franc Hudoklin, pa bo ta uprava proračun zmanjševala za 8,3_do 8,5 odst. Šentjernejski vrtec je eden redkih, ki ne more sprejeti vseh otrok - od 100 prošenj so jih zavrnili 57 -velik del cene varstva pa mora kriti obgina, saj starši v povprečju prispevajo le 28 odst. Svetniki so sprejeli sklep, da bo z novim šolskim letom POKROVITELJ ŠOLE - Komunala Novo mesto je pokrovitelj osnovne šole Prevole, potem ko je predhodnik sedanjega podjetja Komunala nekoč že bil v tej vlogi, vendar je ta novomeška in občinska vez s šolo v zadnjem obdobju oslabela. Pokroviteljstvo so potrdili tudi s podpisom ustrezne pogodbe 25. maja v OŠ Prevole, ko je Komunala izročila šoli tri računalnike. Na fotografiji (z leve): župan občine Novo mesto Franci Koncilija, direktor Komunale Marjan Kelvišarin ravnatelj OŠ Prevole Jože Hribar ob podpisu pogodbe. (Foto: L. M.) PODOKNICA ZA SVETNIKE ŠENTJERNEJ - Da šentjemejskim občanom ni vseeno, kaj se dogaja z njihovimi svetniki, so pokazali tudi v ponedeljek zvečer, ko so le-ti zasedali. Ker so kot ponavadi zadeve premlevali pozno v noč, so člani in članice mešanega pevskega zbora Vlaste Tavčar, prišli pod okno učilnice osnovne šole, kjer so svetniki in svetnica zasedali, ter jim zapeli znano pesem Luna sije, kladvo bije... Presenečeni svetniki so pevcem prisluhnili in jim celo zaploskali, za nameček pa so kakšnih 15 minut kasneje sprejeli še statut. Škoda, da niso pevci prišli že kakšen mesec prej! • Ker je krajevna skupnost Šentjernej z investicijami v lanskem letu ustvarila 8,4 milijone tolarjev neporavnanih obveznosti, je na občino kot pravno naslednico KS Šentjernej naslovila prošnjo za prevzem obveznosti, kar so svetniki sicer podprli, vendar bo predstavnik občine na prihodnji seji porabljena sredstva natančneje razložil. Na občino Šentjernej je od zadnje seje prišlo kar 10 prošenj za ureditev cestnih odsekov. vrtec enota osnovne šole, s čimer bi se poslovanje lahko pocenilo. Kot je povedala Marija Padovan, je predšolska vzgoja zelo velik porabnik občinskega proračuna, zato so se svetniki odločili, da ustanovijo komisijo, ki bo natančneje proučila prispevke staršev.Ko je v. d. direktorja Marjan Kelvišar predstavil poslovni plan in poročilo JP Komunala, so se svetniki strinjali z 10,11-odstotno revalorizacijo komunal- bulanta, vzgojna posvetovalnica, računovodstvo, vodja šolske prehrane; v njej poteka sodoben nivojski pouk, v njej sta dopolnilni in dodatni pouk, tam potekajo interesne dejavnosti in še kaj. Tudi to hišo, kot rečeno, denacionalizacijski upravičenci zahtevajo v last in posest. Ob tem pa nikakor ni zanemarljivo, da je občina to hišo, ki je bila takrat stara in primerna le za rušenje, leta 1968 prav zaradi potreb grmske osnovne šole odkupila od tedanjih lastnikov, ki sojo dobili v zameno za njihovo hišo, ki sojo izgubili zaradi širitve tovarne No-voteks. Potem so hišo povsem prenovili in razširili, vrednost teh del je ocenjena na več kot 250.000 mark, sedaj pa jo denacionalizacijski upravičenci zahtevajo nazaj v naravi. In formalni lastnik, občina, oziroma njeno vodstvo in občinski svet, jim pri tem tako rekoč držijo štango! Pri tem očitno niti ne pomislijo na to, da bi, če bi bili lastniki hiše še danes tisti, od katerih je občina to hišo pred 25 leti odkupila, to svojo posest mirno in brez zadržkov obdržali. Sedaj pa bo osnovna šola morala najeti odvetnika, da se bo proti občini boril za njeno premoženje in za javni interes. Kakšen je ta interes, očitno vedo vsi razen tistih, ki bi si morali zanj najbolj zavzeto prizadevati,. Iz Ministrstva za šolstvo in šport je v začetku maja na občino prišlo v zvezi s to zadevo pismo, v katerem med drugim stoji: “Pristojni organ Mestne občine Novo mesto mora sprejeti izjavo volje, ali nepremičnine, ki jih uporablja Osnovna šola Grm, šola potrebuje, in se ob tem zavedati, da je prav on odgovoren za nemoteno delo osnovne šole, ki ji mora zato zagotoviti primerne razmere za opravljanje njene dejavnosti. V poročilu šole je namreč razviden interes in potreba te šole po ohranitvi vseh nepremičnin in še po širitvi, ker ji sedanji prostori ne zadostujejo.” Občinski svet naj bi sprejel stališče oziroma, kot pravijo, izjavo volje, da so proti vsakemu vračanju v naravi, kjer bi to omejevalo ali celo onemogočalo normalno delovanje šol, vrtcev, kulturnih in drugih inštitucij, katerih ustanoviteljica je občina. A za to v tem svetu in občinski upravi očitno manjka volje. Ali pa še kaj drugega. nega prispevka, t. GAZVODA ANDREJ BARTELJ Konec vrtca na Mestnih njivah? Zaradi zmanjševanja števila otrok predlagajo ukinitev na Mestnih njivah in v Šmihelu NOVO MESTO - Za razliko od še ne tako odmaki\jenih let, ko je bilo skoraj lažje zadeti na loteriji kot spraviti otroka v kakšnega od novomeških vrtcev, so se stvari v zadnjem času povsem obrnile. Novomeški vrtci se praznijo in v novem šolskem letu bo v njih 120 otrok manj, kot jih je bilo letos. Vodstvo in pristojne občinske službe iščejo vse mogoče načine, da bi tak osip čim manj boleče prestali. In na vrsti je tudi zapiranje nekaterih vrtcev. O tem je prejšnji torek tekla (vroča) razprava v prostorih vrtca na Mestnih njivah. Seveda si pri tem stojita nasproti dve povsem nasprotni strani: vodstvo novomeških vrtcev z občinsko oblastjo in starši. Argumenti enih in drugih pa so taki, da imajo oboji svojo težo, čeprav so argumenti za ukinitev tega vrtca z ekonomske plati bolj prepričljivi, so pa argumenti prizadetih staršev bolj čustveno podkrepljeni in s človeškega stališča razumljivi. V kratkem: gre za to, da sc v tem vrtcu število otrok zmanjšuje in da vrtec.dela v prostorih, ki ne ustrezajo normam in zahtevam, medtem ko je v drugih namensko grajenih novomeških vrtcih prostora dovolj in preveč. Z ukinitvijo tega vrtca -podobna usoda naj bi čakala tudi šmihelskega - seveda otroci ne bi ostali na cesti, saj vodstvo nudi staršem kar devet vrtcev, kamor bi lahko po ukinitvi tega vodili svoje otroke; poleg tega jim dajejo mož- torih,” je med drugim dejala občinska sekretarka prof. Vasja Fuis. Zadnjo besedo bo najbrž imel občinski svet. Dejstvo je, da bo za vse predšolsko varstvo v občini od načrtovanih 500 milijonov tolarjev na voljo 322 milijonov, se pravi tretjino manj. A. BARXEU GROŽNJA ŠOLI - Z vrnitvijo zemljišča in hiše ob šoli v naravi bi bila grmska osnovna šola paralizirana in s tem bi ji preprečili načrtovano gradnjo prepotrebnega prizidka. (Foto: A. B.) nost, da celoten vrtec z osebjem vred preselijo v enega štirih bližnjih vrtcev. V burni razpravi, ko so starši v en glas zagovarjali stališče, naj vrtec na Mestnih njivah, kjer je že 30 let, ostane, češ daje v takem majhnem vrtcu za otroke bolje, da je z njimi lažje delati, da je tu za otroke varna in prijazna okolica, je bilo slišati tudi drugačen glas. Da vodstvo vrtca in občina ne morejo gledati samo na en vrtec, da je racionalizacija nujna, da je v mestu v drugih vrtcih dovolj prostora, medtem ko so vrtci na podeželju prenatrpani (v Žužemberku je ostalo zunaj vrtca 26 otrok). “Če bo vrtec na Mestnih njivah ostal, bo pač treba zmanjševati oddelke v drugih, namensko grajenih vrtcih, tamkajšnje prostore bomo oddajali za druge dejavnosti, naše otroke pa stiskali v za vrtec nenamensko grajenih pros- GOST “SREDE” ŽARKO PETAN NOVO MESTO - Prihodnjo sredo, 7. junija, bo v prostorih Dolenjskega muzeja tradicionalna prireditev “V sredo ob 18-ih”, ki jo prireja Hrvaško kulturno združenje Novo mesto. Tokratni gost večera bo generalni direktor RTV Slovenija Žarko Petan. PODPRLI KELVIŠARJA ŠKOCJAN - Člani sveta občine Škocjan so sprejeli poročilo in delovni načrt javnega podjetja Komunal; Novo mesto. Podprli so tudi predlog, po katerem naj bo Marjan Kelvišar v. d. direktorja Komunah" še naslednjega pol leta. KER NI TRDEN, JE ZAPRT-Od ponedeljka je kandijski most čez Krko zaprt ■ za ves promet. Podroben pregled mostu, ki je bil zgrajen leta 1898, je pokazal,, da je hudo načet, da je velika nevarnost, da se poda pod lastno težo, kaj šele pod težo prometa. Popravilo mostu bo trajalo približno leto dni in v tem času bodo obnovili mostno konstrukcijo, vozišče in pločnike. Obnovitvena dela bodo stala blizu 100 milijonov tolarjev. V času zapore mostu bo promet skozi mesto drugače urejen, kar prijetnejšemu življenju starega mestnega jedra verjetno ne bo v škodo. (Foto: A. B.) Novomeš' kakroij G TRK - Eden znanih regionalni posebnežev, ki ga silno privlači ne doumljivi čudež fotografije, vneto pošilja svoje zabavne r lamne prispevke in skrivnostno vila reklamna gesla. Vse. kar ses^ ti izpod tega peresa, je vS. Začne sc že pri naslovu. Vnel bivamo njegovo pošto na: V , ski list, Glavni trk, Novo Mes . No, do trka je res moralo P. ’ samo ne po naši krivdi. Najbrž) revežu iz otroštva najbolj osna spominu igrica: bagi, trk! LahW tudi, da ga je dobil v zobe hu P TRG - Na Novem trgu Pa P”; do bolj usodnih trkov. Na zadnji*^ sveta slavne mestne občine je Koij< govora” tudi o NovenUrgu-^^ znano in kot sporočajo pr?® j znaki, je tem trgu realsociali razsežnosti parkiranje prep IUZNCZIIUMI Ud! M« - rtfll dano. Ko so prejšnji četrtekg dne občinski svetniki razpravni tem, so bili njihovi avtom° parkirani - na Novem trgu-ko svetniki zasedajo, PaJelc rjčinek ampak šele prede mrežo, pravne občine je bil kmalu P Na Novem trgu so v torek o f trčili pajek in tam Parklfa |/0iikO mobili. Zmagal je pajek. „dpel-muh na kupu! Od vsakeg .{Vi janega avtomobila P?. ; pilo Uganite, koliko med njim svetniških... k,oii LEGIONAR - Pon)enjilegi£ pismo, v katerem nekda .|u„ nar francoske tujske legije, Pv0. zločinske organizacije, pon J ^j£. je usluge in bogate izkusn.U gove glavne reference so z P gjjn je bil najboljši v dvigovanju u5# boksu med 3.000 zaporni ^ držav. Ponudba za Ieg|0r)‘ ' 0ja je luge, informacije in pre“ , , napisana v jeziku, ki od d0‘j naj bi spominja na venetščino, s pobila menda celo v pred3’ venščino. Ura legionarsKCg. vanju je “100 Francoskih *"neVc devizah ali pa tolarjih”- like razlike med trk, trg ia kar,k1 ne bo, bo pa predaval m1 . ^ j« je “od nekaterih Evrop. j0i,il Ameriških pevcev in skuP :v)[ odkrili grozljivo najdbo - P vSa-lobanje. Obe strani že zb ra k„c ka svojo vojsko neodvisna ^ ,c njakov, ki bodo ugotovi lobanja pripadala be i rdeči kravi molznici. P( -Kei ki ki črno la lik Na c celo •uriš kraji najp; m k; "jih, nstie bode ic nji hitel Ž1 K pr skeg; ima i dapi želel misli {asoi ,*C JI$V£ blein ta 0 tu kval -ni s N Sr "taisi "e slu ,vtor Pred, sebe! (eliki kmit <5 % ifPSi rele. Sc **Hp jNi a sc "'so, v|ada "'red Pteds S N kn). j N n vrt S Si, ji Po Ena gospa je rekla, Novo mesto svetlo Pn're 0 Slabše kot je sedaj, ne SUHCIčCANJ*14 [1 DPCI3I* „ ZDRAV DUH V Z£f0d $ TELESU - Kar polovi žuZeib učencev se v osnovni . {SfC| berk ukvarja z različnimi od« j, I nimi dejavnostmi. P^ci luje tudi v športu. E^gjj je raznih tekmovanjih liko uspehov. Delček ja so pokazali tudi vj(j’!'T1|co i'*1 Več na vajah v petek zvečer- obiskal Miro Cerar. . SssssaSSž tudi novo seminarsko miingpv0r ^ 3. razreda osnovne temo “Železarna na Dv0S<’ ........ x , ‘Lže^ , učenci osnovne šo e^ujemb?r.(i-^ .jšpflC1 ‘J. razvoju odbojke v Poleg predstavitve so n*1 ' .g)|Nv ŽUŽEMBERK - MJa^afeni< gasilci so dosegli na,f'’^ajstkfa'ov nulep uspeh. Kar Štir n J doib,, se uvrstili med prvih d‘*u,Sot’'. se uvrstili med P'vl ' Tubo pa-so odnesli 6 pokalo * g6|iibe najuspešnejša društv . -e(nbe Ajdovec in Šmihel pn ni * Več na 9. strani. amJI VA j. velikem številu. vJ- •_ urcx j( usoda m.°s h|5 v zanima same vasi. Veliko praznih, zato bi lahk turistične namene Ne sveta jeza, ne za,„ tttVu Mava-' >lč'“ ie«54. kolumni Maga maga: Primorsko na rti K p‘ •tit0 partizanska zmaga' bičič) , .jgi • V Sloveniji ne P°"'}j. vojne. Imamo ceste- ,.Tq & i 4cli ■k; V S s5 <2 (i; k S I $ It''ie N >-ila VS h S iS ■>i hS i >Ct S * 4 DOLENJSKI LIST Ns, '<* ln Adlešič. Z vsi rPii-ani^ n JnPasezanimajo '»liju ^ na Primostku, v Po ? sc bS,Tslh in drugod. Škoda, l!°zrnigai: an)s^' občinski sveti "°U Ob K-1? Sprejcli odlokov o S na SJlp'. je znano, da V lLTn Področju predvsem Na tn . Cmomaljskr drobir ] POČITNIKOVANJE NA ČRNO ki Z pulcli ob KolP'vse več tistih, na ‘:'rno’ jo eden od četnikov vprašal, ali hi Lp P°blr1ali takso od teh turistov, cdo reJJldtt:m b' M takega morda njih pe’ sPrejeli odlok o redu v nstiinotabo'?0 ?? pobirali lu’ hi|elo polet/e JC ^ VSak° lcl° prC' je Predla1^- Drugi svetnik ko Potni- 'ZUpa„novo obličje, je lah-odsJej ž,men' ^Poročili so, da bo i„&'• Ob tem so otroci _*6|avah nckaj 0 bolj in manj tS:r??ski’bl^advPe0rSn: lrt|i^ob{jn smo že poročali statut ni dobil dve-f»>imsPv dpore, dokaj disci-C “man n'korn SKD in SLS lVkn’ za 'te? da iC preveč levo \i * ajski n P°četjcm naj bi Poslana ^ a,z vodstva stranke fcsarr pt| 5:it>a j 2v°lilvi tajnika ip klVje'bilon,n8,asovanJu po' SSo Se?,svetnikov, proti da zdržali. Pungartnik fc&iSVftss kStu vka , Prašanje svetnika hHa^tie iLu?D)’ zakaj se J(S0P? občil kJaiuje mcd pred-*«%'p'e.Predk„C?a.?veta in *»- UMA IZ MAŠI H OBČIN tVMt Pomanjkljivosti v semiškem vrtcu Semiški občinski svet je razpravljal o novem statusu njihovega vrtca, a je gotovo pomembnejše, kako odpraviti številne probleme, s katerimi se pri delu srečujejo vzgojiteljice SEMIČ - Semiški vrtce, kije enota Vzgojno-varstvenega zavoda Oton Župančič iz Črnomlja, bo predmet urejanjav medsebojnih premoženjskopravnih razmerij med občinama Semič in Črnomelj. Zato je na zadnji seji semiškega občinskega sveta tekla beseda o bodočem statusu njihovega vrtca. Svetniki naj bi se odločili za eno od treh možnosti. Vrtec bi lahko postal samostojen zavod, kar pa bi bilo lahko nesmiselno, saj bi moral imeti 10 oddelkov otrok, semiški pa jih ima 6. Semiška enota bi se lahko vključila v zavod iz črnomaljske občine, po tretji inačici pa bi vrtec lahko postal enota semiške osnovne šole. Na ministrstvu so takšno organizacijo sicer odsvetovali, ker naj bi bili vrtci vključeni v zavod enake dejavnosti, vendar se občine, kakršna je semiška, za takšno rešitev Grob za devet zamolčanih Na Preloki so opravili simbolični pogreb in odkrili obeležje zamolčanim žrtvam druge svetovne vojne PRELOKA - Na Preloki so v nedeljo po maši zadušnici v župnijski cerkvi na tamkajšnjem pokopališču pripravili še simboličen pogreb zamolčanih žrtev druge svetovne vojne in blagoslovili obeležje, ki so ga postavili njim v spomin. Gre za prvo tovrstno obeležje v Beli krajini. Na obeležju je zapisan preloški župnik Jožef Pokoren ter osem prebivalcev pretoške fare in sicer Marija Kroteč, Janko Žunič, Jože Pavlako-vič, Ive in Jože Novak ter Miko, Lojze in še en Miko Starešinič. Prvi štirje so izgubili življenje v letih 1943 in 1944, zadnjih pet, ki so bili dijaki ali študentje, pa v letu 1945. Štiri od njih so videli nazadnje že po končani vojni na Teharjah ali v Kočevskem Rogu. Kot je na slovesnosti po maši zadušnici, ki jo je opravil dr. Janez Gril, dejal govornik Jože Miketič s Preloke, so bili ti ljudje, ki so bili pomorjeni na skrivaj in brez sodbe, premladi za smrt. ‘Tn pol stoletja je moralo miniti, da lahko na glas izgovorimo vaša imena. Del krivde za to nosimo tudi sami, saj smo v strahu za lastne materialne dobrine raje molčali. Čeprav dejanj, storjenih med vojno ali kmalu po njej, ne moremo in ne smemo pozabiti, pa odpuščamo lahko in tudi moramo odpustiti. Ne sprašujmo, kdaj nam bodo drugi ponudili roko sprave, ampak jo poskušajmo ponuditi sami,” je med drugim dejal Miketič ter pristavil, da so tudi te žrtve, ki so bile nekoč zavržene, ponižane in zasramovane, končno le dobile svoj prostor med krajani. V bogatem kulturnem programu na žalni slovesnosti so sodelovali domači recitatorji in pevke, oktet bogoslovcev, zahvalil pa seje župnik Vinko Guna. M.B.-J. JANEZ STEFANIC -SEMIŠKI PODŽUPAN SEMIČ - Semiški občinski svet je prvi od vseh treh belokranjskih občin sprejel tako statut kot tudi proračun občine. Na zadnji seji so svetniki imenovali tudi podžupana. Semiški podžupanje postal dipl. inž. Janez Štefanič, direktor Iskre. Kolje v obrazložitvi zapisal župan Bukovec, je Iskra največje podjetje v občini, njen razvoj pa je močno povezan z razvojem in uspešnostjo te tovarne. BILI SMO ZAMOLČANI - Tako piše na obeležju na preloškem pokopališču nad imeni devetih žrtev druge svetovne vojne, o katerih doslej niso smeti govoriti. To je prvo obeležje zamolčanih v Beli krajini. kljub temu odločajo. Če bi do tega zares prišlo, bi morali v šoli zagotoviti kuhanje kosil za vrtec - sedaj jih namreč vozijo iz Črnomlja - ter finančno-računovodska in hišniška dela. Vendar v šoli kosil zaradi utesnjenosti ne morejo kuhati, dokler ne bo dograjen šolski prizidek. Tudi sicer bi v obnovo semiškega vrtca morali vložiti kar precej denar- * Svetniki so menili, da bi morali o statusu semiškega vrtca odločati na ekonomski osnovi. Zato bodo do naslednje seje sveta pripravili analizo stroškov, na osnovi katerih bo moč zaključiti, katera od treh inačic je najboljša. ja. Inšpekcijska služba namreč ugotavlja številne pomanjkljivosti: med igralnicami in hodnikom ni zvočne izolacije, oprema in pohištvo sta dotrajana, potrebna sta beljenje in obnova prezračevalnih naprav. Uredili bi morali še marsikaj v igralnicah in na igrišču. Poseben problem sta dislocirana oddelka v kletnih prostorih stanovanjskih blokov, ki sta s sanitarno-higienskega vidika povsem neprimerna. A teh problemov ne bi rešili z obnovo prostorov, ampak bi morali ob vrtcu dograditi nove igralnice. M. BEZEK-JAKŠE • Beli Kranjec, kadar vitice srka, ali veš, kak Beti Kranjec trka? Čašo v roki - dvigni jo visoko, tenko trči, glej me oko v oko. (Župančič) Turizem ni le Kolpa Belokranjci o turizmu, ki naj bi se razvijal hitreje kot doslej ADLEŠ1ČI - Decembra lani je bil ustanovljen delovni odbor za razvoj obkolpskega turizma, v katerem so predstavniki črnomaljske, metliške in semiške občine. Vendar se je odbor sestal šele v drugi polovici maja in še to na pobudo turističnega društva Adlešiči. Na sestanku v galeriji Raztresen v Jankovičih pri Adleši-čih, na katerem sta bila tudi predstavnika Dolenjske turistične zveze in Turistične zveze Slovenije, so poudarili, da bi morali prepričati tiste, ki imajo denar, da bi vlagali v turizem ob Kolpi. Vendar belokranjskega turizma ne bi smeli graditi le na Kolpi, temveč bi morali povečati turistično ponudbo tudi izven kopalne sezone. Gre predvsem za turizem v hribovitih vinorodnih krajih. Več pozornosti bo potrebno nameniti tudi informiranju o belokranjskem turizmu. Sicer pa bodo Belokranjci z odloki in nadzorom onemogočili neprimerno obnašanje turistov, povsod ob Kolpi pa naj bi poleg turistične takse pobirali tudi parkirnino. Čim prej naj bi dokončali projekt blagovne znamke Bele krajine ter projekt za označevanje turističnih objektov in zanimivosti. Razumljivo pa je, da bodo morali pri razvoju turizma dobro sodelovati vsi trije župani, saj naj bi, nenazadnje, Bela krajina v turizmu nastopala enotno. M.B.-J. 20. ŠPORTNE IGRE BODO V SOBOTO ČRNOMELJ - Za jubilejne 20. športne igre upokojencev Bele krajine in Dolenjske, ki bodo 3. junija v Beli krajini, je prijavljenih rekordno število ekip. V petih športnih disciplinah bo nastopilo kar 48 ekip. Zenske bodo nastopile v kegljanju in pikadu. Tekmovanja bodo v raznih krajih: streljanje v Semiču, pikado v Metliki, šah v Črnomlju in kegljanje v Kanižarici pri Črnomlju. Ker v Beli krajini ni ustreznih balinišč, bodo morali balinarji nastopiti na Mirni. J. D. Kaosu ob topli Kolpi odklenkava Podjetje Gostinstvo in turizem Metlika si obeta poleti veliko gostov v podzemeljskem in metliškem kampu - Sanitarni objekt in nova dostopna cesta - Kopalni vlak? METLIKA - V podjetju Gostinstvo in turizem Metlika (GTM) tečejo še zadnje priprave na kopalno sezono, saj si glede na lanskoletni obisk in na letošnje povpraševanje obetajo veliko turistov. Tako so se odločili, da bodo v Podzemlju postavili montažni sanitarni objekt s stranišči, umivalniki, tuši in koriti za pomivanje posode. Po besedah direktorice GTM Vere Pešelj vlada za kamp, v katerem je prostora za 50 kampirnih enot, na šotorišču pa za dodatnih 20 šotorov, veliko zanimanje. “Po dosedanjem odzivu sodeč, bo zasedenost podzemeljskega kampa vsaj 80 odst. Lani smo bili prvič v katalogu kampov v Sloveniji, ki je napisan tudi v tujih jezikih, a tujcev ni bilo. Verjetno bo tako tudi letos. Ne le zaradi meje. Zavedamo se, da tujci potrebujejo več časa, da spoznajo Kolpo,” pravi Pešljeva ter pristavi, da se bodo trudili, da bo podzemeljski kamp postal višje kategorije. O razširitvah ne razmišljajo več, pač pa bodo popestrili ponudbo, predvsem na športnem področju. Sicer pa bo v kampu oskrbnik, ki bo na voljo 24 ur na dan. Kot kaže, bo letos ponovno oživelo metliško kopališče s kampom. Ker se na številne pozive tako občine kot podjetja GTM, naj rešijo problem z dostopom do kopališča, pristojna ministrstva niso odzvala, je STEČAJ ZA BELT LIVAR ČRNOMELJ - 22. maja je bil objavljen stečaj za črnomaljsko podjetje Belt Livar. Stečajni upravitelj je postal Ivan Pezdirc. Kol je povedal dosedanji direktor Marjan Černe, v Beltu Livarju ne vedo, kdaj bo stekla proizvodnja, želja starega vodstva pa je, da bi za sedaj dokončali vsaj začeto proizvodnjo, da ne bi izgubili kupcev. lani občina težavo rešila sama. Zgradila je dostopno cesto, da kopalci na slovensko kopališče ne bodo hodili • Pešljeva je povedala, da s Slovenskimi železnicami načrtujejo, da bi julija in avgusta vsak dan iz Ljubljane v Metliko in nazaj vozil kopalni vlak. Kopalce bi z avtobusom po želji odpeljali na kopališča v Metliki, Podzemlju ali na Primostku. Tudi na ta način želijo Belokranjci čim več Slovencem približati del najdaljše slovenske obale. Hkrati pa jih podučiti, da bo kaosu, kije nekdaj v kopalni sezoni vladal ob Kolpi, odklenkalo. več skozi mejni prehod. Poglobili so tudi strugo reke na kopališču, preko javnih del uredili obrežje, vse poletje bo odprt gostinski objekt, s slovenskimi taborniki pa se GTM dogovarja o taborih v kampu. M. BEZEK-JAKŠE Ni razlogov za revizijo proračuna TREBNJE - Nadzorni odbor občine Trebnje, ki ga vodi Lojze Metelko, je občinskemu svetu po temeljitem pregledu in analizi zaključnega računa proračuna občine Trebnje za leto 1994 izrazil mnenje, da ni razlogov za revizijo proračunske porabe za lansko leto. Po besedah članice odbora Jožefe Grošelj - Murčehajič, ki je v odsotnosti predsednika Metelka pojasnjevala občinskemu svetu ugotovitve odbora, moti, da včasih ne ve desna roka, kaj dela leva. Zaključni račun je formalno pravilno sestavljen, opazna pa so neskladja med podatki, ki izhajajo iz premoženjske bilance občine Trebnje in pisnimi pojasnili posameznih postavk. Skratka, odbor je ugotovil nepreglednost in nejasnost izkazov proračunske porabe, neusklajenost podatkov v različnih izkazih H3 * Slo]. doma ali na kmetijah ^ al < privoščilo počitnic n Jv? jt toplicah, odtrgali, sev ata5ejj v zadovoljstvo svojih o j njgt ralteta urico za plavanje. BoskUin tak0! dodajajo še odgovorni, ^ Jjns, morali reči tudi ostali, <> pv %Ven dovoli velikega odziva, dprt l0Ve|( morah reči tudi ostali, ^ dovolj velikega odzivaj odpft' loVek letnih mesecih ne nit!!'hi "Zd, SLABO® ““».•nsssffl-ae! Im t/ac \/ ribniški ObCl ^ ike^ ga KUJ laKcga <111 K—- nitltfiPfti At2S| ssiKfrAV® rvo prekril napis Nef^Jte vas v ribniški občvjSf ‘C n£ samo v “vas”. Neka ,r% Mišji dolini v občim Ve 'K (u SAj —: nimV čevalnih tabel z m'c ,at>o še kdo reče, da mlu lahko dobro! domovih n« •-niso delovale na ta'W ideološko. Sc n’a!1J aSild vV( tjSf starem so sevniški V dejstvu, da so na V ejCnel*L0! |wN pred časom na P°^ mla„o cevničana, enJJ enega Sevničana, K' V legov.jetakskokna^nj^tiJPr« vrnili šele ob vrnd^a|Ci i*J, „ so mu ni ebVvrni.vivg4S "S^E-Obi^drtl^^ uspele predstav A »e Sevnica gradu so bili so V7" prireditvijo. Le redki y ^ kinkali ..... >& —veliki »hi • Delo prepreči tr j/(j n dolgočasje, preg«110 (Voltaire) ! fjfrške novice « ! ------------- 0.| ‘ "--------------J j hit1 »j? - V Krškem ima- J tšijO' 1 »»»dvorano, in to v hotelu Src- § erf raziifn 1 mesta-Je zelo pripravna za jj ista; .e *"e Stanke, predavanja, okrogli Srena/6’ ®, e’ udeleženci dobro .It iehiia^°S a^,zra*<' želena dvorana iMI J an5amr,eč vajena moderno in P"9 Imavenn11’ k' bl se lahko odpirala. 'f! Sele po £ a te8a ™ejo vključiti !J0* hiseVin/f - učencrn sestanku, sicer »ftesrss Mpravil'611^3 kmalu prenovili in leti prebiv//I'0Sn0 S'ab Zrak' ^ka- li P1 ^1 K "»o slab zrak. Neka- ,W Pris?lvaVasiokr°g svinjske farme fl0 gre rrai6 Cno dv°rano doma. Če ne ,oSl1 lata hi Cn’ jC rnore ndi noter. In kj!! zunaj mrad P0 gnojnici ostajal 12 "5. V srni d '^^SSSSSSSi fsssl-sSiKassr ^1 lcvobčirKL,6ms;k<:ga svcta v počasti-11 "'lici ernH ' 83 Praznika. Za bresta-'f P°bro bi df ld?alna priložnost. tCS in,enu na v ?:.če bi.kdo v njegovem f. "omest/I bc° PriP‘sal, daje zbiraš* Iniw„ v Okroglem stolnu or»H» ^^^'udazaradiVage rSgŠSS W '«je ,n /LPrib lžno še ni bilo toliko * E#knekd^nejie°dnjc’P0|egtega A ?jaKrškn 'V lar.i*n' listini zapisal Hi dru8em {a^ajbcnburg drugega ifl '° OajostmiJ ko se Je godilo, da je l,?1KX) obt/nani zaPis obeh kra-1“banica “ n,co 'ega dogodka bo n',j. In utemd A ip0razaU(Čr‘mo iz zmage, W ‘ 'Japonski nrpon\ 1ponski pregovor) IMtM IZ NAŠIH OBČIM MMUl 1100 let prve omembe Brestanice Krajevna skupnost se pripravlja na proslavo visoke obletnice prve pisne omembe kraja - 50 let lovcev, zbora in kulturnega društva ter vrnitve izgnancev BRESTANICA - Tukajšnja krajevna skupnost praznuje letos vse leto. Minuli konec tedna so svojo 50-letnico proslavili lovci, to soboto pa bo praznično za ljubitelje zborovskega petja, saj bodo brestaniški pevci gostili svoje dolgoletne prijatelje iz mešanega pevskega zbora Singerkranz iz Obriegheima. Zbor bo pel na koncertu to soboto, 3. junija, ob 18. uri na dvorišču gradu Rajhenburg, v primeru slabega vremena pa v šolski dvorani uro pozneje. V sredo, 7. junija, ob 16. uri načrtujejo na grajskem dvorišču še revijo šolskih pevskih zborov občine Krško. Če bo slabo vreme, bodo s prireditvijo poskusili v petek ob isti uri. Prireditev organizirajo Društvo SLAVNOSTNA SEJA OB PRAZNIKU OBČINE BRESTANICA - Podpredsednik občinskega sveta Robert Kerin je za v sredo, 7. junija, ob 17. uri na gradu Brestanica sklical slavnostno sejo sveta, s katero bodo počastili občinski praznik. Slavnostni govornik bo župan Danilo Siter. Stane Nunčič <#1 torek popoldne so se niji se je vrnil v Krško in ga močno elo zaznamoval s svojim delom. Kot predsednik občine Krško je bil pobudnik vsestranskega razvoja občine, zavzemal seje za razvoj gospodarstva, zlasti industrije. V njegovem času je začelo podjetje Videm, takratni Djuro Salaj, rasti v industrijskega velikana in ustanavljati so se začela nova podjetja. Prizadeval si je za razvoj šolstva in bil tudi pobudnik ustanovitve srednje šole v Krškem. V njegovem času se je začela razvijati komunalna infrastruktura, modernizirale so se prve ceste, začelo se je vlaganje v oskrbo z vodo in električno energijo, s čimer so vasi dobile novo podobo. Zavzemal se je tudi za razvoj mesta, ki se je v tistem času združilo z Vidmom in dobilo nov zagon. Stane Nunčič je imel tudi posluh za razvoj kulture, še posebej se je vključeval v obnovo in izgradnjo kostanjeviškega kulturnega kompleksa. Deloval je še na različnih drugih družbenih področjih, na področju športa mu je bil pri srcu zlasti konjski šport, prt društvih gasilstvo. Dolga leta in vse do smrti je vodil občinsko organizacijo ZZB NOV, kjer si je prizadeval za ohranjanje pozitivnih tradicij NOB in se boril proti potvarjanju njegove zgodovine. “Njegove znane vrline, kot so načelnost, poštenost, pravičnost, delavnost in nenehna želja po napredku, so oblikovale močno, značajsko samosvojo ose(piost, kije izžarevala v okolje ustvarjalni nemir. Kakr- šnekoli so že kritike tega obdobja, stvarnih rezultatov in razvojnih do- sežkov takih ljudi ne morejo izničiti,” je ob grobu pokojniku v slovo dejal Silvo Gorenc. I. junija 1995 prijateljev mladine Krško, ZKO Krško in šole. Osrednja prireditev ob krajevnem prazniku bo 10. junija, ko bodo s koncertom, razstavo in uporabo priložnostnega poštnega žiga obeležili 1100. obletnico prve pisane omembe kraja Rajhenburg (in obenem tudi Krškega). Konec junija (24.) bo še koncert ob 50-let-nici neprekinjenega delovanja moškega pevskega zbora Svoboda iz Brestanice in obenem tudi kulturnega društva. prireditev ob 50-letnici kulturnega društva Svoboda Brestanica, na kateri se bo predstavila znova obujena dramska sekcija. Proslave v zvezi s 1100. obletnico prve omemembe krajn vodi krajevna skupnost, sicer pa pri posameznih prireditvah sodelujejo lovci, šola, turistično in kulturno društvo. “Želeli smo spoštljivo praznovati obletnico, a ker smo ugotovili, da občina tega ni pripravljena niti zmožna podpreti, smo ostali v mejah svojih zmožnosti,” pravi predsednik sveta KS Mirko Avsenak. B. D. G. BITI ČLOVEK ZA ČLOVEKA KRŠKO - “Darovanje krvi je prispevek človeka človeku in hkrati zagotovilo, da jo bo prejel, če jo bo potreboval,” pravijo pri Območni organizaciji Rdečega križa v krškem in vabijo vse, ki želijo izkazati svojo humanost, da darujejo kri. Krvodajalske akcije bodo: v torek, 6. junija, v OŠ Leskovec, v sredo, 7. junija, v OŠ M. Rostohar, v četrtek, 8. junija v OŠ Senovo in v petek, 9. junija, v OŠ Kostanjevica, vsakič med 7. in 13. uro. 17. septembra bo na brestaniškem gradu vseslovenska proslava ob 50. obletnici povratka izgnancev, ki bo združena s proslavo aktivistov in borcev Kozjanskega odreda. Točno na dan prve omembe kraja (29. spe-tembra) pripravlja osnovna šola zaključek projektne naloge o preteklosti Brestanice s proslavo in dnevom šole. Decembra bo zaključna MALČKI V NEDEUO KRŠKO - Vzgojno-varstveni zavod Krško vabi to nedeljo ob 15. uri in ob 16.30 v Kulturni dom Krško, kjer bosta dve prireditvi pod naslovom Rad imam svoj kraj. KOMEDUA V KRŠKEM KRŠKO - V soboto ob 20. uri bo v Kulturnem domu Krško Mestno gledališče ljubljansko uprizorilo komedijo Toneta Partljiča “Štajerc v Ljubljani”. Kdo bo plačal dvorano? Vsi podpirajo gradnjo večnamenske športne dvorane pri novi šoli - Kdo koliko plača, še nihče ne ve pokopališču in še prej na žalni seji v V r vi - ■ - • - — - - z Krškem pos Irškem poslovili od Staneta Nun-čiča, nekdanjega podpredsednika okraja Krško, večletnega predsednika občinske skupščine in direktorja Agrokombinata Krško. Nunčič je bil med vojno aktivist OF in partizan Kozjanskega odreda. Po nekaj letih službovanja po Slove- BREŽICE - V Brežicah mnogi težko pričakujejo informacijo projektantov nove srednje ekonomske šole in pripadajočih objektov, ki naj bi dokončno rekli, kolikšen delež za športno dvorano bo morala kriti občina. Odločitev oblasti in tudi večine na javni razprav treh mestnih KS je namreč bila, da bi bilo za mesto dobro, če bi namesto predvidene telovadnice s finančno pomočjo občine zgradili večnamensko športno dvorano velikosti dobovske. Laiki zdaj ocenjujejo, da naj bi soinvestitotorja prispevala vsak polovico, šele stroka pa bo rekla svoje o tem, kolikšna je razlika v ceni med 1000 in 2000 kvadratnih metrov veliko športno dvorano. Kot je na seji gradbenega dobora dejal župan Jože Avšič, je vprašanje tudi, kdo bo pri dvorani soinvestitor: država ah občina. Brežičani so ustanovili gradbeni odbor, čeprav je investitor gradnje država, ki je koncesijo za vodenje do SREČANJE KMETIC POSAVJA KRŠKO - Društvo kmetic Krško pripravlja razstavo ročnih del, ki jo bodo odprli jutri ob 11. uri v Kulturnem domu Krško. Ob otvoritvi bo krajši kulturni program in govor krškega župana. Razstava bo odprta še v soboto in nedeljo med 9. in 20. uro. V soboto ob 14. uri sc bo začelo posavsko srečale kmetic v gasilskem domu v Leskovcu pri Krškem. Tudi tu bo kmetice pozdravil župan, nastopili bosta folklorna skupina iz Pišec in plesna skupina Harlekini iz Kostanjevice, po kosilu pa bodo za prijetno druženje puskrbeli Stranjski fantje. Na srečanju bodo podelili tudi priznanja in pohvale ob praznovanju 20. obletnice Društva kmetic Krško, dokončne izgradnje (vse zadeve razen financ) dala mariborskemu Projektu. Odbor bo skrbel za usklajevanje občinskih interesov z interesi ministrstva in vodil uresničevanje občinskih obveznosti pri naložbi: zagotovitvi komunalno opremljenega zemljišča ter sofinanciranju nadstandardne športne dvorane in atletskega stadiona ob šoli (pol atletske steze bo gradilo ministrstvo). Račun zdaj še ni jasen, bolj bo v drugi polovici junija, ko bodo predstavljeni projekti. V juniju se bo že začela priprava terena za gradbišče (dovozna cesta), v začetku julija pa naj bi položili temeljni kamen, da bi do septembra 1996 končali gradnjo. Poleg dodatnih športnih objektov in večnamenske dvorane, ki jo v mestu zelo pogrešajo organizatorji večjih prireditev, bo mesto deležno še vlaganj v komunalno infrastrukturo (elektrika, voda, kanalizacija, telefon, javna razsvetljava, pločniki, kolesarska steza). Ah bo občina vse to zmožna plačati in kdo bo poleg nje še sofinanciral občinski del naložbe - o tem se bo v Brežicah še govorilo. Občinski odlok zavezuje krajevne skupnosti, da za take naložbe tudi same prispevajo 15 odst. vrednosti (iz samoprispevka, lahko pa, kot je navedel župan Avšič, tudi s pomočjo donatorstva, sponzorjev, rednih sredstev KS). Vaške krajevne skupnosti so to storile že večkrat, iz mestnih pa je že slišati glas, daje večnamenska dvorana stvar vse občine. B. DUŠIČ GORNIK Posavje dobilo ekološko gibanje Predsednik Peter Špiler SLOVENSKA VAS - V petek, 26. maja, je bil v prostorih Galerije flarner v Slovenski vasi ustanovni zbor društva Slovensko ekološko gibanje za Posavje in okolico. V Sloveniji je to 7. regijski odbor, siva lisa pa ostajat^ le Dolenjska in Bela krajina. V to nevladno, neprofitno in nepolitično organizacijo je v državi vključenih okoli 600 članov, ki delujejo v 30 projektnih skupinah, njihova skupna želja pa je prispevati k ekološki prenovi. Pred posavskim gibanjem je prav gotovo velikoHiela, na petkovem zboru pa so podali kar nekaj izhodišč za program. Kot je povedal glavni tajnik' slovenskega ekološkega gibanja Karel Lipič, si prizadevajo, da bi Slovenija postopno izstopila iz jedrske družine, energijo pa bi bilo mogoče v 8 do 10 letih nadomestiti z alternativnimi viri, saj se ne morejo strinjati s tem, da bi JE Krško obratovala še 40 let. Poslanec Marjan Šetinc je opozoril tudi na možno pobudo za rento zaradi možne polucije jedrske elektrarne, prav tako pa bodo razvrednotena zemljišča zaradi graditve savskih elektrarn. V Sloveniji je 50.000 divjih odlagališč, samo v brežiški občini jih je več kot 7.000, marsikje v Posavju pa še vedno niso urejeni odvozi smeti. Še bolj pereč problem kot smetišča pa je nenačrtna izraba plodne zemlje. J T. G. TIK PRED OTVORITVIJO - V petek dopoldne so lovci opravljali še zadnja dela pred večerno otvoritvijo lovske razstave. Razstava, ki je bila še posebej zanimiva za otroke in je bila odprta od sobote do včeraj, in to ves dan. (Foto: B. D. G.) 50 let lovske družine iz Brestanice Proslava, Hubertova maša in lovska razstava DRŽAVNO PRVENSTVO RIBIČEV INVALIDOV BRESTANICA - Pred ribiškim domom na ribnikih v Mačkovcih pri Brestanici se bodo v soboto zjutraj zbirali slovenski ribiči - invalidi. Ti se bodo že četrtič zapored pomerili na državnem prvenstvu v ribolovu s plovcem. Tekmovanje organizirata Društvo invalidov Krško in Ribiška družina Brestanica. Po popoldanski razglasitvi rezultatov bo družabno srečanje. is BRESTANICA - Lovska družina Brestanica je te dni počastila 50-let-nico obstoja. Pretekli petek so na gradu Rajhenburg pripravili proslavo, na kateri je zapel Lovski pevski zbor iz Globokega, na prvem javnem nastopu pa so se pokazali tudi lovski rogisti iz Dobove. Domači lovci so v grajskih prostorih pripravili zanimivo lovsko razstavo. V soboto zvečer so na gradu pripravili Hubertovo mašo, pri kateri so s posebno glasbo, napisano za spremljavo maše nastopih Zasavski rogisti iz Litije. Župnik je za ta praznik mašo posvetil sv. Hubertu, zaščitniku lovcev ter blagoslovil divjad in lovce. Na koncu so po starem običaju izročili tistemu, ki je uplenil srnjaka, zeleno vejico. Brestaniški lovci se ponašajo tudi z lovskimi psi, med katerimi jih je kar 32 šolanih in preizkušenih, trije pa so šolani tudi za krvno sled. Družina ima lepo obnovljeno lovsko kočo na Dobrovi nad Brestanico, bivak v Zalogu, 30 visokih prež, 25 krmišč za fazane, dve za race in eno za divje prašiče. Imajo tudi 165 solnic za srnjad in letno uredijo okrog 10 km lovskih stez. Njihovo strelišče za glinaste golobe je bilo prenovljeno v letu 1992, zanno pa je še po tem, da so na njem brestaniški lovci prvi v Posavju izvedli nočno streljanje na glinaste golobe. B. D. G. Z MANJ POSREDNIKI DO FIATA - GPB Brežice, d.o.o., je postal od uvoznika firme A VTO MAKAR pooblaščeni prodajalec osebnih avtomobilov fiat za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje. Prodajalec zagotavlja, da bo poslej zanesljivejša dobava in ugodnejša cena za omenjena vozila, za katera vlada veliko zanimanje. Kupci sprašujejo predvsem za model punto, novinca med fiati. Obljubljajo tudi boljšo oskrbo z rezervnimi deli in boljšo servisno dejavnost. (Foto: M. Vesel) Tovarna pohištva “osvaja” Rusijo Svoje spalnice razstavila na moskovskem sejmu - Računa na postopno povečanje prodaje na ruskem tržišču - Neposredni nastop in sodelovanje z ruskimi podjetji JELKO KACIN NA GASILSKI PARADI BREŽICE - Gasilska zveza Brežice priredi v nedeljo, 4. junija, ob 10. uri gasilsko parado po Bizeljski cesti, v kateri se bodo predstavili gasilci z gasilsko tehniko. Ob 10.45 se bo začelo zborovanje ob 40-letnici Gasilske zveze, dnevu gasilcev in ob 15. obletnici 9. kongresa gasilcev Slovenije. Zborovanje s kulturnim programom in slavnostnim nagovorom ministra za obrambo Jelka Kacina bo na dvorišču brežiškega gradu. Po programu bo družabno srečanje v grajskem parku, že jutri ob 20. uri pa bo v gasilskem domu v Brežicah svečana seja Gasilske zveze s podelitvijo priznanj. BREŽICE - Tovarna pohištva Brežice je od lanske realizacije 12 milijonov mark kar 60 odst. ustvarila z izvozom. Zadnja leta se je kot izvoznik srečevala s številnimi težavami zaradi neugodnih tečajev. Zaradi padca vrednosti švedske krone so tako morali popolnoma zapustiti švedsko tržišče. Od lanskega junija podjetje posluje brez blokiranih računov in redno plačuje delavce. Kot je povedal vodja prodaje v podjetju Brane Žmavčič, zdaj pospešeno iščejo nova tržišča, na katerih bi radi povečali delež lastnih programov, saj zanje lahko dosežejo boljšo ceno. Za tuja tržišča so pripravili dva nova modela spalnic, eden je oblikovan posebej po zahtevah ruskega trga, drugi za makedonski trg. Svoje spalnice so od 15. do 21.maja razstavljali tudi na specializiranem sejmu stanovanjske opreme Evroekspomebel v Moskvi. Za TP Brežice je bila to prva samostojna predstavitev v Rusiji, čeprav se brežiško pohištvo prodaja tam že od začetka razpada SZ. Lani so po posrednih prodajnih kanalih prodali za 400.000 dolarjev blaga, za cilj pa so si postavili, da v naslednjih dveh letih povečajo to vsoto na 1 milijon dolarjev. “Predstavitev na sejmu smo izkoristili za neposredne stike in pogovore s trgovskimi podjetji v Rusiji, saj ocenjujemo, da je težko direktno pokrivati tržišče. Trg naj bi tako obdelovali skupno s tamkajšnjimi podjetji in organizirali prodajni servis. Ruski trg je značilen po močni zaščiti domače proizvodnje, ima velike potenciale za lastno proizvodnjo pohištva, trenutno sicer še z zastarelo opremo, a to se bo izboljšalo,” ocenjuje Žmavčič. Brežičani svojo prihodnost predvsem na drugih področjih Rusije, ki še niso pokrita s ponudbo. Poleg tega, da se podjetje stalno predstavlja na domačih sejmih in na sejmih na območjih nekdanje Jugoslavije, je lansko leto prvič poskusilo tudi na sejmu pohištva v Bukarešti. Tako je poseglo tudi na romunsko tržišče, • Kot so v razgovoru z Delovim dopisnikom iz Moskve Darijanom Koširjem povedali predstavniki TP Brežice, pogrešajo politično podporo nastopanju slovenskih podjetij na ruskem tržišču. Niso še podpisani ustrezni meddržavni sporazumi, promocije Slovenije na ruskem trgu skorajda ni, da ne govorimo o odsotnosti skupnega gospodarskega nastopanja v Rusiji. TP Brežice je začela s prodajo v Moskvi, vendar gre le za odskočno desko, saj je v glavnem mestu zelo velika konkurenca. Zato vidijo čeprav ima ta država močno razvito lastno lesno industrijo, ki je druga najmočnejša panoga v državi. B. D. G. DOLENJSKI LIST Korak za korakom do okrevanja 24. in 25. maja zaključek kreativnih delavnic v Novem mestu - Likovna razstava udeležencev delavnic, predvsem otrok in mladine iz BiH in Novega mesta - Okrogla miza Deset posavskih zborov pelo na Pesmi Posavja 95 NOVO MESTO - V nedavno odprtem Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu seje v četrtek in petek, 24. in 25. maja, zvrstilo kar nekaj kulturnih prireditev ob zaključku kreativnih delavnic z naslovom Korak za korakom do okrevanja, katerih avtorje dr. Arpad Barath. Osnovni namen srečanj, ki sojih organizirali Mestna občina Novo mesto (glavna koordinatorka Branka Bukovec), Slovenska fondacija Ljubljana in Nacionalni odbor evropske mladinske akcije proti rasizmu, ksenofobiji, antisemitizmu in nestrpnosti Ljubljana, je bilo razmišljanje na temo: vsi smo drugačni - vsi smo enakopravni. Repertoar navdušil občinstvo na reviji v Sevnici SEVNICA - Deset zborov iz Posavja se je preteklo soboto predstavilo v sevniški kulturni dvorani številnemu občinstvu na tradicionalni reviji Pesem Posavja 95, ki sta jo pripravila Posavsko pevsko združenje in Zveza kulturnih organizacij Sevnica. Predsednik le-te Jože Novak in sevniški župan sta z izbranimi besedami pozravila zbrane pevce in občinstvo, pri čemer sta poudarila tudi pomen pesmi za tesnejše regijsko povezovanje. Nastopili so mešani zbor Jutranjke iz Sevnice pod vodstvom Cirila Udovča, moški zbor KD Slavček z Velike Doline (zborovodja Niko Ogorevc), mešani zbor Lisca iz Sevnice (zborovodja Juriča Graka-lič), mešani zbor Svit iz Krškega (bivši MePZ Viktor Parma) pod vodstvom Janka Avsenaka, mešani zbor KUD Oton Župančič iz Artič (zborovodja Miha Haler), ženski zbor KUD Brežice (zborovodkinja Elzabcta Križanič), moški zbor Svoboda iz Brestanice (zborovodja Janko Avsenak), mešani zbor Primož Trubar, Loka pri Zidanem Mostu (zborovodkinja Taja Balog), in mešani zbor Viva iz Brežic pod vodstvom zborovodkinje Simone Rožman. V pestrem sporedu so zbori zapeli po tri pesmi, od renesančnih Gallusovih do ljudskih in umetnih pesmi Ubalda Vrabca, Jakoba Ježa, Franceta Marolta, Vasilija Mirka in Vilka Ukmarja. Navkljub sorazmerno dolgem sporedu je občinstvo v soparni in vroči dvorani vztrajalo do konca. Bil je to spet prijeten kulturni dogodek. Od lanskega leta, točneje od 1.oktobra, so v Novem mestu potekale kreativne (psihološke) delavnice, ki se jih je udeležilo 120 članov, predvsem oypk in mladine iz BiH in Novega mesta. V program dr. Arpada Baratha so se lahko vključili s sodelovanjem v likovni (vodja Daša Matul), literarni (vodja Marija Tuskar) ali glasbeni delavnici (vodil Miro Vučenovič). Ob zaključku kreativnih delavnic pa so 25. maja pripravili otvoritev razstave likovnih del. 26. maja je sledila okrogla miza z naslovom Kako živeti skupaj, na kateri so s svojimi prispevki sodelovali različni gostje. Po uvodnem pozdravu Vasje Fuis z Mestne občine Novo mesto so udeleženci lahko najprej prisluhnili spisu Begunstvo - res samo breme za državo, priorja p. Janeza Holleinsteina iz samostana Pleterje, v katerem je nakazal, da bi Slovence srečanje z bosansko kulturo, mentaliteto in verskimi prepri- Govorica znamenj in telesa Na prvi letošnji fotografski razstavi v galeriji Vista 21 ciklus barvnih fotografij Zodiak Dejana Habichta NOVO MESTO - V razstavni galeriji, ki jo je lani uredilo podjetje Vista 21 v prostorih svoje trgovine s fotografskim materialom v Bršljinu nasproti železniške postaje, so minuli četrtek, 25. maja, odprli prvo razstavo v letošnji sezoni. Ta čast je pripadla mlademu ljubljanskemu poklicnemu fotografu Dejanu I labichtu. Razstavil je ciklus barvnih fotografij iz projekta Zodiak, ki gaje v sodelovanju s skupino One Fiction Factory uresničil lani, sama razstava pa je bila prvič predstavljena Dejan Habicht Igre sanj Alenke Mušič KUD Artoteta Bela krajina je popestril razstavo slikarke Alenke Mušič še s predstavitvijo zdrave prehrane ČRNOMELJ - Kulturno-ume-tniško društvo Artoteka Bela krajina je pretekli teden v Špeličevi hiši v Črnomlju pripravilo razstavo svoje članice, slikarke samo-ukinje Alenke Mušič iz Semiča. Čeprav se s slikarstvom ukvarja le ljubiteljsko, je s svojimi deli sodelovala že na nekaj razstavah, v Črnomlju nazadnje leta 1991, udeležila pa se tudi obeh bienalov. ' Tokratna razstava Mušičeve je pregledna, na njej so dela, nastala v zadnjih letih. Loteva se različnih tem, pri srcu pa so ji mnogotere tehnike. Kot je v vabilu na razstavo zapisal Dušan Lipovec, je Alenka Mušič ustvarjalka, ki doživlja svoj likovni svet spontano in ga izraža kot fantazijske krajine ali pa na svojski način povezuje realne in irealne likovne prvine, ki so lahko iluzorni prostori sanjskega sveta. Simbolne podobe notranjega jaza so v slikarsko govorico preneseni podzavestni spomini, doživljanja in sanjarjenja. Zato ne čudi, da so tokratni Alenkini razstavi dali naslov Igre sanj. Ne nazadnje gre, kot je na otvoritvi dejala Ksenija Khalil, ki je razstavo tudi odprla, v Alenkinih delih za poigravanje s tehniko in obliko, kakor se tudi sanje prepletajo in spreminjajo obliko in pomen. Poleg likovne razstave, ki bo na ogled do 8. junija, pa prodajalna Aria, ki je prva bio trgovina v Črnomlju, v Špeličevi hiši razstavlja svoj prodajni program zdrave hrane, ki obsega sadje, zelenjavo, sejtan, olja, žita, stročnice, pecivo in drugo. Ker je večina zdrave hrane, ki je na ogled, uvožena, ne bi bilo napak, če bi si razstavo ogledali tisti, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Prav gotovo bi dobili kakšno idejo, kaj vse je moč narediti in ponuditi kupcem iz v Sloveniji pridelane hranC- M.B.-J. SLIKARSKA DELA IN ZDRAVA PREHRANA - Semiško slikarko Alenko Mušič (v sredini) in njena dela je na otvoritvi razstave v črnomaljski Špeličevi hiši predstavila Ksenija Khalil (levo), prav tako pa tudi zdravo prehrano, ki jo je na ogled postavila Majda Belavič Pupič iz trgovine Aria (desno). (Foto: M.B.-J.) 8 DOLENJSKI LIST javnosti šele letos v Cankarjevem domu v Ljubljani. Novomeški ljubitelji fotografije so torej prišli na vrsto takoj za Ljubljančani. Iz Novega mesta se bo razstava selila še v druge kraje Slovenije, v načrtih pa je tudi razstavljanje v tujini. Avtorje projekt Zodiak pripravljal dlje časa. “Z zamislijo sem se ukvarjal štiri leta,” je povedal. “Ko sem se za projekt pridobil One Fiction Pactory, se pravi Meto Bizjan in Ireno Mrhar, ter dobil primerno manekenko, je steklo snemanje, kije trajalo štiri dneve. Vsega skupaj sem naredil prek 260 fotografij, za kon- čni izbor pa jih je prišlo samo 12, za vsako znamenje zodiaka po ena.” Habicht je ciklus zasnoval kot fotografski spoj govorice znamenj in telesa. Golo manekenkino telo sta maskerki poslikali z barvo, astrološkimi znamenji za planete ter s starodavnimi znamenji iz megalit-skih spomenikov, manekenka pa je s položajem svojega telesa nakazala znamenja zodiaka. Barvno je ciklus razdeljen na štiri barve, ki simbolizirajo štiri elemente: zemljo, ogenj, zrak in vodo. Lahko torej zapišemo, da gre za dobro premišljen projekt, ki poleg izrazitih estetskih učinkov pazljivemu gledalcu odkriva tudi nekaj novodobovske (ncwagc) miselnosti. M. MARKELJ PREDSTAVITEVVENICIJANK- V kočevski Knjižnici so minuli petek predstavili knjigo “Venicijanke so utihnile"in njenega avtorja Franceta Fajdigo. Venicijanke so utihnile Knjiga Franceta Fajdige KOČEVJE - Urednik Dolenjske založbe Franci Šali jc minuli petek predstavil v kočevski knjižnici knjigo “Venecijankc so utihnile” in njenega avtorja Franceta Fajdigo, ki praznuje letos 70-Ictnico življenja. Knjiga govori o nekdanji žagi na Rogu. Precej podrobno sta urednik Šali in pisatelj Fajdiga spregovorila o vsebini knjige, ki je izšla v zbirki Utva pri Dolenjski založbi v nakladi 600 izvodov, njeno izdajo pa je z denarno pomočjo omogočila tudi občina Kočevje. Zvedeli smo tudi, da bodo letos izšla še tri dela pisatelja Fajdige, in sicer že okoli 15. avgusta pri založbi Kmečki glas “Sla po zemlji”, proti koncu leta pri Prešernovi družbi “Zob za zob”, vmes pa še pri založbi Enotnost novela “Lučka”. Pisatelja je pozdravil in mu čestital za njegovo delo ter 70- letnico kočevski župan Janko Veber. Glasbeni program so ob lej priložnosti izvedli učenci kočevske Glasbene Š0,e' J. P. čanji lahko bogato oplodilo in jih pripravilo na posebne naloge v Evropi, da bodo postali most med Vzhodom in Zahodom. O letošnji Evropski mladinski akciji proti rasizmu, ksenofobiji, antisemitizmu in nestrpnosti, katere temeljno geslo je Vsi drugačni - vsi enakopravni, je spregovoril Mirko Vaupotič z Urada Republike Slovenije za mladino. O prihodnosti mladine je na podlagi raziskave “Mladina 93” in nove letošnje raziskave nekaj več povedala dr. Mirjana Ule s Fakultete za družbene vede in Centra za socialno psihologijo in študije mladih. Mladina postaja bolj odprta in tolerantna. Referat z naslovom Šola in dvojezičnost je pripravila Livija Knaflič s Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani, zadnji prispevek, Brez strpnosti in solidarnosti ne moremo, pa je predstavila dr. Anica Kos -Mikuš iz Slovenske fondacije v Ljubljani. Okrogle mize se je udeležil tudi dr. Arpad Barath z Medicinske fakultete v Zagrebu, ki je s skupino prostovoljcev iz Novega mesta predstavil svoj program Korak za korakom do okrevanja. Pri udeležencih delavnic so vidne pozitivne spremembe v nekaterih temeljnih spoznavnih in vrednostnih sistemih. Zvečer je na sklepni prireditvi sodelovalo 30 mladih iz BiH pa tudi nekaj Slovencev. Besedila za recital Kam greš, človek? je mladina ustvarila na kreativnih delavnicah. Obiskovalec sta na koncu navdušila še Aida in Sašo z lastno pesmijo Ljubezen v nas. To pa je tudi tisto, zaradi česar smo Ljudje in lahko (kljub drugačnosti) korakamo skupaj. L. MURN Izšla prva letošnja Rast NOVO MESTO - Po daljšem času je končno le ugledala beli dan prva letošnja številka Rasti, revije za literaturo, kulturo in družbena vprašanja. Številka je k naročnikom in v prodajo prišla v dvojnem obsegu, kar pomeni obilo branja, značilnega za to edino pokrajinsko revijo, ki pokriva območje ge- ografske Dolenjske. Poslej naj bi revija redneje izhajala, saj je Mest- na občina Novo mesto postala njen izdajatelj, kot soizdajateljicc pa so ali še bodo pristopile druge občine, vsega najbrž kar 16 občin, o čemer piše v uvodniku glavni urednik Jože Škufca in v tem vidi lepe obete za nadaljnjo rast Rasli. V literarnem delu revije prevladuje proza, in sicer prevod novele I Iudič ruske ustvarjalke Marine Cvetajeve. Prevod je opravila dolenjska pisateljica Lidija Gačnik Gombač. Ivan Gregorčič objavlja še neobjavljeno spremno besedo k pesniški zbirki Severina Šalija V deveto deželo, prozni del pa zaključuje natis črtice Čumnata Jožeta Ambrožiča. To je prvi natis kakega dela tega pisatelja pri nas. Ambrožič je po rodu iz Novega mesta, živel in ustvarjal pa jc v Ameriki. Pesniški del so zapolnili s svojimi stvaritvami pesniki Tone Pavček, Martin Kadivec, Jure Murn, Franci Šali, Ivan Škofljanec in Marjanca Zvar. Razdelek, namenjen kulturi, je vsebinsko pester. Uvaja ga odlomek iz spominskega zapisa Igralci so prišli režiserja Jožeta Galeta (v Reprodukcije in fotografije njej«; vih del so hkrati poglavitna kovna oprema celotne števil« . novoodkritih freskah J3!1 Ljubljanskega v cerkvi na> f nem piše Robert Peskar, o U jski in parkih za življenje Aiw Hudoklin, Vilma Pirkovič paI prispevala zapis o začetnih sli in uspehih Knjižnice Mirana ca v Novem mestu. Gost revije je tokrat prior p. Janez Hollensteni. W in nazore ter očrtal vlogo me in še posebej pleterske kartuzij _ V razdelku, namenjenem^. benim vprašanjem, Bogdany ; nik ob 50. obletnici zmage fašizmom in nacizmom raZI!'j’J:nii Slovencih in drugi svetovni JI Marjan Osolnik pa piše o s skih dilemah glede regionam in povezav v svetu. B V rubriki Odmevi in odzivi ^ natisnjena slavnostna nagovo Franceta Bernika in Milo*3 I* a. Čiča ob 24. nodelitvi Krkm « i .anccta Bernika in Milo*3*;, Čiča ob 24. podelitvi Krkini« grad, pregled lanskega delaio^j jskih arheologov, ki gaje Pi r ;;. Borut Križ, ter ocene več ge Mojca Ramšak piše o knjigUL ljnik Bernarde Potočniki a ^ Markelj o knjigi Neiztretjen^ij pJ l| uvodni besedi ga predstavlja Marjan Brezovar), sledi zapis Ivana „ ______, Ivana Godca o Ladku Korošcu in in- tervju z njim, zadnji, ki ga je naš icrni pevec let dedovi grapi, pesniški zb ji m Bukovca Univerzalni Hom |.|0v3 lis, zbirki Jožeta Sevljaka J setev, knjigi Jožeta Pfin, „ c|0v«' cionalizaciji na ozemlju V . ;e|j j "■i- 1945-1963 ter o knjig'L,-, slavni operni pevec letos pred smrtjo dal. Ob 15. obletnici smrti pisatelja Cirila Kosmača je Marta Fil-li napisala priložnostno razmišljanje. Obsežnejc jc delo kiparja Jakoba Savinška predstavila Sonja Klemenc v zapisu Obzorja in detajli umetnikovega ustvarjanja. cionalizaciji na ozemlju.LK« že,», nije 1945-1963 ter o knjig' ^ j Dularja Prošel je pisani Revijo zaključuje 38- TL bi-Ijevanje gradiva za t^ole,;r)ravlja ografski leksikon, ki ga P« P r„iH Karel Bačer, in Kronika j,e») dogodkov v obdobju od1' hnlan. Q\t zamisli delovanja klu jjjaK0^ določene oblike Ponl?inrloi«^ir študentom in drugim bodo člani kluba nan^ omogočili prek svoji*1 P Novo mesto pred Iliri Arheološka razstava v počastitev 45-letnice Dolenjskega muzeja NOVO MESTO - V Dolenjskem muzeju so se odločili, da 45-letnico delovanja, ki jo ta u-stanova praznuje letos, obeležijo predvsem delovno. Pripravili so več izvirnih razstav, osrednja pa bo jutri, 2. junija, ko bodo ob 19. uri odprli arheološko razstavo Novo mesto pred Iliri. Prav v pročevanju tega obdobja lokalne zgodovine ima muzej najdaljšo tradicijo, hkrati ko velja, da je arheološka dediščina Novega mesta izjemno bogata in se uvršča med najbogatejše v Sloveniji, po pomembnosti pa vrsta najdb uživa celo evropski sloves. Avtor razstave je arheolog Borut Križ. Zasnoval jo je tako, da bo predstavila obdobje kulture žarnih grobišč, torej čas, v katerem se je začel gospodarski razcvet tedanje družbe. Razstavljeni bodo predvsem predmeti iz dveh velikih nekropol žarnih grobov na Mestnih njivah in Kapiteljski njivi iz 9. in 8. stol. pred n. št. Gre za najstarejšo zgodovino Novega mesta in to bo prvi muzejski prikaz tega obdobja novomeške zgodovine javnosti. Na otvoritvi bo nastopil dramski igralec Jurij Souček z odlomki iz Homerjeve Iliade. Pokrovitelj razstave je Dolenjska banka. KAVARNIŠKI VEČER Na njem bodo predstav . jateljev Miklove hiše- j„ <4, ko včlanijo posamez^'..nat1'^1, nizacije, družabnika ja«^. nico in predloženim P j plačilu članarine p» Pj| ,y Vesna Poštrak janje v občini, so včasih v negotovosti, kako in kaj in katero pot ubrati vnaprej, zato želijo s Klubom prijateljev Miklove hiše pridobiti čim več ljudi, ki jim bodo pomagali pri tem. “Pričakujemo, da se bodo v klub prijateljskih ali poslovnih ali v tujini. 0b^i Konkretno pomoč za predstavljal tudi skla^ doS|0J(|. d i r a nj e, ki bo nače 1 o ^jo de5 vsem. Tudi sicer name« --(j pl zbran iz članarin, nam _„fis , vsem za izobraževanje vanje ter varovanje nar , turne dediščine. M. LESKOVSf* __________ PREDSTAVILI "OTOKBREZ MILOSTI"- Vliotelu Valentih* KjP 24. maja predstavili knjigo Dimitrija Žilevskega iz Kočevju - 0reAs.yt losti”. To jc bila prva predstavitev knjige, ki jo je poleg avtorJa 1 pif' J Viktor Blažič, igralec Polde Bibič pa je iz nje prebral več odlom aVljetj°. J’ Zilevskemu je oh tej priložnosti čestital in se mu zahvalil za op pjpiitPl^jf tudi kočevski župan Janko Veber. Program je povezovala Mita “.pljetlM ./J ki je avtorju zastavila tudi več vprašanj o knjigi in njegovem *eftt j1 ^ goslovanskih zaporinAer taboriščih, o čemer smo obširneje v 1 gotHl^j/t it bil avtor kniivt* nrptirnn in nntn nrp/t \ trti n Člsirn c/-i rliZČPtll V L*J je bil avtor knjige aretiran in nato pred vojaškim sodiščem v’ jen na 12 let prisilnega dela.Knjigo “Otok brez milosti”, sta z ris ’ f0iogrl,!ljtli la akademski kipar Stane Jarm iz Kočevja in Andrej Levstik. N J, ( pf od leve proti desni: Viktor Blažič, Mirica Dimitrijevič, avtor Zilevski in Polde Bibič. (Foto: J. Primc) '4. Pel Prt gos & Pel nui Pri, J-l' ju i «0\ I4 % K -ii(j H fa, 'lio 'Ce 1qi 11ki % S k Cet «ie Hi «4/t i J&eJ,? OGLEDALO - Križišče ,!unu Kozine in Ragovske v Hevor!tJe Zc,° nePr'Je,no in t '°likn Lla,Pro,netna točka. To st ^stn i 0 J P° zaPori kandijske-l°*‘ to rel<“ vozit vije prav e ^arici>t l^e' domačini se iz Ul-nSZ^zine-k‘je glede na sig-i rtuiei s,ranska, zelo težko t°Pom V Prof»et. Tri tem bi si p^dr ;e akaP s cestnim ogledalom, j^evai,,-’ 2e nckaj časa razbito. P lepo n [?eslso sicer pred nedavn-fazba°S^' travo Pu bregu ob §?njali e&a ogledala pa niso za-uP0r»bnim. (Foto: L M.) Ko se Obrežje prelevi v Dolgo vas Razlog v poostreni kontroli hrvaških mejnih organov - Lani v primerjavi z letom prej za tretjino več potnikov ■ Preusmerjanje tovornjakov na druge mejne prehode OBREŽJE - Mejni prehod Obrežje postane občasno za voznike tovornjakov prava čakalnica, ki spominja na prekmursko Dolgo vas, vzroka pa sta premajhna pretočnost na hrvaški strani in poostrena kontrola prehajanja hrvaške državne meje, ko izvajajo hrvaški mejni organi občasno poostreno kontrolo oseb, prevoznih sredstev in blaga - za temeljit pregled tovornjaka pa so potrebne tudi 2 ali 3 ure. se je v lanskem letu v primerjavi z letom prej povečal za 28,8 odst., dežurni Poročalo • 2^'mv 12 2- SVETOVNE VOJNE 0?JC,6S-|c‘ni Siank°K-* ve-ciste Hi rn,^a °bvcst‘l scvniškc poli-7 zemljo jnJe na Prtiču pri hiši kopal trombloJ" tc.m na^e* kumulativno >va'j ne. ko mino iz 2. svetovne voj- C1: 4&-PO G°STILNI - 28. f gostilni k;--.-40 Je.5^-letni Rudolf D. v fj bijal in pr' p°dbočju vinjen raz-f jal g0s. tar ,er zmerjal in vznemir- I ^^ssss..v— L j ki ga ie imn^2n,an stor‘lcc s traktorja, : Jj. “Unesel ntlra* akumulator in ga "'kosehnT^*' ^ani sreve je imel last- Ulici v Qr„aa Park'rišču na Slomškovi n°čina2J Zlca Pa Sa je neznanec v pRETi>?a.J ,odPe|jal neznano kam. Pri |pr„AL KABri- - J- P. s Sel ^0Paeem v cCJl Jc 22- maJa z rovo-Polagani,., 1rchrr>ičah kopal jarek za 6?lkabele odovoda in pri tem pretr-e'st>bodr,mcdkrajevne zveze. Poli-Sva^T; njcF nuP's;|li kazen-*'Ovcniio „ ’ ’ • Pa je s tem Telekomu škode Povzročil za 141.700 tolarjev Rolkami v avto ’4'2Sse^ lfi^ST° ' 25• maJa ob « l' "naK'L iz Irce vasi Proti nP ro’kami po lokalni cesti gQstinski^.C,8l,eclnemu križišču pri •u cesta vm'°kaR‘ Eldorado. Kcrse ■lrostin ■ sc J° peljala z veliko Pc|0 UstavvJ‘Prcd križiščem ni us-"Utku v ’ • Va,,i je pripeljala v tre-Pfipeijai _ Jc P° prednostni cesti ■ lf. jy i,» os?bnim avtom 50-letni II nek, je zaradi Pti tClllrjch„ i2U roba vozišča zapeljal V** se .uukino in trčil v kamen. \i %TfV ado Poškodoval. < '2.3^Č,NI JAŠEK - 28. maja RrCeSeviu l6-><-‘tni Damjan D. iz vozil kolo z motorjem *Rtt rn(!'e' Ker je Damjan vozil a ceste, je zapeljal na °a c bankino in trčil v betonski odtočni jašek. Voznik se je lažje, sopotnik pa težje, poškodoval. OBRAČAL NA MAGISTRALNI CESTI - 25. maja ob 8. uri je 46-letni J. V. iz Ljubljane vozil osebni avto iz Ljubljane proti Obrežju. V Kronovem je zapeljal na parkirni prostor, nato pa zavil v levo in polkrožno obračal na magistrali cesti proti Otočcu. Tedaj je iz Otočca pripeljala voznica osebnega avtomobila 26-letna R. R. iz Črmo-šnjic pri Stopičah in kljub močnemu zaviranju trčila v avto. Voznica se je hudo poškodovala, sopotnica, 21 -letna R. B. z Dolnje Težke Vode, pa lažje. mejo pa je v obe smeri prestopilo več kot 6,3 milijona oseb. Na meddržavnem mejnem prehodu Slovenska vas pa je lani prestopilo za 61,2 SLED - KRIMINAL? ZATRIMO GA SKUPAJ Tretja ševilka revije Sled, ki je namenjena preprečevanju kriminala, prinaša vrsto zanimivosti in koristnih nasvetov za večjo varnost. Tako v okviru sejma Varovanje Security obravnava varnost v Sloveniji, primerjavo z evropskimi državami. Berete lahko o umoru v finančni stiski, o zastraševanju policistov in pritožbah čez njihovo delo, o varnostnem pasu, o novih vidikih na področju'varovanja in še čem. Revijo Sled lahko naročite tudi potek 061 223 332. • odst. potnikov več kot leto prej. Statistika prvih treh mesecev letošnjega leta kaže, da se je število potnikov na Obrežju povečalo za okoli 4 do 5 odst., medtem ko je v Slovenski vasi enako kot lani. Če je bil v aprilu opazen padec prometa, • Mednarodni mejni prehod Obrežje, kije bil med drugim v sezoni 1993/94 po izboru Radia Koper, Radia Maribor in Thristične zveze Slovenije izbran za najboljši mednarodni mejni prehod iz Hrvaško, se ponaša tudi z uspešnim odkrivanjem različnih nepravilnosti. Tako v povprečju letno napišejo okoli 140 predlogov sodniku za prekrške zaradi orožja. Lani so obravnavali 777 posamičnih primerov, ko so imele osebe pri mejni kontroli predmete, ki bi jih lahko uporabljale za napad, zato so jih zavrnili ali le opozorili. Letos so samo v prvih treh mesecih obravnavali 640 takšnih primerov. pa je v maju spet običajna gostota prometa, tako da bo povprečno mesečno število potnikov 550.000 doseženo in verjetno celo prc- SeŽen°' T. GAZVODA POLICIJSKA POSTAJA TREBNJE POSLEJ VEČJA - Ko so leta 1981 v Trebnjem zgradili policijsko postajo, je bila sodobna in za takratne potrebe prostorna, s časom pa je tudi ta postala pretesna. V soboto, 28. maja, pa je bila svečana otvoritev novih 160 kvadratnih metrov dograjenih prostorov. Polovica tega je večnamenski prostor za sestanke, seje in rekreativne dejavnosti, saj so morali do sedaj obvezna psihofizična usposabljanja potekati drugje. V novem delu sta tudi dve pisarni za administracijo in komandirja. Dela na dograjenem objektu je financiralo ministrstvo za notranje zadeve, investicija pa je vredna 15 milijonov tolarjev. Na otvoritvi so navzoče pozdravili minister za notranje zadeve Andrej Sler, načelnik uprave za notranje zadeve Novo mesto Franci Povše, trebanjski župan Ciril Pungartnik in komandir policijske postaje Trebnje Janez Kukec, zaigrala pa je tudi godba policije. (Foto: T. Gazvoda) Kočevska stranpota VLOM V RAJHENAVU - Ivan Muhič iz Rajhenava je 24. maja sporočil kočevskim policistom, da so mu dopoldne vlomili v garažo in odnesli kardan za nakladalko, dva kardana za krožno kosilnico in 1201 žganja nange (najge). Tako je oškodovan za okoli 150.000 tolarjev. . RIBNIČANA PRETEPLA KOČEVARJA - Ob uri strahov 25. maja so se pretepali v lokalu Pagat v Kočevju. Policisti so kasneje ugotovili, da sta dva neznanca, po vsej verjetnosti Ribničana, pretepla Darka Kolmaniča in Miho Moritza, oba iz Kočevja. Moritza so odpeljali v ZD Kočevje, nato pa v Klinični center v Ljubljano, Kolmaniča ga le v ZD Kočevje. POLNOČNI DRUŽINSKI OBRAČUN - Policistom je bilo 26. maja ob 23. uri najprej sporočeno, da se v Željnah v nekem zasebnem stanovanju pretepajo. Ugotovili so, da je brat nagnal brata iz hiše, nato pa še nekajkrat udaril mater. Resno so ga opozorili, naj tega ne počne in odšli. Kmalu pa so bili spet obveščeni, da razbija pohištvo, zato so ga odpeljali prenočevat na policijsko postajo, kjer je ostal do iztreznitve. BOJAN POBEGNIL - 26. maja ponoči so policisti raziskovali prometno nesrečo v Stari Cerkvi. Neznan voznik avtomobila je namreč trčil v kolesarja Benjamina Levstka in Tonija Marinča iz Slovenske vasi, pa ni ustavil. ZAPELJAL PRED VLAK BREŽICE - V ponedeljek, 29. maja, ob 21.10 je 40-letni Silvo V. iz Gornjega Lenarta v brežiški občini vozil osebni avto-po kolovozni poti proti Zgornjemu Obrežju. Ko seje približal nezavarovanemu prehodu ceste čez železniško progo, je kljub temu daje prihajal vlak, zapeljal na progo. Prišlo je do trčenja, Silvo se je hudo poškodoval, materialna škoda pa znaša 500.000 tolarjev. KRIMINALISTIČNI TEČAJ V GOTENICI GOTENICA - 29. maja se je v Gotenici začel praktični del kriminalističnega tečaja za tiste, ki začenjajo delo v tej službi. Trajal bo do 9. junija. Skoraj sto ekip Tekmovanje mladih GZ Novo mesto v Žužemberku ŽUŽEMBERK - Gasilska zveza Novo mesto vsako leto organizira tekmovanje v gasilskih disciplinah za pionirje in mladino. Letošnje je bilo v nedeljo, 28. maja, na Loki ob Krki v Žužemberku, prijavljenih pa je bilo kar 99 ekip iz 10 sektorjev občip Novo mesto, Šentjernej in Škocjan. Tekmovanje je potekalo tekoče, za kar so najbolj zaslužni organizatorji OGZ Novo mesto pod vodstvom poveljnika Tineta Filipa in domačinov - gostiteljev, gasilskega sektorja iz Žužemberka. Tekmovanje so si ogledali tudi predsednik komisije za mladino pri GZ Slovenije, župana občin Šentjernej in Škocjan ter predsednik GŽ Novo mesto Andrej Poljšak. Kot jc povedal predsednik Poljšak, je s tekmovanjem zadovoljen, pokazalo pa sc je tudi dobro delo in sodelovanje mentorjev, poveljnikov in sektorskih poveljnikov. Najboljše ekipe se bodo udeležile tudi usposabljanja v gasilskih spretnostih in tekmovanj v Avstriji in Nemčiji. In še rezultati: med pionirkami je bila najboljša ekipa iz Dolža, druge je bila ekipa Stranske vasi, tretja pa iz Ajdovca. Med pionirji so se najbolje odrezali Žužemberčani, druga je bila ekipa Šmihela pri Novem mestu, tretja ekipa iz Bele Cerkve, četrta z Rateža in peta iz Stopič. Najuspešnejše mladinke so bile Zužember-čanke, sledijo ekipe Dolenje Straže in Stranske vasi. Med mladinci so se najbolj izkazali Globodolčani, drugi so bili Kamenčani, tretji Ajdovčani, četrti so bili mladinci iz Mirne Peči, peta pa je bila ekipa iz Šmihela pri Žužemberku. S. MIRTIČ ^390). i. junija 1995 Najslabše je na južni meji “Za pošteno delo'zahtevamo pošteno plačilo,” pravi predsednik policijskega sindikata Maks Rakuša V zadnejm letu se delovne razmere, predvsem objekti, kjer delajo policisti, izboljšujejo, dokaz za to je tudi dozidani del k trebanjski policiji. Kaj pravi o tem predsednik policijskega sindikata Slovenije Maks Rakuša. • Kako ocenjujete delovne razmere policistov in na katerih področjih je najslabše? “Najslabše je na južni meji, kjer policisti opravljajo svoje delo v zabojnikih. Minister je v pogovoru z izvršnim odborom sindikata povedal, da bo poskušal storiti, kar se da, da se stvari izboljšajo.” * Zelo izpostavljeni so policisti prometniki. Lahko pričakujejo kakšna izboljšanja? “Prav gotovo so policisti prometniki v nezavidljivem položaju, predvsem zaradi slabe opremljenosti vozil, motornih koles in drugega. Ministra smo v razgovoru opozorili, da bi bilo pri policistih prometnikih potrebno preiti na drugačen kaliber, kar dokazuje tudi zadnji primer streljanja na policista v Ljubljani. Pred kratkim pa smo sredstvom javnega obveščanja poslali protest, v katerem opozarjamo tudi na zaščito policistov pred napadi in žalitvami.” * Kuku pa jc s plačami in plačilom nadur? “Od vlade in države zahtevamo samo, da naše delo pravilno in pošteno plača. Povrcčna plača policista brez dodatka je med 50 in 60 tisočaki, ker pa takšno delo zahteva veliko nadur, smo ministra, vlado in medije seznanili z našo zahtevo, da želimo za opravljene nadure tudi plačilo. Vlada je določeno vsoto že zagotovila, vendar ne za kritje vseh nadur.” • Pogosti so očitki, daje policije pri nas preveč, kar je povezano tudi z manjšim ugledom policistov. “Po izračunih, kijih poznam za evropske države, ugotavljam, da je vsak strah, da bi Slovenija postala policijska država, odveč. V Maks Rakuša Avstriji in Italiji, kjer delo policije bolj poznam, je 25 do 30 odstotkov policistov več kot pri nas. V teh državah je tudi več vrst policije, pri nas pa lahko govorimo le o dveh vrstah: uniformirani in ncuniformirani, kjer je delo univerzalno in zato tudi več vredno. Policisti in delavci ministrstva za notranje zadeve želimo, da ima naše delo tudi določen ugled. Med obiskom v Avstriji sem izvedel, da v zadnjih petih letih niso imeli niti enega napada na policista, v Sloveniji pa ne moremo izvzeti niti ene enote, ki v enem letu ne bi zabeležila nobenega napada. V tujini je več reda tudi pri plačilu kazni. Več kol 90 odstotkov Avstrijcev plača kazen na kraju prekrška, saj se po enem mesecu znesek kazni podvoji.” • So slovenski policisti dovolj usposobljeni? “Trenutno so policisti dobro usposobljeni, vendar če ministrstvo ne bo prešlo h kvalitetnejšemu in intenzivnejšemu izobraževanju, se lahko v kratkem pojavijo težave. K boljšemu delu policistov bodo pripomogla tudi nova policijska pravila, ki bodo natančno določala, kako mora policist v določenem primeru ukrepati, saj nekateri interni predpisi veljajo že več kot 15 let.” T. GAZVODA MOST V JELOVCU UNIČUJEJO KAMIONI BOŠTANJ - Komaj so si Bo-štanjčani nekoliko oddahnili od onesnaževanja okolja, predvsem pa ogrožanja varnosti v cestnem prometu, ki gaje povzročalo nalaganje hlodovine na tovornjake na “črnih” deponijah, že se jezijo v Jelovcu. Krajani pravijo, da zdaj vozijo tudi 30 ton težki tovornjaki po spomeniško zavarovanem mostu čez Mirno v Je- lovcu in ga močno uničujejo. Občinski svetnik SLS Lojze Zalašček je povedal, da so vaščani že zagrozili, da bodo les na takih črnih odlagališčih zažgali, saj novodobni lesni trgovci nočejo ničesar slišati o plačilu kakšne odškodnine. Sevniška občina bo glede tega obvestila pristojne inšpekcijske službe, predvsem pa naj bi prometni in tržni inšpektor preverila, če imajo ti lesni trgovci sploh kakšne uradne listine za tovrstno dejavnost. SEVNIŠKI GASILCI NA OBALI - Gasilstvo na Primorskem in slovenski Obali nima tako dolge tradicije kot v drugih predetih Slovenije, za kar ima zlasti “zasluge" italijanski fašizem, kije preganjal, izseljeval Slovence iz teh krajev, gasilstvo pa organiziral v okviru vojske. Tako so nastala G D v teh krajih šele po 2. svetovni vojni, ustanavljali pa so jih praviloma prieljenci iz drugih krajev Slovenije. Tak primer je tudi GD Hrvatini, ki bo prihodnje leto praznovalo 40-letnico, ustanovil pa ga je Jože Volmut iz Frama. Med 2-dnevno strokovno ekskurzijo pri gostoljubnih gasilcih na slovenski Obali, ki jo je pomagal vzorno organizirati poveljnik obalne gasilske zveze Zdravko Banko, tudi iz Hrvatinov, so se sevniški gasilci (na posnetku) seznanili še z delom gasilcev v Luki Koper, Sečovljah in na tamkajšnjem letališču. (Foto: P. P.) NAJUSPEŠNEJŠI - Tekmovalna ekipa Žužemberka DOLENJSKI LIST K Lep kolesarski praznik v Pišecah Prva kolesarska dirka po bizeljsko-sremiški vinski cesti - V močni konkurenci so uspešno nastopili tudi mladi tekmovalci obeh domačih društev - Pohvala organizatorjem Saj ni res KOČEVJE - Enoletni "ples" kočevskih nogometašev v prvi ligi sc je konča! v nedeljo s katastrofalno igro in najvišjim porazom v zadnjih desetih letih. Neverjetno je, kako so se nogometaši Gaja vdali že po prvem zadetku gostov. Novogoričani so takrat prevzeli vse niti v svoje roke, izkazal se je hitronogi Nikčevič, kije najboljšemu igralcu tekme Breznikarju pripravil dva gola. Tudi v nadaljevanju so Kočevci še naprej delali grobe napake in nemočno opazovali Novogoričane, ki so se sprehajali po kazenskem prostoru kot na treningu. Za domačine ni opravičilo, da je manjkalo šest igralcev, saj so bili skrajno neborbeni. “Fantje so igrali povsem brezv oljno. Tekma je samo potrdila finančne, organizacijske in igralske slabosti kluba, "je po tekmi povedal trener Marjan Vučko. V tem trenutku sploh ni jasno, kaj se bo vnaprej dogajalo z kočevskim nogometom. Ali ga bo doletela usoda novomeškega ali pa bodo zbrali moči in moštvo pripravili za drugoli-gaška tekmovanja? M. G. KRŠKO - Krško kolesarsko društvo Master team je v soboto s pomočjo domačih turističnih društev prvič pripravilo kolesarski dan na bizeljsko-sremiški vinski cesti. Vsi udeleženci prireditve, na kateri so nastopili tekmovalci vseh kategorij od najmlajših pa do članov pa rekreativci in veterani, so na cilju v Pišecah zatrjevali, da tako lepe in težke dirke še niso doživeli. Uvod v prireditev je bilo 15-kilome-trsko trimsko kolesarjenje, potem pa so s Starta v Pišecah na 24-kilometrsko progo krenili najmlajši tekmovalci. Med dečki skupine C je zmagal David Rožman iz Kranja, na zmagovalnih stopnicah pa sta stala še Tomaž Sotošek in Gregor Kodrič iz domačega Master teama, Črnomaljčan Matej Starešinič je bil 4., najboljši Novo-meščan Gorazd Matko pa peti. Med dečki B skupine je zmagal Kristjan Fajt iz Portoroža, Novomeščan Jure Zrimšek pa je bil drugi. Med dečki A skupine je bil najboljši Gregor Zagorc iz drugega krškega kolesarkega društva Savaprojekta, njegov klubski kolega Primož Četrtič pa je bil peti. Tudi mlajši mladinci so štartali v Pišecah, prevozili so 48 kilometrov, spet pa so bili domači kolesarji med najboljšimi. Zmagal je Uroš Dular iz SI^A VJE V PIŠECAH - Pišečani so se izkazali kot odlični gostitelji kolesarjev iz vseh slovenskih klubov, proglasitev zmagovalcev pa so popestrili tudi z bogatim kulturnim programom. Med starejšimi mladinci so na stopničkah za zmagovalce stali Martin Derganc (v sredini), Andrej Filip (desno) in Krčan Marko Golobič (levo), ki s tretjim mestom ni bi zadovoljen in je na cilju izjavil, ta bi to soboto na domačih tleh lahko tudi zmagal. NOGOMETNI PRAZNIK V PODZEMLJU PODZEMELJ - Člani nogometnega kluba Kolpa iz Podzemlja bodo v soboto po tekmi s Kresnicami, ki se bo začela ob 16.30, prejeli pokal za naslov prvaka 1. lige MNZ Ljubljana, jna nogometnem igrišču pri podzemeljski osnovni šoli pa bo zanimivo že dopoldne, ko se bo ob 10. uri začel tradicionalni veteranski turnir, na katerem bodo nastopila moštva zagrebške Kupe, karlovškega Ilovca, črnomaljske Bele krajine in domače Kolpe. V Krškem prvič pod lučmi Krčani bodo v nedeljo pripravili prvo nočno tekmo v speedwayu pri nas - Ognjemet in ljudsko rajanje KRŠKO - Prejšnji teden so prizadevni športni delavci AMD Krško uresničili svojo davno željo in na speedwayskem štadionu Matije Gubca namestili žaromete, tako da bodo veliko tekmovanje za zlati znak Krškega in memorial Franca Babiča v ZDRA V DUH V ZDRA VEM TELESU je bil naslov prireditve, na kateri so v petek zvečer v telovadnici žužemberške osnovne šole tamkajšnji učenci pod vodstvom prof. Bojana Brulca krajanom in gostom, med katerimi je bil tudi olimpijski zmagovalec Miro Cerar, pokazali telovadne veščine, predstavili raziskovalno nalogo o zgodovini odbojke v Žužemberku ter podelili priznanja najboljšima športnikoma na šoli Bernardi Pirc in Alešu Mohorčiču. Posebna priznanja za pomoč pri športni vadbi so dobili tudi zunanji sodelavci šole Aleš Smrke, Tomo Pečar, Zdravko Plul in Darko Pucelj. Prireditev so popestrili člani ansambla Nuria band in dijakinje novomeške gimnazije z recitalom Smisel-nice. Na sliki: Bojan Brulc in športnica šole Bernarda Pirc med vajo na dvovišinski bradlji. (Foto: 1. Vidmar) nedeljo pripravili zvečer oziroma ponoči, žaromete pa so prvič preizkusili v soboto na uradnem treningu. Franc Babič, ki je v svoji karieri osvojil tudi več naslovov jugoslovanskega državnega prvaka, je bil leta 1957, ko je Krško dobilo stezo za speedway, prvi in edini domači tekmovalec. Dirka v njegov spomin je že tradicionalna, letos pa bo zaradi reflektorjev nekaj posebnega, saj bo to prva nočna dirka v zgodovini slovenskega speed-waya. Medtem ko na večini dirkališč po svetu reflektorji osvetljujejo predvsem nogometno igrišče in so zavoji pogosto temni, je v Krškem ravno obratno, saj so reflektorji namenjeni speedwayu in je osvetlitev steze odlična. Na tekmovanju, ki se bo to nedeljo začelo ob osmih zvečer, bodo poleg domačih voznikov Gerharda Lekšeta, Kreša Omerzela in Izaka Šanteja nastopili tekmovalci iz Italije, Madžarske, Avstrije, Hrvaške, Poljske, Češke in Nemčije. Neposredno po končanem tekmovanju bodo Krčani lahko nekaj minut opazovali veličasten ognjemet, potem pa prireditelji dirke za zlati znak Krškega, ki je posvečena tudi občinskemu prazniku, vabijo na ljudsko rajanje, na katerem bodo ljubitelje speedwaya in druge goste zabavali člani ansambla Zasavci, za gostinski del prireditve pa bo poskrbela znana kostanjeviška gostilna Žolnir. VEBROVA NAJBOLJŠA Fantje, nikar ne obupajte Novomeška nogometna ekipa je, ko se je imenovala Studio D, sodila med najboljše v Sloveniji, saj je v prvi ligi vsaj eno leto igrala pomembno vlogo, čeprav je bilo na koncu prve sezone v elitni družbi že jasno, da zaradi prazne blagajne ne bodo mogli še enkrat sestaviti vsaj približno tako močnega moštva. Ko je pokroviteljstvo prevzela Krka Novoterm, je takratna uprava z njenim denarjem le za silo poravnala dolgove, potem pa denarja niti za sproti ni bilo. Posledica tega je bila, da je moštvo Krka Novoterm izpadlo iz prve lige, pa tudi v drugi ligi fantom s štadiona pod Portovalom ni bilo z rožicami postlano. Če se ne bi na igrišče vrnili domači nogometaši, ki so bili leto pred tem že odpisani, bi se vse skupaj sesulo, že preden bi se prvenstvo sploh začelo. Zelo slabi izidi v jesenskem delu so Elan prikovali na zadnje mesto, spomladi pa so “odpisani” začeli nizati zmage in že je zasijala lučka upanja, ko se je zgodilo, kar se je zgodilo v Domžalah. Moštvo je ostalo brez štirih nogometašev, brez katerih si Elanove igre ni mogoče zamišljati. Na njihovo mesto so vstopili golobradi mladinci, ki pa se z drugoligaškimi napolpoklicnimi igralci ne morajo meriti. Zadnjo tekmo je Elan v Zagorju z vsega desetimi igralci izgubil z 0:6. Nasprotniki novomeškega nogometa si že zadovoljno manejo roke in proslavljajo konec te igro z žogo v Novem mestu, vendar tako ne more in ne sme biti. K sreči v novomeškem nogometu obstajajo tudi ljudje, ki že vsa ta leta delajo skoraj zastonj in so pripravljeni tako delati tudi vnaprej. Izpad iz druge lige ni katastrofa, saj v Novem mestu raste nov rod nogometašev, ki bo čez leta Elanu lahko vrnil staro slavo, le obupali ne bi smeli. Namesto stresanja jeze nad starim vodstvom kluba je treba razmišljati, kako sestaviti in dobro pripraviti moštvo na tekmovanje v tretji ligi, ter ustaviti nazadovanje novomeškega nogometa. I. VIDMAR TREBNJE - Na odprtem prvenstvu Pivke v kegljanju so nastopile Štiri tekmovalke trebanjskega Mercatorja. Najboljša je bila Milena Veber, ki je podrla 418 kegljev. (N. G.) Savaprojekta, Miran Abram, član Master teama, je bi tretji, Novomeščan Peter Ribič četrti, njegov klubski kolega Uroš Plankar pa peti. Naj zanimivejša je bila dirka članov in starejših mladincev, ki so se na 73 oziroma 97 kilometrov dolgo pot odpravili iz Krškega. Po prvem gorskem cilju v Sremiču, ki ga je prvi prevozil Celjan Iztok Malenšek, so glavnini pobegnili Krkini kolesarji Srečko Glivar, Branko Filip in Gorazd Štangelj, vendar je slednji kasneje odstopil. Razgibana in izredno težka proga je kmalu naredila svoje in kolona se je kmalu raztrgala na manjše skupinice kolesarjev, ki so za vodilnima zaostajali tudi po deset minut in več. Najprej so dirko končali mladinci, med katerimi je zmagal Martin Derganc, je bil Andrej Filip (oba Krka), 3. Marko Golobič (Savaprojekt), Uroš Kovačič (Krka) je bil peti in Kristjan Urek (Savaprojekt) šesti. Med člani se vodilna krkaša Glivar in Filip nista pustila presenetiti, čeprav sta jima z vso močjo sledila celjska kolesarja Melanšek in Kazahstanec Sergej Autko. Na zadnjem klancu pred ciljem v Pišecah Filip ni mogel več slediti Glivarju, ki je na cilj pripeljal 8 sekund pred klubskim tovarišem, Autko je na koncu zaostal za dve minuti, še nekaj sekund več pa Melanšek. Večja skupina kolesarjev, načelu katere je bil Novomeščan Uroš Murn, je na cilj pripeljala 13 minut za Glivarjem, kije s tem dosegel letošnjo prvo zmago. VUČKOVIČ ZMAGAL TUDI NA MASTERSU NOVO MESTO - Novomeščan Goran Vučkovič je v soboto z zmago na slovenskem masters turnirju samo še potrdil, da je najboljši igralec squa-sha pri nas. V finalu tekmovanja, na katerem je nastopalo 8 najboljših igralcev po točkah z vseh letošnjih turnirjev, je v finalu premagal svojega večnega tekmeca Ljubljančana Petra Janežiča s 3:1 (9:10,10:8,9:4,9:6). Na turnirju je uspešno nastopil tudi Klemen Gutman, najboljši igralec novomeškega Hrasta in najboljši slovenski mladinec, ki je v boju za 3. mesto s 3:0 premagal Damjana Adlešiča. Tomaž Božič je bil hiter kot veter Najhitreje na 100 m NOVO MESTO - Šprinter novomeškega atletskega kluba Krka Tomaž Božič je zmagal na mednarodnem atletskem mitingu na Dunaju. Za 100-metrsko progo je v finalu potreboval 10 sekund in 62 stotink, kar je v zadnjih letih najboljši izid kakšnega slovenskega šprinterja in obenem nov dolenjski rekord. Tomažu je pri odličnem izidu nekoliko pomagal tudi vet ter, ki mu je pihal v hrbet, vendar je bila hitrost vetra 1,9 m/s še v mejah dovoljenega. Med kvalifikacijskim tekom je Božič tekel še hitreje, vendar je bil veter (2,4 m/s) premočan, da bi izid 10,59 sekunde lahko priznali kot rekord. V prihodnjih dneh bo Božič največ časa posvetil pripravam na tekmovanje za evropski atletski pokal Bruno Zauli, kjer bo najverjetneje nastopil v teku na 100 in 200 m ter v štafeti 4 X 100 m. Glede na odlično pripravljenost in načrtovani dvig forme, ki naj bi na omenjenem tekmovanju dosegla svoj vrh, lahko pričakujemo, da dunajski rekord ne bo dolgo zdržal. Matjaž že ni rekreativec! V boju za naslov državnega prvaka v teku na 10 km je Matjaž Fabjan s taktično izvrstno zamišljenim in uresničenim tekom premagal vso slovensko dolgoprogaško elito in s časom 29:42,27 za več kot trideset sekund izboljšal osebni in dolenjski rekord. Dosegel je najboljši slovenski rezultat v tej disciplini zadnjih dveh let in se uvrstil v državno reprezentanco za nastop na Evropskem pokalu v atletiki. Po zmagi na Teku prijateljstva v Ljubljani, kjer je pred dnevi že pokazal hrbet najboljšim slovenskim tekmecem, je tokrat v skrbno načrtovanem in bleščeče izpeljanem teku dokazal, da še zdaleč ni rekreativec, kot ga je po ljubljanski zmagi narobe imenovala novinarka Dnevnika. Res pa je amater v najboljšem pomenu besede, saj športne uspehe dosega ob delu s polnim delovnim časom. Kdor v takih razmerah v sedmih mesecih preteče 3300 km ali 16 km na dan, ni rekreativec, ampak resen tekač z velikansko rezervo. Rezerva je v tistem, kar imenujemo nevidni trening. To so fizioterapija, zimski trcningv toplejših krajih, redno medicinsko spremljanje, vrhunska oprema in še kaj. Teh virov športnega napredka Fabjan še ni začel izkoriščati. Ko jih bo, bo lahko treniral še več in nastopal še bolje. Sobotni tek sta s hrvaškim reprezentantom Romeom Živkom opravila po načrtu. Zadala sta si rezultat pod 30 minutami in se nista dala zapeljati pobegu skupine tekmecev. Kljub temu da so ti v kratkem času ustvarili veliko razliko, sta vztrajala pri svojem ritmu teka. Splačalo se je, kajti pobegli tekači so drug za drugim žprihajali nazaj’, in ko sta jih ujela in jim je bilo najtežje, sta močno pospešila. Fabjan je zadnji kilometer pretekel v 2 minutah in 48 sekundah, kar je tempo za rezultat 28:00. Z dolgim finišem si je pridobil skoraj 100 m prednosti. S sobotnim dosežkom je tekač, ki mu od mladih nog svetuje trener Mario Mo-horovič, odprl novo stran v svojem športnem življenju. Priznati moramo, da so bile že zadnje vrstice prejšnje zelo zanimive. V imenitni družbi Metalec Primc nastopa v Beogradu in Szombatheiyu NOVO MESTO - Novomeški metalec diska Igor Primc je kot gost ekipe Celja nastopil na tekmi za evropski pokal C skupina v Beogradu in v izredno slabem vremenu z metom, dolgim 55,98 m, in osvojil drugo mesto za Rusom v dresu Crvene zvezde -Sidorovim. V enaki vlogi je nastopil tudi brežiški kladivar Vlado Kevo, ki gaje v metu kladiva premagal le atlet moskovskega CSA-ja Jevgenijev. Kevo je kladivo vrgel 65,20 m daleč. V ponedeljek je Primc nastopil v Szombathelyu, kamor ga je osebno povabil lani najboljši metalec diska na svetu Atila Hor-vath, ki je tudi tokrat vrgel najdlje (62,44 m). Drugo mesto je osvojil svetovni prvak Riedel (61,78 m), tretji je bil evropski prvak Dubrovschik (59,38 m), medtem ko je bil Primc z metom dolgim 57,16 m v tej imenitni družbi četrti. Veterani so blesteli Uspeh košarkarjev Metlika METLIKA - V Zagrebu so M« ličani in Novomeščani združili svoj moči in uspeli. Na veteranskem s šarkarskem turnirju so fantje, k> 70. letih navduševali navijače ta nih moštev novomeškega Novo in metliške Beti, osvojili drugo m ' premagala pa jih je le slovita šnjevka, za katero so nastopi« ‘ nekateri nekdanji asi jugoslova košarke, med katerimi je naJ^c .vLv zal Ivo Sunara, kije moštvii M* * finalu nasul kar 36 točk. Izid ftr> srečanja je bil 74:68 za ve Hrvati tokrat pripravili že sed ■ ^ njem pa so do sedaj z™1ag„a.,..1oli' takšna moštva, kot je Ljubljan mpija, pa Zadar, Crvena z Šibenka in Jugoplastika. .. ... _____Ul KOŠIR V NOVEM MESTU Nikica Lalič, Velimir Jezerinav, .( Plantan, Veselin Dautovič, Le Popovič, Jože Gršič, Miran Zup Slavko Seničar in Zvonko GcrD^ NOVO MESTO - Znani gorenjski smučarski as Jure Košir bo v ponedeljek obiskal Novo mesto. Tisti, ki bi se radi srečali z njim, bodo to lahko storili ob petih popoldne v športni trgovini Čižman šport v BTC-ju, kjer bo podpisoval avtograme in delil plakate ter se pogovarjal s športnim sodelavcem novomeške televizije Jožetom Žuro, zvečer pa bo kot gost nastopil v športni oddaji Studia D, ki jo bo vodila Breda Kastelic. PUCELJ V FINALA NOVO MESTO - Mladi novomeškega teniškega kluba ; Pucelj sc je na močnem tu(-mednarodno udeležbo za poka vrtHI imarketa v kategoriji do 11. leta teli IM. I <1 V 1\ it L C I't H III vJV/ » • ■ j a) finale, kjer ga je z 9:5 Velenjčan Nik Ivanovič. Borat. v kategoriji do 10. leta in vec v kategoriji do 9. leta sta se u' med 16 najboljših. Medalje tudi za domačih V soboto in nedeljo bo v Novem mestu posamič®® mladinsko državno prvenstvo v namiznem tem^. NOVO MESTO - V novomeškem namiznoteniškem klubu Krka od posamičnega državnega prvenstva za mladince in mladinke, ki ga bodo v soboto in nedeljo pripravili v novomeški športni dvorani, veliko pričakujejo, domači kandidati za medalje pa so Matjaž Retelj, Tomaž Kralj in Borut Miklič. Na prvenstvo se je do sedaj prijavilo več kot 140 tekmovalcev iz 23 slovenskih namiznoteniških klubov. Prvi dvoboji predtekmovanja za posameznike se bodo začeli že v soboto ob 9. uri, ob 14.30 pa bodo začele tekmovati dvojice. Otvoritev prvenstva bo na sporedu ob 17. uri, pet minut kasneje pa se bodo ženske in moške dvojice pomerile v četrtfinalu. Ob 19. uri bodo na vrsti prvi dvoboji posameznikov v finalni skupini, dan pa bodo končale mešane dvojice s polfinalnimi boji. nedelj0 Najbolj zanimivo bo v jnj dopoldne, ko bodo na vrsti z boji in ko bodo mladi namizno ji odločali o medaljah in n ^ državnih prvakov. Nedeljski sp j j 30 bo začel ob 9. uri, končal pa ° jc|jtvi-z razglasitvijo rezultatov in p° jo medalj. ^ ILC - TRENER iNli^ RIBNICA - Novi trener ' nnmn/lnil' na QtOl3fl U iC Ilc, pomočnik pa Stojan igralca v lanski sezoni. Vse igralca v lanski sezoni. Vse ‘ bo klub okrepil s tujim igra]Te|(ipc' lcen>:' bo klub okrepil s tujim ‘e’." e|ur je eden izmed pogojev vrnit* . nra/A linn To rini hnflO Opt® n \)0^ euc 11 u.iiicu J nl/lll r prvo ligo. Te dni bodo opj? pab vore z igralci, že prvega ju}1! začeli s pripravami. (M- W USPEŠNI TUDI ZA MIRNA - Mladi mim*k'^95^ toni L 12-letni Denis Orač z zlatim in dvema bronastima odličjema- ^ la>’ presenetil tudi Sevničan Rok Črepinšek (na posnetku na desni), a goriji mlajših dečkov do 45 kg v finalu v klonite športnih borbah P ,, pek : s I i v; Slo ni, in, bal tist Pre Pk, Prise St *ilsu di 1 iajs ioi; Ptet šiita Prik iaVe i«k Post "'od goriji mlajših dečkov do 45 kg v finalu v klonile športnih borbun r p Trboveljčana Ceferina in si pribori! zlato kolajno. (‘° V w 4 I \ "lir] >ivn, % ‘gi bila % fc{ Sahii "de Prev S V°ja: \ si s s s % MII s . *V| S 'ih S % is 5»! ir fejna in mir v prazničnem šopku t/ /v _ Wov - v,°ia^em učnem centru Cerkljah ob Krki so ob dnevu v°js^e v soboto, 21. maja, prisegli vojaki majske niJaciie Slovenske vojske. Ob tej priložnosti je rekel obramb-in (}lni/ter Jelko Kacin, da Slovenija ni vpletena v vojno v Bosni babc]Judi v prihodnje storila vse, da se ne zaplete v noben ■ anski konjlikt. Zato mora razvijati in krepiti obrambni tiste, 'rn in znotraj njega tudi razvijati, posodabljati in krepiti nke^uJDo Slovenske vojske v učinkovit in prepričljiv meha- &aSta Pfiseea ^v.ens^a vojska ima vojakov, potrjuje ^Oztia;„ ^na je bila nedavno v Cerkljah. Dreka|?Pavm'ru kažejo taktične vaje lavna fr v°ja'i0v- Ena takih vaj je bila skuPna taktična vaja Rog 95. ^katforof^11'*4' s*ovcnsk‘kl oboroženih 5e£nkaalfkni^K na skapna ta Vajai?h?5«' največJa vaJa najeim , °da “vojna” in kot vsaka voj- ^0^tUdi “v°jna” Rog 95 politič-?tetvez0SC|C' Pr^ava “Blueland” je pod sinavS0’Ua> ogrožena njena manj-Pfiključit hJ1 državi“Rodland”,hotela žaVe.'Tei1 ozemlja te sosednje driski naiP,'tični odločitvi je sledil vo-"aPad 0f)°k m°drih”. “Rdeči” so na ******* s prožno obrambo, Nrihin S° zaustavili napredovanje ■ aSova|SC vkoPa'*na črti zaustavitve, ni bii Ca v ten) spopadu ni bilo in Vajo jP°trebcn, saj je šlo za vajo. ^Furlan V°dil Podpolkovnik Brani-Lnega o namestnik načelnikaopera-yojskP kt ka generalštaba Sloven-Jtedirj.' Namestnik vodje vaje je bil Pokrajine ^U,ara’ Poveljnik dolenj- i>i'!l0lhenViCd,:'ah ,br‘gadirja Butare je ]%ša ^j. največJa in najzah- jN del °Ja.sk? vaia v Sloveniji. Zak-» kraii« aje je potekal na območju Not :J‘'e'n Kočevskega Roga. Veči-, llldi i2 h Z nekvU8‘h P°krajin. “Ran ni bilo, Hže aj prask. čeprav je bilo veliko rV°Zovi,eV 'n smo opravili veliko >teren, ^'eSiovcnije in pozahtev- '?kih<)bv('0d,Cl0Val°je okr°g 4-0()0 Kopnimi Znikov z motoriziranimi in JjPoro ter letalstvom in iPodPornPePVaj‘ Sm° Preizkušab ii 0Preizi( °.civi*ne obrambe. “Želeli i'leenote,t,'dKOVanjcvečjemotori' tJS v°m J' brigade, podprte z lc-L^konr .ePn‘k' in artilerijo, in sicer tJSotudi Id.netnterenu’kjerpreiz-l6ihi, delovanje sredstev zvez v opazovalci lahko razumeli dogajanje. Za to bi rad posebej pohvalil inženirske enote, ki so poskrbele, da se je s pirotehni ko pokazalo vse tisto, kar bi se v pravem poteku operacije zares dogajalo. Problem v Sloveniji je predvsem izbira prostora, kje izpeljati vajo. Izbrali smo tako območje, kjer je škoda čim manjša, oziroma je skoraj ni. Problem je bilo deževje. Če se gremo vajo na takem terenu, kot je ta, potem tudi najboljša terenska vozila in vozniki težko obvladujejo teren. In to se je videlo tudi v zaključnem delu vaje. Ampak hkrati nam to daje možnost, da realno ovrednotimo sposobnosti Slovenske vojske, s tem, kar smo videli danes, sem jaz več kot zadovoljen,” je menil Kacin po koncu skupne taktične vaje Rog 95. Z mislijo na tako vajo Rog 95 je minister Kacin pisal govor, ki gaje imel v Cerkljah na že omenjeni vseslovenski prisegi majske generacije vojakov, ki je bila ob prvem dnevu Slovenske vojske. Na cerkljanskem letališču je pred 1.500 mladimi vojaki in številnimi drugimi udeleženci prireditve ob obletnici ustanovitve Slovenske vojske rekel, da država s prerazporejanjem nujno potrebnih sredstev iz obrambe na druga področja obrambo slabi. Naložbe v učinkovit obrambni sistem so nujne. Slovenija potrebuje obrambni tolar, zgraditi mora zračno in obalno obrambo, pridobiti mora sodobnejša sredstva zvez in se povezati s poveljstvi NATA, je rekel Kacin. Oklepna enota Slovenske vojske takoj po zaključku skupne taktične vaje Rog 95 19. maja letos v Kočevskem Rogu. Fotografiji nad naslovom - levo: transporter za prevoztoklepnikov med predstavitvijo rodov Slovenske vojske ob dnevu Slovenske vojske 27. maja v Cerkljah ob Krki. Desno: Pilatus PC-9 s posadko na vzletišču vojaškega letališča Cerklje ob Krki. Kaj že premore Slovenska vojska, so lahko videli udeleženci ter domači in tuji opazovalci omenjene vojaške vaje Rog 95. Vtis o slovenskih oboroženih silah so si lahko ustvarili tudi obiskovalci prireditve v Cerkljah. Na cerkljanskem letališču so lahko od blizu opazovali mimohod enot vseh rodov Slovenske vojske. V vojaškem nastopu so sodelovali tudi helikopterji in tri slovenska letala pilatus PC-9, ki so prav na prireditvi v Cerkljah dobila imena po najstarejših slovenskih mestih Piran, Ptuj in Škofja Loka. “Z najsodobnejšimi šolsko-bojnimi letali Slovenija dokazuje, daje že začela sprejemati vojaške standarde Nata in da tudi na tem področju želi v Evropo,” je rekel minister Kacin v Cerkljah, “zato nam Evropa in svet mora tudi v praksi priznati pravico in odgovornost za samoobrambo,” se je zavzel Kacin, ki je tudi rekel, da je embargo na izvoz orožja v države nekdanje Jugoslavije “potrebno predrugačiti”. Letalo za vse kraje Mogoče je evropska naravnanost slovenskih obrambnih sil zelo razpoznavna prav v letalstvu, enem od rodov, kjer je Slovenija začela po Kacinovih besedah, “praktično iz nič”. V letalstvu naša država za zdaj stavi, kot je videti, na stroje znanega švicarskega proizvajalca letal Pilatus Flugzeugvverke AG, katerega predstavniki so se udeležili tudi prvega dneva Slovenske vojske 27. maja v Cerkljah. Očitno je tovarna Pilatus, ustanovljena leta 1939, do danes razvila dovolj dobro plovilo v več izpopolnjenih različicah, da žanje simpatije ljubiteljev in civilnih ter vojaških kupcev letal iz vsega sveta. Na številne odlike Pilatusov je opozarjal tudi uradni komentator, ki je na omenjeni sobotni cerkljanski prireditvi spremljal prelete. Posebej dobro pri teh letalih je, da lahko vzletijo in pristanejo že na majhni razdalji in na slabem terenu. Pilatus PC-6, ki naj bi ga kmalu nabavila Slovenija, je prvo letalo, ki je pristalo na Veliki Planini in od tam vzletelo. PC-6 se sicer dobro drži ne le na gorenjskem in švicarskem snegu, pač pa tudi na sipkem saharskem pesku. Kako bi si z njim pomagale slovenske oborožene sile na razgibanem terenu naše države, so tudi preverjali na že omenjeni vaji Rog 95. Brez svojih pilatusov na nebu bi imela Slovenija verjetno precej ton pšenice več. Brez oklepnikov, ki so gomazeli ob prvem dnevu Slovenske vojske v Cerkljah, bi premogla več masla, kot ga ima zdaj. Če ne bi mladci na vojaški prisegi, kot je bila sobotna v Cerkljah, rekli, da bi umrli za domovino, bi bilo življenje v Sloveniji videti precej bolj sveto. Če ne bi bilo vojaških operacij, kakršna je bila skupna taktična vaja Rog 95, bi lahko bile nedotaknjene slovenske divjine rezervirane samo za pohodniške poti in lov. Iz katerega časa bi bila zgodba o tako siti, sveti, mirni in mirovniški Sloveniji? Ali lahko iz nemirnega časa ob koncu dvajsetega stoletja? MARTIN LUZAR NOVOMEŠKA AVTOBUSNA POSTAJA Take nimajo nikjer Na zahodni novomeški vpadnici iz Straške smeri že nekaj let stoji ob železniškem in cestnem mostu ter z veličastno kuliso kapiteljske cerkve in grebena Gorjancev v ozadju nedokončana avtobusna postaja. Novomeščani so se je navadili take, kakršna je. Zjutraj in prve popoldanske ure okoli nje vse vrvi od šolajoče se mladine, tudi bifejčki na spodnji in zgornji ploščadi ne samevajo, avtobusi prihajajo in odhajajo, pa vendar ne moremo reči, da postaja živi tako, kot so si zamislili njeni načrtovalci. ».-Mu Vr>, —•“vanje sreustev zvez v lojene r?,enja in poveljevanja. Za-a ^e..Smo dosegli. Potrebu-v>«ke, ahzo> ki bo omogočila i-:]\" je onada,jnj‘ razvoj Slovenske ^®UtargCend dogajanje brigadir lijSfe kot ^ bilo v resnici vojaško v'-n’ °brambni minister, je v zve- Mrrf^kušir j.8 95 Povedal'da so na tej ^lih a voia5k' de nove v°ja^ke doktrine % l'ačeii|1 e obrambe, ki temelji na ena-O^aodp ’ k ju^no Pa je sposobnost ScCda so i; v realnem času. “To zah-V I Pove?..r°dovi Slovenske vojske med S^ilikorr,111 !n. na ,ej vaji smo prvič \ v1*1 sevcdUn‘c'ranjo med vsemi rodovi iUj, 1&Se jP,-j^klajen nastop v realnem bila sic e*°.tud'v zaključni operaci-er prilagojena temu, da so vsi Kljub temu da ni dokončana, da zaradi sprememb načrtovanih zazidav ne oblikuje zamišljenih Zahodnih vrat v Novo mesto, je zaradi svoje edinstvene arhitekture že postala slavna. Pred kratkim je izšla tudi monografija o nji izpod peresa dr. Naceta Šumija, o knjigi in postaji pa so minuli teden v Knjižnici Mirana Jarca spregovorili tako avtor monografije kot arhitekt Marko Mušič in njegova desna roka pri tem projektu Sonja Kolar. Eden od namenov lepo oblikovane knjige o novomeški avtobusni postaji, ki ji je dal avtor naslov Znak v prostoru, je spodbuditi Novomeščane, da bi dokončali njeno gradnjo oziroma da bi naredili vsaj tistih nekaj nujnih posegov, ki niti ne bi bili tako dragi, s katerimi pa bi ta edinstvena arhitekturna stvaritev polno zadihala. Po Šumijevem mnenju novomeška avtobusna postaja to vsekakor zasluži. Z njo je arhitekt Marko Mušič ponovno pokazal svojo ustvarjalno moč, razvil svojo domišljijo in svojo iznajdljivost. “Opraviti imamo s pomembno arhitekturo, ki dokazuje izvirnost v zasnovi, hkrati pa s plodno uporabo nekaterih zgledov zgodovinskega stavbarstva zvišuje umetniško raven stvaritve. Arhitekt seje spet izkazal za mojstra včlenitve svoje stavbe v okolje, ki ga ne izničuje, marveč mu dodaja pomemben mestotvoren poudarek. V vrsti podobnih nalog pa sploh nima vrstnika pri nas. Kot dober zgled polnokrvne arhitekture je lahko pobudnik tudi drugim ustvarjalcem,” meni dr. Šumi in dodaja, da bo s postajo, ko jo bodo dokončali in ozelenili, Novo mesto pridobilo zares plemenito stvaritev, ki bo dobila svoje mesto med izbranimi spomeniki sodobnega stavbarstva na Slovenskem. Grajska in ljudska stavbna dediščina Novomeška avtobusna postaja je nastala na podlagi natečaja, na katerem je arhitekt Mušič prejel prvo nagrado in z njo povezano izvedbo. Nova postaja v dolenjski metropoli je bila že hudo potrebna, saj dotedanja lokacija pred pošto in poleg hotela Metorpol zaradi natrpanosti mestnega prometa ni bila več primerna. Novo lokacijo so predvideli ob sedanji Roški cesti v soseščini železnice oziroma železniškega nadvoza in kasneje zgrajenega cestnega mostu. Na lokaciji je bilo na voljo dovolj prostora, zato je arhitekt zasnoval pozidavo prostora tako, da bi na drugi strani ceste nasproti avtobusni postaji stal večji objekt. V načrtih je bila nova policijska postaja. Idejni načrti zanjo so bili že izdelani, vendar se je zaradi različnih vzrokov tik pred zidavo zataknilo in do uresničitve ni prišlo. S tem je bil seveda okrnjen mestotvorno zastavljeni načrt, ki je predvideval s postavitvijo dveh nasproti si stoječih stavb nastanek novih mestnih vrat kot pendant sedanji ureditvi Ljubljanskih vrat, kijih je z veliko občutka za stare sestavine oblikoval arhitektov oče Marjan Mušič. > Več sreče je imel arhitekt pri oblikovanju samega postajnega paviljona. Ze pri prvih za-snutkih je razmišljal o potrebnem znakovnem oblikovanju nove javne stavbe. Sprva je razmišljal o gradu kot vidnem znaku postaje. Dolenjska, še posebej pa doline Krke, velja za deželo gradov. Tovrstna dediščina je sicer zelo poškodovaa in večidel uničena, ker sojo imeli za simbol osovražene tuje oblasti nad slovenskim narodom, vendar je Marko Mušič ni sprejemal po večinskem okusu. Od svojega očeta je obenem s smislom za urejanje starega mestnega jedra prejel tudi spoštovanje do grajske dediščine, ki joje Marjan Mušičvcep-ljal svojim učencem in v praksi dokazal z urejanjem gradu Otočec. Ta prvotna “grajska” zamisel se v kasnejšem dograjevanju zamisli ni obdržala, četudi je arhitekt ni povsem črtal, opustil je le ogelne stolpe, simbole gradu pa je nadomestil s podobo, ki ji Šumi v svoji knjigi pravi “kraljevska”. Namesto gradu kot obvladujočega simbola se je rodilo razpoznavno znamenje, nov znak, in sicer povečana prometna oznaka Novega mesta, črki N in M, ki določata najbolj izpostavljeno stranico postaje. Seveda novi znak lahko razumemo tudi kot posebno obliko poldrugega stolpa z braniki. Prvotna “grajska” zamisel odseva tudi še v galerijah pritličja in nadstropja, posebej pa v ogclnem čelnem pomolu z okroglim konzol-nim nosilcem. Monumentalni znak NM, po katerem je novomeška avtobusna postaja postala znana med arhitekti, je Mušič oblekel v les. To je že od začetka zbujalo začudenje, saj česa podobnega pri nas pri javnih stavbah ne poznamo. Vendar pa je les kot domač in v dolenjski ljudski arhitekturi prevladujoč stavbni material, lahko rečemo, znak nekako udomačil. Ljudska stavbna dediščina naj bi bila v kompleksu Zahodnih vrat prisotna še na en način. Mušič je predvidel nad Roško cesto tik nad avtobusno postajo skansen, muzej ljudskega stavbarstva na prostem, s kozolcem, kaščo in drugim iz dolenjske stavbe dediščine. Tako bi popotnik s prihodom na postajo z enim pogledom zajel tri poglavitne predstavnike stavbarske kulture pri nas: mestno arhitekturo s kapiteljsko cerkvijo v ozadju, samo postajo kot modcen grad in ljudsko dediščino kot njeno zaledje. Postavitev takega muzeja na prostem ne bi pomenila večjega finančnega bremena in bi hkrati z urejenim dostopom do obrežja Krke, postajnim parkom in ureditvijo povezav z Drsko, železniško postajo in Šmihelom močno popravila sedanji vtis nedogra-jenosti. Večja vlaganja so potrebna za ureditev gradbene jame, ki vsakogar, ki se nanjo še ni navadil, bode v oči. Tu naj bi stalo zahodno krilo postaje z lokali, trgovinami, manjšim hotelom. Ključni problem so investitorji, kijih ni dovolj. A ko bo prišlo do gradnje, bo to lepa priložnost, da se opravijo tudi sanacijska dela. Z gradnjo se je hitelo, gradbinci so ddlali tudi v neprimernih vremenskih razmerah in vse to se pozna na kakovosti izvedbe, ki je potrebna določenih popravil. MILAN MARKELJ ANJE S CEREBRALNO PARALIZO Smem tudi jaz odrasti? V Sloveniji živi okrog 6.000 ljudi s cerebralno paralizo in nezgodnimi poškodbami možgan, od tega 1.300 šoloobveznih otrok. Vsak teden se nekje v Sloveniji rodi otrok s tako poškodbo. Težko bi bilo našteti vse težave, s katerimi se spopadajo ti otroci in njihove družine, okrogla miza na to temo v Krškem pa je opozorila, da se prave težave šele začnejo, ko otroci končajo bolj ali manj dobro zamišljene in izpeljane programe terapij, usposabljanja in šolanja. Cerebralna paraliza označuje motnje v gibanju in drži, a pogosto pomeni tudi motnje vida, sluha, govora, epileptične napade, težave pri učenju, nevrotične in vedenjske motnje, tudi umsko manjrazvi-tost. Te motnje nastanejo zaradi nepravilnosti v razvoju možgan ali njihovih okvar, do katerih pride pred rojstvom, med porodom ali v zgodnjem otroštvu. Starši lahko zgodaj opazijo prva znamenja motenj, kar zagotavlja uspešnejše zdravljenje. Pri otroku morajo biti zato pazljivi na prekomerno ohlapnost ali napetost mišic, na nenormalne gibe (zlasti, če z udi ene strani drugače giblje kot z udi druge strani), na težave pri hranjenju (sesanje, požiranje), zaostajanju v gibalnem razvoju (pasenje kravic, sedenje, stoja, hoja), motnje vida, sluha, razvoja govora, na krče ali motnje zavesti. Če opazite kaj takega, se morate pogovoriti z zdravnikom, ki bo ocenil, ali gre za znamenja cerebralne parali- ze. Cerebralna paraliza zahteva čimbolj zgodnjo in vsestransko obravnavo otroka pri strokovnjakih (fizioterapevtih in drugih), zelo veliko vlogo pa ima tu družina. Izredno pomembno je zdravljenje v predšolskem in šolskem obdobju. Po mnen-ju specialne pedagoginje iz Krškega Zdenke Divjak Zalokar se, če se ne reagira že v predšolski dobi, pri vstopu v šolo zamudi več kot polovico možnosti za popravo stanja. Kot je na okrogli mizi o težavah pri odraščanju s cerebralno paralizo in v odraslosti povedala otroška zdravnica dr. Janja Rošker, se zdaj podatki zbirajo v republiškem registru: porodnišnice poročajo o neugodnih porodih, otroške ambulante spremljajo razvoj otrok do 15 mesecev starosti, pomembni pa so tudi sistematični pregledi triletnikov. Za Posavje, ki ima 19.000 otrok starih do 18 let, se ocenjuje, da ima 600 do 900 otrok s posebnimi motnjami in 60 do 90 otrok s cerebralno paralizo. Več možnosti za bivalne skupnosti Za vse prizadete otroke, razen tistih z najhujšimi oblikami, je najboljše, če ostanejo v domačem okolju, kar običajno ni lahka stvar. Številni udeleženci okrogle mize v Krškem so dokazovali, da posebna obravnava otroka terja od družine dodatne stroške in mnogo dodatne energije. To je ponazoril Jože Ribič s Senovega, ki ima v družini poleg zdaj že odraslega brata tudi štiriinpolletnega sina s to boleznijo, za katerega mu delovni terapevt predlaga, da poleg redne telovadbe sina tudi čimprej nauči plavanja in smučanja. “Od tod pogoste dileme staršev, ki po eni strani želijo otroke obdržati doma ali vsaj čimbližje domu, po drugi pa to težko uresničijo. Šrečujemo se s pomanjkanjem mest v zavodih in delovnih centrih v bližini doma. Nerazumljivo je tudi, da država lahko plačuje oskrbo v zavodu, če se zanjo odločijo starši, ne more pa prispevati več denarja družini, če je pripravljena sama skrbeti za svojega otroka in z njim več delati,” opozarja direktorica krškega Centra za socialno delo Olga Gorenc. Pri tem še dodaja, da bi morali imeti več možnosti za ustanovitve bivalnih skupnosti, skupin za samopomoč in drugačnih skupin. prišlo prav ob življenjskih prelomnicah mladega človeka. Sama je doštudirala pravo, potem pa seje zataknilo. “Opravila sem pripravništvo, a so v službi postavljali vprašanje moje zdržljivosti in sem ostala brez službe, s psihičnimi travmami, ki jih skušam premagati.” Sandi Pregelj, ki bo star že 40 let, in njegovi starši, so izpostavili potrebo po delavnicah v domačem kraju, da bi Sandi lahko ostal doma. Starše, pri tem niso edini, je najbolj strah, kaj bo, ko njiju več ne bo. Golctovi iz Boštanja imajo dva s cerebralno paralizo prizadeta otroka. Ko sta končala šolanje in usposabljanje, sta se vrnila k staršem. Zdaj sc ukvarjajo s prilagajanjem hiše, da bo postala primerna za življenje invalidov. Žalostna je tudi izkušnja nekega drugega, zdaj že odraslega invalida, kije pokazal na nestrpnost do invalidov na delovnem mestu, kjer je moral trpeti zasmehovanje, zaradi česar je končno zapustil delovno mesto, čeprav si zelo želi delati. Nato je mesece pogodbeno delal in končno Prl-t:l doma. Svetovalni dan v Krškem, ki sta ga °( ganizirala občinski Center za socialno de in Sonček, Zveza društev za cerebran paralizo Slovenije, je med drugim postavil temelj ustanovitvi takega dru za Posavje. Z njim bodo mon da lažje eševali odprta vprašanja: kako razbre®e ■ - -močna niti družino (občasno varstvo, poi IVU, , domu, šole za starše, družinske delavni h kako preprečiti odtujenost zaradi vars v ^ zavodu in olajšati ponovno vključevanj^ domače okolje ter kako zagotov iti varstvo, usposabljanje, šolanje ali delo v varstv^ delovnih centrih, invalidskih delavnicJ. delo pod posebnimi pogoji in delo podr "im,P°80ii BREDA DUŠIC GOS* 2 DRUGE STRANI gramom v desetih letih padlo od 75 na 25, kar kaže, da so otroci s posebnimi potrebami nekje drugje, kjer niso deležni posebne obravnave. V krški občini zadnja leta deluje razvojni oddelek vrtca, že poldrugo desetletje pa tudi varstveno delovni center, ki ga letos prenavljajo, medtem ko nameravajo v naslednjem letu urediti še prostore za bivalno skupnost. V Brežicah ni razvojnega oddelka niti delavnic, še slabše pa je očitno v Sevnici, kjer je po besedah Franca Kosa iz tamkajšnega Centra za socialno delo število učencev šole £ prilagojenim pro- Brazposelnost invalidov “Zelo pomembno je delo, ki prinaša denar, socialne vezi, utrjuje sposobnosti, samozavest. Žal se pri nas izrazito povečuje brezposelnost marginalnih skupin in invalidov. Dobiti spričevalo o invalidnosti prve kategorije na SPIZ-u je malenkost, problem je zaposlitev. Vse prehitro se odločamo za oceno: 100-odstotni invalid, nesposoben za delo doma,” meni mag. Janez Drobnič, svetovalec direktorja Zavoda RS za zaposlovanje. Trg delovne sile zmanjšuje možnosti za zaposlovanje invalidov, a ne popolnoma zapira. Zadnje čase največ možnosti za zaposlovanje nudijo invalidska podjetja. Kot opozarja državna sekretarka v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Anka Osterman, pa ustanavljanje takih podjetij ni ravno bleščeče, saj pogosto prihaja do nečednih poslov na račun števila invalidov v takem podjetju. “Težko je neprestano bdeti nad podjetjem in spremljati, ali so invalidi še zaposleni, koliko jih še je, ali imajo plačo,” pravi. Tudi sicer so udeleženci okrogle mize, strokovni delavci, invalidi in njihovi starši, pokazali na marsikatero bridko izkušnjo s svojo zaposlitvijo. Dunja je tako poudarila pomen druženja invalidov, ki bi še posebej Druga plat Brankove zgodba Vsaka zgodba ima vsaj dve plati. Marijo la, v najcenejšem stanovanju. Ičnvačir v/ KVCVpoa '/hrvlln Rranlrm/a 7onrI_ tpžki inrliKtriii vpnrtar sem bila Z3 p , in sami razsodijo. stvi. Ko se jima je rodil drugi u11 ^ „ [0. Branko opisuje, da si sedaj gradi tretji Marija vrnila v Slovenijo. Hiša je ze^oSeje dom. Najprej je še mlad zgradil hišo na Ve- liko dograjena, da seje lahko vselila, .^j likem Kamnu, nato še v Bučerci nad Krškim. brat ločil, je potrkal na njena vrata. jjji, Prvo je po ločitvi pustil ženi. Brankova in vprašala moža, kije bil še na delu v ^jj Marijina zgodba pa se razhajata pri drugem sem ga vzela v dom. Mož rm tega n domu oziroma vikendu, ki je bil sicer očetov, očital in tudi bratu ni rekel žalbes .jjno, po njegovi smrti pa sta dobila vsak polovico. nama je kaj pomagal, je pravzaprav J^jja, Marija je že od zgodnje mladosti navaje- saj sva mu dve leti nudila dom,” men jj. na trdega življenja. Rojena je bila med vojno. V tem času seje po 30-ih letih iz ^pil Dva meseca pred njenim rojstvom pa je je vrnil njun oče. Dokler ni na Bu“e ^in družino zapustil oče. Njena mama se je bori- vikenda, je živel pri Mariji. “Med j Dva meseca pred njenim rojstvom pa je je vrnil njun oče. Dokler ni na Buc družino zapustil oče. Njena mama seje bori- vikenda, je živel pri Mariji. “Med ■- ^ la, da je zaslužila za kruh in vzgojila otroka. bratom ni nikoli delal razlik. ObenuH ^ Danes je stara 75 let, zanjo skrbi Marija, med- kuhinjo in spalnico. Ker je vedel, da ^ 0n tem ko njenega brata ni blizu. denarja, mu je rekel, da ga bo vzel jnja Tudi Marija in njen mož sta zato, da bi si pa naj bi mu pomagal delati,” se V lahko ustvarila dom, odšla v Nemčijo. Možje Marija. valoPr' biltam7,ona5 let. Delala sta dve službi hkra- “Vse, kar se je kasneje dozida .^1 ti, da sta lahko kaj privarčevala, hkrati pa sta vikendu, je financiral oče sam. Bra . ^.3! začela v Krškem graditi hišo. V Nemčiji sta denarja niti za svoje potrebe, saj J® P jtd, imela težko življenje. Bila sta brez avtomobi- za dva otroka, vzel kredit za P0”1' pt]1 plača pa ni bila velika. Oče je bil nadflVo- j < »r kupil, tako ponosen, da ne bi nikom (je lil, da bi vlagal denar v njegovo hišo- , I I *• • • I I temveč preudarno in načrtna Je človek Spela zSdTrazočaS^a ^ Ob Kolpi v senci j o bi o n v ■ I da se vedno dobro počutijo. Upošteva nji- zen njive, ki jo lahko obdeluje Branava hove nasvete in pripombe, ki so dobrodošel na pa bo na Marijo. “Želela sem, da ^ p napotek pri urejanju kampa. Na srečo se brat in sestra in da se tudi mama, W sam loti številnih del. bodisi zidarskih, mi- litn nr^tmcia in nroinknla. veseli z .mI ZASEBNI KAMPI V Beli krajini je vse pogosteje slišati opozorila, da pokrajina ne prenese množičnega turizma, zlasti ne ob Kolpi. Ta še vedno najčistejša in najtoplejša slovenska reka privablja vse več turistov. A nekateri domačini, med njimi tudi ViliJakljevič izAdleši-čev, so prepričani, da je bojazen pred razvijajočim se turizmom odveč. Seveda pa ga morajo razvijati razumno in načrtno. Adlešiči postajajo vse bolj turistično naselje, vendar zlasti po zaslugi nekaterih posameznikov oz. njihovih družin. Eden takšnih je tudi Vili Jakljevič, ki se mu je neke noči lanske zime porodila misel, da bi v kraju le morali nekaj storiti za razvoj turizma in ne zgolj tarnati. Turisti, ki so po desetdnevni slovenski vojni začeli znova odkrivati Belo krajino, so s šotori in prikolicami vse bolj množično prihajali taborit h Kolpi, največkrat na črno. A zagotovo ne vsi le zato, ker je bilo tako ceneje, temveč tudi zategadelj, ker urejenih kampov ob Kolpi ni bilo ravno v izobilju. Žaradi postavljanja šotorov in prikolic po travnikih ob Kolpi, onesnaževanja okolja, škode, ki so jo povzročili na marsikaterem polju, pa so jih domačini gledali izpod čela in negodovali. Zato se je Jakljevič odločil, da okrog svoje hiše uredi kamp, v katerem bo red in vse po predpisih, kot sam pravi. Od slovenskih podjetij je odkupil kamp prikolice, ki sojih imela ob hrvaški obali in tudi po naši državi, jih temeljito prenovil ter dodatno opremil. Doslej je postavil že deset prikolic, prostora pa ima še za petnajst kampirnih enot. Načrtuje, da jih bo nabavil do začetka kopalne sezone, boji pa se, da mu bo zmanjkalo časa, da bi vse tudi uredil. Vili sicer najraje vidi, če pridejo gostje v njegove prikolice, lahko pa pripeljejo tudi svoje ali pa se odločijo zgolj za šotorjenje. Seveda pa se morajo prej najaviti. Le 20 metrov od Kolpe ima namreč njivo, na kateri namerava urediti plažo za svoje goste ter šotorišče. Prve goste so pri Jakljevičevih sprejeli lansko poletje, a so bili nad velikim odzivom tako presenečeni, da že kujejo nove načrte. “V našem kampu imajo gostje vse, kar potrebujejo za kampiranje: vodo, elektriko, sanitarni objekt. Do Kolpe pelje le 150 metrov dolga stezica, pod starim sadnim drevjem pa je veliko sence in miru, torej raj za tiste, ki se želijo znebiti mestnega vrveža in otresti stresnih situacij. Večina naših gostov namreč išče prav mir, zato mnogokrat v šali pravim, da jim ga lahko prodam, kolikor hočejo,” pravi Vili. Pri njih vlada nevsiljiva domačnost, sproščenost, skratka, živijo kot velika složna družina, v kateri pa seveda ne manjka niti smeha niti zabave. Jakljevič je človek, ki ne dela na horuk, hove nasvete m pripombe, ki so dobrodošel na pa bo na Marijo. “Želela sem,cl;|U. ž6 to- napotek pri urejanju kampa. Na srečo se brat in sestra in da se tudi mama, k> sam loti številnih del, bodisi zidarskih, mi- liko pretrpela in prejokala, vesel‘.?*" jn$ zarskih, ključavničarskih, električarskih... Z dogovorom sta odšla na sod|S. t tud> Ne želi, da bi gostje ves dopust preživeli le Marija ni bila še nikoli na sodišču 1 Vili- pod njegovimi starimi jablanami ter ob nepoučena o takšnih zadevah, seje Kolpi, zato jim je na voljo tudi pet čolnov, lo. Ko je prišlo do razprave, ji je b nj6gov' s katerimi se lahko popeljejo po reki. V besedo in rekel, da ji bo dal njivo p načrtu ima še nakup kombija, da jih bo smrti. “Zdelo se mi je, kot da mttvolj>s6l lahko vozil na izlete po Beli krajini, “Mno- udaril P° glavi. Ker še to ni biloa0če< go znamenitosti je pri nas, a številni ljudje v razpravo vmešala danes že poKoj ded» ne vedo zanje. Morda tudi zato, ker smo fena. Zagrozila mi je, naj se icajeirf Belokranjci preskromni in se ne zavedamo člbl’sicer se. J1tudl ona ne °' medena dovolj vsega bogastva naravne in kulturne ^dSsp^h vedela, kaj P<*g> dediščine. Mogoče jo bomo znal, bolj cenit, na’hodnjku £ S£ zavcdela, da ^ takrat, ko nam bodo turist, pokazal,, kako di,a ko - ^ J,0,2"3!.0. sP°st?vat! oni- T" Takoj ko je prejela sklep in v'g0<# Jakljevm. V načrtu ima tud,, da b, na dvo- deduje ničesari [eje pritožjia na 1 v*«'p' nscu, kjer je sedaj gospodarsko poslopje, v Ljubljani. Sklep je bil po letu dn> zgradil hišo s štirimi ali šestimi apartmaji. i;en :n raznisana ic bila nova zapu m fc Načrte ima že na papirju, v mislih pa načr- razprava. Sodnik je Marijo opoz0^ pjiva’ tuje tudi, kaj vse bo lahko pri tem opravil pride več v poštev prej dogovor^ sam. In ker, ne nazadnje, lahko z njegovo temveč dedovanje po zakonu. ‘ pomočjo ljudje letujejo tudi v kampu in želel pridobiti večji delež, je takoj vl° , jer apartmajih na Krku, vse bolj razmišlja o s katero je hotel dokazati, daje va® jjlf.J ustanovitvi turistične agencije. v očetovo imetje. Tožba je traJ kiJ^ Vili Jakljevič je prepričan, da je prav Dokazov z računi ni imel, sam°.pII1 belokranjska zaostalost danes v turizmu je celo nagovarjal. Med Post°P-, k prednost. Bela krajina je ohranila neokrn- vabila na pogovor in na pobotanj^ ^ jeno naravo, ki je domačini seveda ne sme- pristal, češ daje še čas,” se spe' j^rij jo ne uničiti ne razprodati. To pa še ne odločba sodišča je bila,da Je . do n2 pomeni, da bi morali iz Bele krajine poleti k(,nila dedinja in da ima prav, poditi vse, ki se želijo naužiti sonca ob top- nme ] V?1’v kutCirixZ'Vln-ratiia kaj P0 ., n li reki. Da p, ,si ,i .uris.i »e bi pustili z. * li reki. Da pa vsi ti turisti ne bi pustili za *a seboj opustošenja, morajo poskrbeti prav h P d V dovJ0ij. Sev<^>; domačini. Kajti če jim ne bodo ponudili Opravi en prijeti za delo. “>. avj ..z odrekanjem, P? V« kanček slabe vesti, poditi iz ilegalnih ob- n„žrtvovalnostio se lahko marsikaj Vili Jakljevič v svojem kampu vAdlešičih tl h E< isl dti Pc lei do I ( V si to fe. Pr ni h (o, ni k fi?i v0s bje ter to »sv kolpskih kampov. ustvari.” rtVL^ MIRJAM BEZEK-JAKŠE TANJA^ k iec ko, Go t« tia; fi; V., lot, Go, ies %l DOLBUSN UST DOLBUSN UST \RAT1 NA KCNCU NJTvt DOMAČE MOŠTOM NAJVEČJ TROJANSKI JUNAK RAN DGEIERO- NCB3 NADAV PoSflVA PUSNO M09CO M JflVA 2BJSKA GRŠKA POKRAJNA DOLBUSN UST DOLBUSN UST KONEC ŠAHCA/SKE GRE CCKLON SVETUDB- ŽARKO/ KOTAČ MATEHAL TBTTEV KLET DOMCM PflffiNALBC MORSA MOTOR HJGO PLAČLO VNAPREJ PCM-AOAN- SKA CVETCA MANJŠI PARAZIT TBKA M^STA TKANNA BREZMEJNO STANJE TEŽA, BABALAŽE PRROOA SBČnCA MR JC2E UDI ŽNJ ,SČE IE PO EV ANJ NOČNO MBAVfiCE ATOL V OTOČJU TUAMOTU NAKCA/ALO FČEVO ŽGANJE KEJvUSKJ SMBOLZA AKTfU GLAMO J O GiANE ODTBB< KEM SMBOL ZA RADCN POGLAVJE KCRANA ND/O MADŽARSKO MESTO ŽIVAL IZ SNJPfC SESALCEV k^gljru) GRŠN STARI VB< Slovenci pri osvajanju vesolja S/n*. ti>eJnfl in osvajanje vesolja. Najbrž marsikomu tale stavek resn'* .nekaj> kar )e sicer slovnično mogoče, nima pa z priplCj°^i° Prav nobene zveze. Le kaj naj bi imeli Slovenci, ni^nniki enega najmanjših evropskih narodov, stoletja zatirata .Poniževani v narod hlapcev in kmetov, skupnega s sijajni-ve ?°.Sežki sodobne tehnologije, ki je uresničila davne človeko-Preseči meie rodnega planeta in stopiti v vesoljski pros-h,0- vsakdanji pameti so ti dosežki prihranjeni le za velike in bre”e narode oziroma svetovne velesile. No, stvar le ni tako l(Q v Pna.^ Slovenci imamo svoj delež v sijajnem pohodu člove- Pctek zvečer je bilo v veliki vos|0vip.P^^avainici Fakultete za nara-nje0 r ln fehologijo v Ljubljani predava-terOsto OJU vcsoliske znanosti in tehnike *° PQln^U 'n viziiah te8a razvoja. V nabi-Nušai' dv.orani, ki sprejme več sto 5 % Cev,ie govoril dr. Dušan Petrač in ^je avzočnostjo ter besedami potrdil, Nani 6 8ovoriti ,udi 0 Slovencih pri f °b irnC/>rnCnja* °^ctc vesoljskih poletov, 0t so V*11*1 ,coret'kov in prvih praktikov, ^darH0nStan,in Tsiolkovsky, Robert ^šeg;, j,ln Hermann Oberth, omenjal tudi ltlat|0aNCrmana Rot°enika oziroma Her-?>atii znNOordunga, kot seje ta zdaj že bolj ^"eniti Slovenec podpisal na svo-' tej kn.°del° Problemi vožnje v vesolju. Neta j!8': kiic izšla 1929. leta, torej iste- !°tc‘vatist°h C nicn avtor umrl’ se Potočnik SC'' 1,1 vprašanj, s katerimi so se precej i Vešk sP°Padli načrtovalci poletov s r Srečii•Rosadko v vesolje in s katerimi se %ki(, JCi0.Scdanji graditelji stalnih veo->jemStaj V orbiti. Potočnikovo > Brmcd drugim dobro poznal Werner ^ete oUn’ graditelj velikanske nosilne Ne,n aturn V, kije omogočila človekov pU"0' Janije Nasa izdala angleški i • san» °točnikove knjige, ki je sicer 'te v nemščini. V tej najnovejši izda-avtorjevega psevdonima Noor- 0 iiho ndeno tudi njegovo pravo sloven-v Pot, - - °točnik. •tanstvenik in rezervni £iv . astronom Nhiyer Slovcnca- ki sodeluje v iS. vesolja, pa je kar dr. Petrač Več kot 20 let uspešno dela v “Hju Jet propulsion Tehno-k n 'nštituta v kalifornijskem me- rasad kalifornijskem me-ena, kjer sodeluje pri vesoljskih programih ameriške vesoljske agencije Nasa. Opravlja predvsem temeljne raziskave ter načrtuje in razvija opremo in postopke za uporabo v vesoljskem prostoru. Odkril je metodo za hlajenje merilnika na umetnem satelitu s tekočim helijem, kije dobila ime po njem. Za svoje delo je prejel visoka priznanja, med drugim leta 1990 Mendelssohnovo nagrado za dosežke v fiziki nizkih temperatur in predlani medaljo Nase za izjemen prispevek k vesoljski tehniki. Petrač je po rodu iz železarske Krope. Fiziko je študiral in iz nje diplomiral na ljubljanski univerzi. Nekaj časa je poučeval na kranjski gimnaziji, potem pa je odšel na izpopolnjevanje v Združene države Amerike, kjer je leta 1971 doktoriral na Kalifornijski univerzi v Los Angelesu. In kako mu je uspelo uresničiti želje, da bi sodeloval pri osvajanju vesolja? “Vesolje in astronomija sta me vedno zelo zanimala in želel sem si, da bi kako sodeloval pri tem,” je povedal dr. Petrač. “Ko sem študiral na Kalifornijski univerzi, sem zvesto spremljal, kaj se dogaja na tem področju. Ob nekem razpisu, za katerega je bilo treba pred-ložiti primeren predlog za možne poskuse v vesolju, sem se odločil, da sodelujem, in poslal sem svoj predlog. Bil sem sprejet. Kasneje seje iz te moje ideje razvil del eksperimenta, ki so ga izvedli med enim od poletov z raketoplanom. Renome pa sem dobil, ko sem v naši raziskovalni skupini edini trdil, da je nekaj narobe z detektorjem za merilno napravo'v satelitu za infrardeče opazovanje vesolja, ki so ga takrat pripravljali za izstrelitev. Ko sem problem še natančneje preučil, sem si upal trditi z 98-odstotno zanesjivostjo, da zadeva ne bo delovala. Kolegi so mi svetovali, naj svoje mnenje zapišem črno na belem. Napisal sem in potem dokazal, da imam prav. In so mi rekli: ’Če že veš, da ne bo delovalo, ali znaš narediti, da bo?’ Tako sem se lotil dela in uspel. To je bila moja velika priložnost, da sem pokazal svoje znanje in si na tem področju pridobil ugled. V Ameriki je tako, da take stvari ne minejo nedolžno: jaz sem uspel, več menedžerjev pa je izgubilo službo. Ni mi bilo lahko, a do smrti bi si očital, če bi takrat molčal in merilne naprave ne bi delovale.” Dr. Petrač se ni ukvarjal le z znanstvenim delom. Nekaj časa je bil tudi prvi rezervni član za polet-v vesolje in je sodeloval v urjenju ameriških vesoljcev, ki je zahtevno in vzame ogromno časa. Veliko ur je denimo prebil v velikanskem letalu, ki ga Nasa uporablja za doseganje nekajminutnega stanja breztežnosti. “To so res zanimivi poskusi,” je povedal dr. Petrač. “V stanju breztežnosti popolnoma izgubiš občutek, kaj je zgoraj in kaj spodaj. Na zaznavanje svojih čutil se ne moreš zanesti, zaupati moraš instrumentom.” Slovenija v vesolju Ameriški vesoljec Ronald M. Šega, katerega rod izvira iz Loškega potoka, je prvi in doslej edini slovenskega rodu, kije stopil v vesolje. V zgodovino človekovega prodiranja v vesolje je zapisan kot 305. človek, ki je bil v vesolju. Zemljo si je ogledal z vesoljske perspektive med poletom raketoplana Discovery od 3. do 11. februarja lani. Ta polet v Nasi ocenjujejo kot zgodovinski, saj je šlo za prvi praktičen korak na poti h gradnji stalne mednarodne orbitalne postaje Alfa, ki naj bi jo začeli sestavljati čez dve leti, v uporabi pa naj bi bila po letu 2000. Tako lahko zapišemo, da so možje slovenskega rodu ponovno med pionirji; to, o čemer je Potočnik teoretično premišljal, je Šega izvajal. In še nekaj. Ko se boste ozrli v nočno zvezdnato nebo, vedite, da med milijoni bleščečih pikic na nebu sveti tudi zvezda, katere uradno ime je Slovenija. Zaslugo za to, da se je ime naše države zapisalo med zvezde, ima 54-letni ameriški Slovenec Jože Pavlič oziroma Joseph Paulic, kot se zdaj piše. Pavlič je primer našega človeka, ki se je uspešno uveljavil na tujem, a hkrati ostal od glave do pet Slovenec. Vsekakor mu ni bilo žal denarja za plačilo ustreznih dajatev, da so v mednarodnem registru zvezd v Washingtonu zvezdi Urša Major Raioh 12m 50sd dali ime Slovenija. Krstni list za zvezdo Slovenija nosi datum 25. junij 1990, torej datum razglasitve slovenske samostojnosti. MILAN MARKELJ Dr. Dušan Petrač je v kratkem razgovoru pred predavanjem povedal, da pozna Dolenjski list. Prebira namreč ameriški slovenski časopis Prosveta, ki večkrat ponatisne kakšen prispevek iz našega tednika. praktični praktični praktični . praktični tT\ A ZJ A. T Zdravilne koprive Spomladi lahko v naravi naberete številne zdravilne rastline, ki vam bodo lahko koristile skozi vse leto. Ena takšnih je tudi pekoča kopriva. V njej je snov, ki krepi imunski sistem in spodbuja presnovo. A ne le to. Snovi, ki so v koprivi, čvrstijo sečila in črevesje, moški pa lahko včasih s poparkom iz kopriv zavrejo nabrekanje prostate. Priporočljivo je, da imate kuro s koprivami štiri do šest tednov. Trikrat na dan morate vzeti žlico soka iz kopriv, zjutraj in zvečer pa pijte čaj iz kopriv. Naredite ga tako, da dve žlički drobno zrezanega želišča prelijete s četrt litra mrzle vode, pristavite na štedilnik, da zavre, odstavite in čez deset minut odcedite. Zdravljenje lahko dopolnite s presnimi koprivami v solati, ki jo začinite z olivnim oljem in kisom. Vendar pa so za solato dobri le povsem mladi poganjki. Sirup iz bezgovih cvetov Iz dehtečih bezgovih cvetov lahko pripravimo raznovrstne posladke. V knjigi Jelene de Belder-Kovač in Elisabeth de Lestrieux z naslovom Okus po cvetju, ki je lani izšla pri založbi DZS, je med mnogimi recepti za okusne jedi in pijače iz najrazličnejšega cvetja tudi recept za pripravo bezgovega sirupa, ki ga na kratko povzemamo. V kozarec za vlaganje natlačite kolikor se le da zrelih cvetov. Potem do roba nalijte vode in poberite ven morebitne odvečne cvetove. Kozarec postavite za 24 ur na toplo - čez dan na sonce. Potem tekočino precedite skozi gosto krpo in dobro ožmite cvetno kašo. Na 11 soka dodajte 1,25 kg sladkorja in 20 g citronske ali askorbinske kisline (dobite ju v lekarni). Pustite sirup v kozarcih še 3 dni na soncu, da se sladkor povsem raztopi. Potem sirup nalijete v kozarce, ki se dobro zapirajo. Jablanove plodiče je treba redčiti Ko gre za razmnoževanje, je narava razsipna, da si zagotovi nadaljevanje posamezne živalske ali rastlinske vrste. Tudi jablana zastavi neprimerno večji rod, kot pa ga je sposobna prehraniti do zrelosti. Ze kmalu po oploditvi odpadejo prvi plodiči, kar imenujemo prvo naravno trebljenje. Drugo naravno trebljenje se začne približno mesec dni po koncu cvetenja - imenujemo ga junijsko - ki povzroči, da se število plodičev zmanjša na 5 do 15 odstotkov oplojenih. Vendar še tudi to običajno ni dovolj in je treba poseči vmes še z ročnim ali kemičnim redčenjem, sicer plodovi ne bodo lepo razviti, približno enako debeli in značilno obarvani, kar zahteva sadna trgovina. Jablanove plodiče je treba razredčiti tako, da pride na vsakega 20 do 40 listov. V obhišnih nasadih ali posameznih drevesih se to Spravi ročno, na plantažah pa uporabljajo posebne pripravke. Centralna regulacija ogrevalnega sistema Za centralno regulacijo temperature dovoda potrebujemo tipalo temperature, ki je vgrajeno v prostor ali pa zunaj objekta. Centralna regulacija temperature dovodne vode je v odvisnosti od temperature v prostoru, kjer je tipalo. Običajno je to dnevna soba, kjer se največ zadržujemo. Tipalo je povezano z ustrezno elektronsko krmilno napravo, kjer se izvaja primerjanje med temperaturo v prostoru in temperaturo ogrevne vode. Krmilna naprava vpliva na vgrajen motorni mešalni ventil, ki je bolj ali manj odprt. Glede na položaj mešalnega ventila priteka do radiatorjev toplejša ali hladnejša voda tako dolgo, da dosežemo želeno temperaturo v prostoru. Slaba stran tega načina je, da v primeru povečanega vpliva sonca ali drugih virov toplote pride do podhladitve sosednjih prostorov. Temperatura ogrevne vode se zniža, če temperatura v prostoru s tipalom naraste. Takega načina regulacije ne smemo uporabiti pri talnem ogrevanju zaradi njegove velike vztrajnosti. t v 3Q62b&/l S: 23, ^■ v <>S,_zJi •00 $9-3«. 6-&<+AscX*-'>~ r1*4TH^<. ^ <Č\flJDfl GPIVfC 'PPlSTflVCC s»*-*Yi£ZL -^42-V^-£u> , ssUlsd&v č^^au^ft^o 0Lx Xo.n^- kjf . ■ -V ^UTsy[ NOVOMEŠKI MOST IN STOLETNICA - Prejšnji teden je dnevno časopisje objavilo vest, da bo novomeški kandijski most zaprt za promet najmanj leto dni, v tem času naj bi bil obnovljen in spet odprt leta 1996 ob svoji stoletnici. To pa seveda ne drži, ker most 1996. leta ne bo star sto let, ampak bo stoletnica šele leta 1998. Zgodovinski arhiv Ljubljana - Enota v Novem mestu hrani nekaj dokumentov, ki osvetlujejo gradnjo mostu (mimogrede, tudi arhiv bo leta 1998 praznoval stoletnico, enota pa petindvajsetletnico, morda bi to utegnilo kaj pomeniti glede prizadevanj za primerne depojske prostore). Ker je bila pred sto leti cesta skozi Novo mesto državna cesta, je popravilo in preložitev ceste z gradnjo novega mostu spadalo v pristojnost države, in ne občine, zato tudi obilo gradiva o gradnji z načrti (!) vred hrani Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani. Mestna občina Novo mesto je na seji občinskega odbora leta 1894 samo sprejela enega izmed predloženih projektov in se hkrati obvezala prispevati določen procent za gradnjo mostu. Leta 1895 so se stvari zataknile. Ohranjeno je namreč pismo župana Perka državnemu poslancu Višnikarju s prošnjo, da na Dunaju poizve, Kje v “uradni registraturi” seje zataknilo, saj je bilo za most v proračunu že odobrenih 10.000 goldinarjev. Konec leta 1896 je deželna vlada razpisala natečaj oziroma ponudbo za izdelavo podzidja mostu (načrti so datirani 9. junija 1896). Leta 1897 so na spodnjem koncu Glavnega trga podrli dve hiši (št. 78 in 79), ki sta prej zapirali trg proti Krki, in s tem skazili podobo srednjeveškega mestnega jedra. Proti koncu leta 1898 je novomeški občini pisal župan občine Šmihel-Stopiče Josip Zurc takole:”Ker bode novi most čez Kerko kmalu dodelan ter (slovesno) otvorjen, treba je potrebno ukreniti, da se okrog novega mosta kolikor mogoče posnaži, osobito je zelo potrebno, da se nesnaga okrog studenca v Kandiji pod novim mostom odstrani.” 23. novembra 1898je sledila slovesna otvoritev. (Pripravila Meta Matijevič iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana - Enota za Dolenjsko in Belo krajino) Skala napoveduje nesrečo - Pri mestu je skala, v kteri jame bobneti, kakor bi kdo sod valil, kedar se približuje kaka nesreča. Strah pred naravni pojavom - Zvečer bila krasna burjava. Po nebu trepetali so prelepi zorni rdeče rumeni žarki ali po mesto njih nastopil zoren oblak, pomikaje se od jugozapada proti severu. Sijajno kazale so se skoz zagrinjalo zvezde veče in svetleje nego sicer. Ljudje trepetali vsi smatraje prikazen za jasen znak bližnje vojske. Nebo ni jim se zdelo krasno, ampak krvavo in grozno. Sadje propada na tleh - Sadje, ki pada na tla, pobira se malo; vidijo se ležati po tleh jablka celo, ko jih na drevji že davnaj ni več. Posebno za tepke, drobnice etc. ne zmeni se nihče; mnogo tega pognije brez prida po zemlji; posebno škoda je za češplje, da jih večidel na tleh ležečih še svinjam ne dajo. Ob poti, ki pelje iz naše vasi do samotne bajte, se dviga hrib, poraščen z nizkim grmičevjem in posejan s štrlečimi skalami ter z zaplatami trav. Otroci nismo veliko zahajali tja, ker smo se bali kač. Vendar naju z bratom ni nič ustavilo, ko so tam zacvetele nama neznane cvetlice. la na ves glas, ko sem v knjigi zagledala sliko meni ljubih rožic. Nepopisno veselje me je prevzelo ob pogledu na cvetlice mojih otroških let. “Moram dobiti seme, ” sem si dejala in takoj pričela iskati. Tik pota je visoka skala v obliki črke U. Tu je mama vsako pomlad že zgodaj posejala berivko, ker je bil lep sončen kraj. Nad skalno vdolbino je raslo jabolko “Čebular”, nad jabolkom pa so bile zopet skale. Med temi skalami so vsako leto zacvetele rože, ki so bile za naju nekaj posebnega. Mislila sva, da nikjer na svetu ne rastejo takšne. Imele so nizke dlakave liste svetlo zelene barve. Iz njih je pognalo razvejeno stebelce, na koncu katerega je zacvetel majhen temno rdeč žameten cvetek. Barva je bila tako živa, kot bi gorele rdeče lučke. Nežnost teh cvetov naju je tako prevzemala, da sva ure in ure presedela poleg njih in se jih nisva mogla nagledati. Kako sva bila vesela teh cvetov! Leto za letom naju je njihova lepota popolnoma očarala, ob tem pa nikoli nisva utrgala niti enega samega cvetka. Ni tarajalo dolgo in sestra mi je z Gorenjske prinesla majhen zavojček, v katerem so bila črna semenčeca, velika kot mušice. “No, vidiš, to je seme tvojih in Cirilovih cvetk. ” Pozno poleti je že bilo in nisem mogla čakati na pomlad. Odšla sem v domači kraj, počistila trnje, obklesti-la grmičevje in naredila gredico prav tam, kjer so prvotno rasle lučce ter nama z bratom nudile toliko radosti. Naslednje leto še ni bilo nič s cvetjem, ampak listi so bili pravšnji. Nestrpno sem čakala naslednje leto. Neke sončne sobote sem se pripeljala domov. Prej kot vse drugo sem pohitela pogledat, kaj je z lučcami. In glej, že od daleč sem zagledala temno rdečo preprogo. Vse na gredici je cvetelo. Čas vzame marsikaj, tudi cvetkom, in nama ni bilo prizaneseno. Odšla sva od doma. Lepega dne sva z žalostjo ugotovila, da se je na mestu najinih čudovitih rožic razraslo trnje in da so žametni cvetovi izginili. Ob tem spoznanju sva čutila bolečino, kot da sva izgubila nekaj bližnjega in ljubega. Obstala sem in od daleč ogledovala to čudo narave. Kar verjeti nisem mogla. Stopila sem bliže. Res je bilo, po mnogih letih so ponovno zacvetele lučce in toliko jih je bilo. ” Škoda, da sta mama in ata že umrla, da bi jima poka -zala to lepoto ” sem si dejala. V teh trenutkih zamaknjenja so mi kar sami prišli na misel verzi pesnika Simona Jenka: Začela sem brskati po knjigah z upanjem, da bom našla to rastlino. “To so lučce, to so lučce!”sem vzklika- “In srce razume čudne govorice, ki jih govorijo zvezde in cvetice. ” A KNJIŽNA POLICA Zgodba o čudežnem nja je delo obsežen in celovit pnkaz enega od čudežnih ljudi našega časa. Knjigo je mogoče naročiti pri Preva človeku jalcu na tel. 061-261-562. MILAN MARKEU Zanimanje za najrazličnejše mejne vednosti in parapsihološke pojave je pri nas precejšnje, še posebno odkar ni več nobenih zadržkov za izdajanje knjig s to tematiko. Tako je na svoj račun prišel tudi ameriški jasnovidec Edgar Cayce, o katerem se pri nas ni vedelo nič, v svetu pa se je o njem precej govorilo in pisalo. Za Cayceaso pri nas vedeli le tisti, ki jim je prišla v roke katera od sicer številnih knjig o njegovih delih in življenju. Eden takih je bil Janko Berčič iz Ljubljane, ki se že dolgo zanima za mejne znanosti, za Cayceja pa je zvedel že pred 30 leti. Poskusil je celo poiskati založnika za slovenski prevod knjige TAM JE REKA, ki jo je napisal Thomas Sugrue in podaja najbolj izčrpen življenjepis jasnovidca, a je hitro spoznal, da o čem takem v znanstvenem socializmu ni bilo niti govora. Prevod je počakal na boljše čase in lani je nov prevod, ki mu ga je pomagala dodelati Mirjam Berčič, izdal v samozaložbi. Sugrue je “resnično življenjsko zgodbo o najbolj nenavadnem človeku, kar jih je kdaj živelo”, napisal tekoče, celo z nekaj literarnega pridiha, tako da se knjiga mestoma bere kot kakšen roman. K takšnemu dojemanju dodatno pripomorejo nekateri opisani dogodki, ki so na meji verjetnega. In vendar naj bi jim verjeli, saj je avtor zapisal, da je delo zasnoval na osnovi preverjenih podatkov in številnih pogovorov z junakom zgodbe, njegovo družino, znanci in mnogimi izmed tistih, ki jih je čudežni človek ozdravil. Edgar Cayce namreč od otroških let ni bil tak kot ostali otroci. Imel je privide, videval se je in občeval z bitji zunaj tega sveta. Ob neki priložnosti je odkril, da v spanju ali stanju samohipnoze zmore neverjetne reči. Lahko se je do zadnje besede točno naučil vsebino knjige, ne da bi jo odprl. Posebej pomembna in za ljudi dragocena pa je bila njegova sposobnost, daje v hipnotičnem spanju dajal izvrstne diagnoze in predpisoval zdravila za najrazličnejše bolezni, čeprav je bil povsem preprost ameriški podeželan. S svojimi neverjetnimi sposobnostmi je osupljal medinske strokovnjake in pomagal stotinam ljudi. Dosledno je sodeloval z zdravniki in zato je po njegovi smrti leta 1945 ostalo zabeleženih okrog 30.000 njegovih hipnotičnih sporočil. Nekaj primerovje natisnjenih tudi na koncu knjige, ki ji je avtor dodal še oris metafizičnega miselnega sistema, ki izhaja iz Cayceovih hipnotičnih izjav. Skratka, za ljubitelja takega bra- Kuntnerjeva Marija Snežna “Ne boš odšel lačen/ne boš odšel žejen,/ človek popotni,/ z Manje Snežne.// Tu se naužiješ/ lepote i» mira,/ napiješ resnice/ iz čistega vina. S lemi verzi začenja pesnik Tone Kuntner svojo najnovejšo pesni zbirko MARIJA SNEŽNA. Knjigo s" v prikupni opremi akademskeg slikarja Rudija Španzla izdala Pre kratkim mariborska Obzorja. sicerP je to že druga letošnja Kuntnerje zbirka. Prva, Golčim besede srca vesti, je izšla ne dolgo pred zdaj nJ ' Tako ima ta avtor za seboj ze pesniških knjig skupaj z izb°rl prevodi svojih pesmi v angleščino hrvaščino. neusmiljeno propada. S tem sv ^ je pesnik intimno povezan, zato ^ jamemo njegovim “besedam sre vesti”, kijih “golči” iz bolečine in protesta proti propadanju tis ^ ^ starega dobrega sveta in vrean katerih je sam zrasel. Zdaj mu o le še zavetnica Marija Snežna, , se zateka v samoti po moč, da bi0 še naprej zvest svojim Slovens goricam, pokrajini in ljuderP’ jn čeprav čedalje bolj le še v spomin nostalgičnih sanjah, zato so bese > jih “golči” v tej zbirki, neM drugačne, zvenijo nekako u j pesmi so bolj poduhovljene, s nekakšni psalmi. ^ Uvodne pesmi posv-eža pe® svoji materi, ki mu je dala Z1 J j ljubezen in dom, in se zdaj, več, v sanjah sestaja z njo pr* -j6 Snežni, iz rojstne hiše še vC“n eno luč, ki joje mati prižgala, Paje . jj/ “dobro,/ da si odšla.// Si picl .} zadosti/ pekla.// Spočij se/ 0 sveta!” Življenje se nadaljuje m F nik izreka svoja spoznanja ° 'v Zdaj, ko je sam mož in oče m ^ vrtincih časa išče ravnotežje za ^ rad oštal pokončen zgled Pot° a|c0 A kot pesnik ostane pesnik, 1 0 srečanje doživlja kot majhno r in vsako slovo kot majhno §P Podlistek, ki ga danes začenjamo objavljati, je prav za naš časospis prirejeni del diplomske naloge zgodovinarja in sociologa Matjaža Ternovca. Ternovcc, sicer doma iz Vrtojbe pri Novi Gorici, se je za obravnavo društvenega življenja s poudarkom na delovanju Narodne čitalnice v Novem mestu v letih 1865 do 1889 odločil zato, ker je bilo društveno življenje v Novem mestu v tem času slabo raziskano. Ko je “pobrskal” v novomeški enoti Zgodovinskega arhiva, je odkril veliko gradiva o tem času in takratnih dejavnostih. Gradivo je dopolnil še s pregledovanjem takratnih časopisov, od Slovenca, Slovenskega naroda, Resnih glasov do Dolenjskih novic in seveda pregledal drugo strokovno in publicistično literaturo od Ivana Vrhovca, Janka Jarca, Josipa VVestra in Staneta Grande ter drugih avtorjev. Poleg tega je Ternovec, ki sedaj uči zgodovino in sociologijo na srednješolskem centru PTT v Ljubljani, novomeški, zet in je to dejstvo lepo sovpadlo z njegovim študijskim zanimanjem za raziskovanje preteklosti našega mesta. V času, ki ga obravnava, je Novo mesto živelo dokaj samosvoje življenje, saj je bilo zaradi prometne izolacije - železnico je dobilo šele 1894 -precej odrezano od drugih dogajanj. Bil pa je to čas narodne prebuje, ustanovitve narodne čitalnice, prehoda občine v povsem slovenske roke, na koncu pa že razdelitve na liberalni in klerikalni tabor. Prav v tem času seje začela uveljavljati slovenščina. “Vse pa seje takrat dogajalo počasi, ni bilo nobenih revolucionarnih sprememb ne prav hudih spopadov in sporov, kar tudi ne bi bilo smotrno. V takratnem Novem mestu si česa takega pač niso mogli privoščiti, vsi so bili med sabo preveč povezani in bi imeli od ostre polarizacije najbrž vsi samo škodo,” pravi Ternovec. Dejstvo pa je, da je v teh desetletjih prejšnjega stoletja mesto posta- ^ Matjaž Ternovec Društveno življenje v Novem mestu v obdobju 1865 do 1889 spergi. Novomeščanje so zaradi kandijskega ^ 0y apiigi. iiuvuuiiaianji su /.aiaui rp*yjUT večkrat prišli v spor s knezi Auerspergi. Tako he ^v. Slovenskem narodu članek, ki obravnava pravico ljenja krških rakov: “Pobrežje je naše vodo P“^ ^/ni' jalo vse bolj slovensko. In Ternovca, ki je po študiju tudi sociolog, pri tej raziskavi niso zanimala samo zgodovinska dejstva, ampak predvsem duh tedanjega časa. I. Gospodarska razvitost Novega mesta od leta 1860 do leta 1889 Gospodarska dejavnost Novomeščanov, ki je temeljila na mestni obrti in kmetijski dejavnosti, je v veliki meri pogojevala in usmerjala društveno življenje tega mesta. Eden izmed glavnih vzrokov za zastoj proizvodne dejavnosti je brez dvoma izredno slaba komunikacijska povezanost z ostalim svetom. Železniška karta Kranjske za to obdobje nam pokaže, da le-ta še zdaleč ni bila notranje povezana. Obstajala so ogromna področja “praznih con”, v katerih sta struktura lokalnih obrti in dejavnosti ter način življenja ostala nespremenjena. Ena izmed takih “praznih con” je bila tudi Dolenjska. Po drugi strani je imela tudi izredno slabo cestno povezavo. Tako Šuklje v svojih spominih piše: “Jasno je bilo, da pri tedanjih brezupnih komunikacijah ni bilo spasa dolenjskemu gospodarstvu /.../ Povsod na državnih cestah baš tako, kakor po okrajnih najhujše strmine 18 %do 20 % vzpona ni bilo nič nenavadnega. Grozovite ceste črez Gorjance in črez Bogenšperk /.../ in nešteto drugih klancev - promet zlasti pozimi je umiral na teh vratolomnih poteh. Nemogoče svoje pridelke spraviti na bolj oddaljen važnejši trg, vsled popuščanja kmečke marljivosti in otrpnenja vsake podjetnosti, to šo bile naravne posledice cestne mizerije. ” Kako velike so bile pro- metne težave v zimskem času, se vidi tudi iz podatkov o obiskovanosti živilskih sejmov v Novem mestu po podatkih iz časopisa Dolenjske Novice. Zimski sejmi so bili manj obiskani in kot eden izmed vzrokov se navajajo poledenele ceste. Vendar tudi obstoječih cest niso vzdrževali. “Povsod so ceste tako zapuščene, da se to ne da zagovarjati. Ceste so podobne kadunjam, povsodi imajo polno grabnov in izvoženih tirov, v katerih deževnica mlake in grozne blatne luže dela, ker se cestno blato ne postrgava in s cest ne spravlja. ” Podobno cestno stanje opisuje Trdina, ko pravi: “Dolenjske ceste razun onih malo velikih vzemi hudič! Postranska ni nobena za nič, ob dežji nahaja se na vsaki kak kraj, večidelj pa mnogo krajev, kjer ni mogoče dalje iti bodi si radi globokega blata, zagreznih jam in blatnih mlakuž, bodi si radi potokov in studencev, ki se razlivajo curkoma čez cesto. /.../če so po Dolenjskem grde že ceste, so po vaseh ulice ideal razritih, blatnih in mlakužastih potov. Suša 3 tedne ne zdi še dosti. O deževju da se voziti po njih le z velikanskimi kolesi - človeku gre blato čez kolena, o suši pa mora gledati dobro v tla, da se ne spotakne ob visoke, ko kamen trde stene kolovoza. ” Nevzdrževanje cest je imelo tudi gospodarski pomen, saj je “izkopana trava s travo in cestnim blatom pomešana dober gnoj in se lahko proda.” Poleg navedenega so cestni promet otež-kočale še povsem fevdalne ovire. Tako so morali prevozniki blaga s svojimi vozmi na poti do postaj Južne železnice plačevati še mostnino in brodarino. Za primer lahko navedem mostnino, ki jo je bilo potrebno plačevati na mostu čez Krko, ki je povezovala Novo mesto s Kan-dijo. Na tem mostu je bila mitnica, kije pobirala “mostnino 4. kr. od živine". Pravico do nje pa so si lastili Auer- knjez Auersperg. Tako si on prisvaja tudi pravic^ no pobirati od nas čez en mest na Krki, kije Pras a gam podoben. Krčanje bi radi most popravili p smeja” ,, rrif-sto, t\i: V taki prometni izolaciji je živelo Novo ni ^/jii “Dolenjska metropola, kakor so ji napol v šah j" p(o-majhno mestece na bregovih zelene Krke.” Teda metno stanje je bilo eno glavnih ovir za nadaljuj' (,j|i gospodarski in družbeni razvoj. Namesto tega Novomeščani “zgolj nase postavljeni” in nj'j1°Vg;cef j6 nje se je “bolj patrijarhično" razplctavalo. novomeška občina (od 1849) oz. županija (od L’ ^regi* obsegala le območje historičnega mesta na leye Krke. -h pfebi' Kakšne so bile življenjske potrebe takratni^ ^(0-valcev, sc vidi iz predlogov meščanov ob PrlP -ci slave za petstoletnico Novega mesta v prvi poj ^ let 19. stoletja. Slednji nam kažejo, daje pred N ja|a **)' čani stalo še kup problemov, katerih rešitev bi hovemu mestu pravi videz in značaj sodobnega ^c. Najprej bi tu omenil problem zdrave pltnj' u lep Novo mesto je v letu 1861 dobilo na Glavncn1.*^ a9 vodnjak iz litega železa, ki so ga izdelali v foj^ ^ jC vuunjaiv iz. miga zuiza, m ga . Dvoru. Že sama zahteva po novem vodovo ’ pojavi štiri leta kasneje je pokazala, daje °s*crj',a. j feb' sedanji vodovod, to je napravo, ki žene i/, vodnjak na veliki trg razširiti in pomnožiti tako, (y0 t 1 omo8°ča globalizacijo sve-čnal,ug.0Vmc- Avtorje posebej podvodni;* !f Evropa danes pri proiz-mora Wbravil Predvsem troje: biti vito cestno, varno in učinko-trženilrHL0101)0 zagotovilo njenemu itiogA 2dravc temelje, da bo tovarna načrte Uresn^'l‘ obsežne prodajne milifnnJ6,1??' Prodala za dobrih 229 od J »USD 'zdelkov ali kar za 20 Prodal«!- 101 v ietu 1993. Izdelke so Svctu V V«4 ko* 20 držav po vsem Povečal« aAa na delavca se je lani odst v ? ,na 90.000 dolarjev ali za 19 podieiif kot lct0 dni prej. Pri tem je '>nezir'dkov’ od tega kar tri četr-la 3 ma-°Zom’ ^tem Jc Krka doseg-davknm ?-c l°iarjev dobička pred v 1993 letuJ4 .^d Zna5al 9,5 odst-’a ^več‘fkih usPehih jc tovarna lani avcevin ••ievdo zaposlenih za 43 de-2-575 p1'oje v njej delalo konec leta tnašaia o[>r,c^na plača zaposlenih je °4.262 tolarjev neto. »pril*^.0 Glavač poroča, da bo konec ^Polnn a Proizvodnja v medtem tJ Proi *a Posodobljenem oddelku til.. n. ”,1nJ° sterilnih očesnih male bilQ as,l° med drugim poroča, da I^lovom ,,.e.ccmbrski konferenci z ai0rni i* .vzhodna Evropa - regu-Posluja,;zz!v”. v Londonu prijetno piljen,, ’ da j® Krka znano in zelo "vniald • jetie- Zbrani so bili stro-Krlča ;„lz.°1s,r|ii| držav. O tem, da je %e tiir| ~,0 8p doma v Evropi”, go-Podpim,' dru8> članki in poročila: o [Po ]an„novc P°80dbe z belgijsko fir-Sni ,n do.Ieta 2001, o sodc-V^zvajkeS sPec'aEsti-zdravniki na j® Krki-?'0 avajalnem seminarju za svronp.'['/'rokovnjakov iz vzhodne “ikaK^oskvi in obiskih: predsed-s,rice r H Prof. dr. F. Bernika, mini-8acije f' Klmarjeve, o obisku delc-N. ancoskega senata v Krki in 4n' ^CValnih,'iV',^> tud> sestavki o preure-?dravie £,h na Otočcu, o skrbi za Nritvj[“kinih delavcev in o po-ih. 1. Pprtttdbe v Šmarjeških Top-:% ni, [Ivanje ima v Krki ze t") v vt„u n° ceno: samo lani se je 't|t4šev h oblikah vključilo 2.360 ^ uvtobusom K na izlet! J0i0 ,> napovedali zadnjič, k«zaa‘ ^rebuli dva potni-tUnn,ročniki ‘z 29771 je k Snfopk.tebraljoti Gorišek % n «« naročili 1971. \h •* - % AlJMU' ziral je različna tekmovanja iz znanja učencev in interdisciplinarno zasnovane raziskovalne tabore. Skrbel je za zdravstveno vzgojo, se poglabljal v skrivnosti geologije in se dolga leta zavzemal, da seje zlasti na osnovrfih šolah krepila hospi-tacijska dejavnost. Dobrohotno in spodbudno je dajal nasvete za urejanje šolskih vrtov in nasadov na šolskih zemljiščih. Občudoval je lepote planinskih prostranstev m nikoli ne bodo pozabljene dolge gobarske poti z njim. Bil je enkraten ljubitelj rož in z njimi je izražal pozornost do vseh, ki so mu bili pri delu in v življenju posebej naklonjeni in razumevajoči. Kljub mnogim strokovnim in družbenim dolžnostim je z brezmejno naklonjenostjo skrbel za družino in z enkratno pozornostjo za svojo mater, ki se bliža 90. letu življenja. Kot človek in strokovnjak si je pridobil veliko prijateljev in znancev, tudi v širšem slovenskem prostoru. Za svoje požrtvovalno in uspešno delo mu je bilo že pred leti podeljeno priznanje Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport. Zdaj se je človeška podoba Vlada Čurina, delovnega sopotnika in prijatelja, umaknila v spomin, ki je nanj lahko samo časten, blag, spoštljiv, zahvalen in nepozaben. JOŽE ŠKUFCA • Prava elita nikoli ne kupuje statusnih simbolov, saj se ji ni treba na ta način dokazovati. (Jezernik) • Večina pesnikov pride na svet šele po svoji smrti. (Lichtenberg) • Nič ni bolj prepričljivo kot uspeh. (Ranke) ------ Novo mesto 1- ........................ (Ranke) izlet vas bosta peljala Dolenjski list in Studio D z 1-1 ro en r-i i le i s o s I 5» šport, umetnost, znanost in tehnologija. narava in okolje. P®" netki morajo biti narejeni na Kodakovih barvnih filmih za m®' pozitive 35 mm (leica format), uokvirjeni in ne smejo biti preJ objavljeni. Za najboljše v posameznih kategorijah je prip/®).' Ijenih več lepih nagrad in odličij. Podrobnejše informacije lahko dobite pri agenciji Kodia na te ■ (061) 331-705 ali 125-04-26. NOVA TRGOVINA V SUHI KRAJINI - Na Dvoru so v soboto, 27-^ dopoldne v Moželovi hiši odprli novo trgovino Metalka Može, d.o.o. ro ^ kulturnem programu je Franci Može opisal zgodovino nekdanje uPrav.nmgVii\0 železarne na Dvoru, v kateri je bila tudi trgovina. Moželovi so imen J.. vse do l. 1952, ko so jo nacionalizirali. Lansko leto jim jo je po dveh temr^ uspelo dobiti nazaj. Trgovina bo nudila kupcem vse za dom, barve, material, belo tehniko, keramiko. Trgovino je odprla Anica Može, deka Povirk pa je blagoslovil stavbo. (Foto: S. Mirtič) SPUST PO KRKI - Kajak -kanu klub KRK/l je pripravil v nedeljo zanimiv spust po Krki, in sicer od Zagradca do Žužemberka. Lepo vreme je privabilo na Krko mnogo ljubiteljev in veslanja. Na sliki 9: 6' ’ nov v Žužemberku po preizkušnji. (Foto: S. Miritt) DENARNICA ZA VSAKEGA VARČEVALCA - Dolenjska bunk°J^eNt't' teden pripravila v Črnomlju zaključek organiziranega navajanja k > za male šolarje iz metliškega, dragatuškega, semiškega, starotrškeg > ,\a /d» Vrtca ter črnomaljskih vrtcev Loka in Cardak. Medtem ko s°Pre ^esl0’.-belokranjski cicibani-varčevalci odhajali na takšna srečanja v Hov .jjabr jih je letos prvič več kol 200 zabavalo kar doma. Za to je poskrbe P ansambel Hop Cefizelj, medlem ko je Mariju Rus iz Dolenjke ban mlademu varčevalcu podarila denarnico. (Foto: B.M.-J.) Anton Štampohar Ob 50-letnici zmage nad fašizmom (6) Pregled narodnoosvobodilnega gibanja v nekdanjem belokranjskem in novomeškem okrožju Konec januarja in v začetku februarja 1943 so tri slovenske brigade skupaj s hrvatskima 4. in 13. proletarsko brigado na Žumberku zadale italijanski vojski enega največjih porazov, ki jih je doživela na jugoslovanskih tleh. V slovenskih enotah so bili na poveljniških položajih tudi preizkušeni partizanski oficirji, ki j ih je vrhovni komandant NOV in PO Jugoslavije Josip Broz-Tito poslal na pomoč slovenskemu narodnoosvobodilnemu gibanju. Glavna naloga, zlasti partijske organizacije in vseh aktivistov OF v obdobju po italijanski ofenzivi, je bila na novo vzpostaviti razbite in učvrstiti razrahljane vrste terenskih odborov OF in drugih organizacij. Hitreje kot na terenu so bile odpravljene negativne posledice v partizanskih vrstah. Uničenje 3. čete 3. bataljona Legije smrti na Suhorju v Beli krajini konec novembra 1942, s čimer so bili onemogočeni belogardistični načrti za obvladovanje Gorjancev, od koder naj bi zavzemali Slovenijo, pomeni uvod v partizansko protiofenzivo. Med njo so bile napadene ali likvidirane še postojanke v Ajdovcu, v gradu Dob pri Mirni, v Dolenji vasi, Temenici, na Primskovem, v kartuziji Pleterje in Metliki, zaključena pa je bila z veličastno zmago v Jelenovem Žle- bu konec marca 1943. Obenem so brigade napadale železniško progo Trebnjc-Šentjanž in Ljubljana-Kar-lovac, po kateri so Italijani prevažali za svojo vojno industrijo prepotrebno romunsko nafto. V obdobju ofenzivnosti politično delo ni zastalo. Dne 18. decembra 1942 sta bili osnovani poverjeništvi izvršnega odbora OF in centralnega komiteja KPS za Dolenjsko, tj. za novomeško, belokranjsko, stiško in grosupeljsko okrožje. Sekretar poverjeništva Dušan Jereb-Štefan je 17. marca 1943 padel v boju s sovražnikom v Velikem Lipovcu pri Ajdovcu, hudo izgubo pa je novomeško okrožje utrpelo že pol meseca pred tem, ko so pri Dolenji Straži po izdaji izgubili življenje organizator vstaje, kasnejši narodni heroj Jože Slak-Silvo, inštruktor centralnega komiteja KPS in član okrožnega komiteja KPS Novo mesto Maks Strmecki-Rok, in Jože Povše, sekretar podokrožnega komiteja KPS Mirna Peč. V drugi polovici marca 1943 so Tomšičeva, Gubčeva, Cankarjeva in Šercerjeva brigada krenile v napad na sovražnikove postojanke v zgornji dolini Krke, ki so ogrožale varnost Kočevskega Roga. Med boji je Tomšičeva brigada na območju vasi Plešivica porazila fašistični special- ni bataljon št. 3. Na Rogu so nastajale nove konspirativne partizanske bolnišnice. V vseh, ki so nosile ime Slovenska centralna vojna partizanska bolnica, se je do konca vojne zdravilo okoli 10.000 ranjenih in bolnih partizanov. V aprilu so se na Rog s Polhograjskih Dolomitov vrnili vodstveni organi osvobodilnega gibanja. Rog z Bazo 20 je postal in ostal vse do decembra 1944, ko se jc vodstvo preselilo v Belo krajino, središče partizanske Slovenije. Po zborovanju na Pugledu konec aprila 1943, na katerem so aktivisti OF potrdili dolomitsko izjavo in z njo enotnost OF, je bil na Rogu ustanovljen Glavni iniciativni odbor Slovenske protifašistične ženske zveze (SPŽZ) in Glavni iniciativni odbor Žvcze slovenske mladine (ZSM). Obe organizaciji sta se uspešno razvijali v obeh okrožjih. Zenska organizacija v novomeškem okrožju je od jeseni 1942 izdajala glasilo “Našim ženam”, konec junija 1943 pa so se zastopnice ženskega gibanja kljub težkim okoliščinam v gozdu pri gradu Hmeljnik sestale na svoji prvi okrožni konferenci. Belokranjke so imele svojo prvo konferenco 8. avgusta 1943 v gozdu pri Suhorju, kjer je bilo istočasno veliko zborovanje pristašev OF iz severnega predela Bele krajine. Izkušnje, ki sta jih posredovala sekretar centralnega komiteja SKOJ Ivo Lola-Ribar in organizacijski sekretar centralnega komiteja SKOJ Rato Dugonjič na Dolenjskem januarja 1943, so spodbudno vplivale na pospešeno vključevanje mladine v skojevsko in mladinsko organizacijo. Do marca je okrožni iniciativni odbor ZSM Novo mesto organiziral mladinsko organizacijo v vseh šestih podokrožjih. Včlanjenih je bilo 580 mladincev in mladink, ki so imeli 7. in 8. julija na Srobotniku nad Starimi Žagami prvo okrožno konferenco. V času prve konference belokranjske mladine sredi istega meseca na Suhorju, kjer sta bili tudi ločeni posvetovanji mladinske in skojevske organizacije za “Ljubljansko pokrajino”, in iz vrst partizanske vojske je bilo v ZSM vključene 90 odstotkov mladine. Okrožni odbor ZSM za Belo krajino je izdajal glasilo “Mlada Bela krajina”. Jeseni 1943 je bilo v 79 skojevskih aktivih včlanjenih 560 fantov in deklet. Po napadih slovenskih in hrvat-skih partizanov na sovražnikove postojanke v Mirenski dolini in rušenju proge Trebnje-Sevnica v začetku maja 1943 ter po neuspešnem poskusu Šercerjeve in Cankarjeve brigade mesec dni pozneje, da bi se prek Save prebili na Štajersko, seje močno povečala aktivnost italijanskih in belogardističnih enot, kar je ponekod onemogočalo delo aktivistom OF. V podokrožju Gorjanci je bil zaradi žičnih ovir z bunkerji, s čimer je hotel sovražnik preprečiti bojno sodelovanje slovenskih in hr-vatskih partizanov, otežkočen dostop do dolinskih vasi.^V začetku julija sta Cankarjeva in Šercerjeva brigada rušili ovire, v noči na 8. julij pa sta vdrli v Cerklje ob Krki in Veliko Mraševo na nemškem okupacijskem ozemlju, kjer sta uničili nekaj letal in Kočevarjem odvzeli velike količine živil in okoli 120 govedi. V drugi polovici julija 1943 sta bili v Poljanski dolini pri Dolenjskih Toplicah formirani prvi slovenski diviziji, 14. in 15., ki sta takoj krenili v napad na strateško pomembni Žužemberk, kjer sc je sovražnik kljub padcu fašizma v Italiji zagrizeno branil. Istočasno so velike italijanske pehotne sile, podprte s topovi in tanki, pričele z ofenzivo na Gorjance in Žumberak, toda tam partizanskih enot ni bilo. Enako so dober teden predtem brez učinka izvedle čiščenje predela Smuka-To-pla Reber-Pečka-Podturn, ker so razpolagale z netočnim obvestilom, da se tamkaj nahaja glavno partizansko poveljstvo. Po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 so partizanske enote, aktivisti OF in Narodna zaščita razo-roževali italijansko vojsko in posamezne belogardistične oddelke, belogardisti, zbrani v Novem mestu pod poveljstvom stotnika Vuka Rupnika, so se ločili od Italijanov in se utaborili v Mršeči vasi. Tu jih je napadla Šlandrova brigada, nakar so jih v Kostanjevici vzeli v varstvo m mestu, najveg;,^ noosvobodiln|T.n joSjjj I ustanovljena^^! ) JC VOC11I n okviru so v-pn V® vah jc bilo |aI)cev 16 DOLENJSKI LIST Št. 22 (23901. 1. junij*, TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do Morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 1. VI. SLOVENIJA 1 ^-uotuetekst J® VIDEOSTRANI » TEDENSKI IZBOR ČARODEJEV KLOBUK, 1/5 9.450SCAR JUNIOR >0-00 ODKRIVANJE ZEMUF., amer. iz-obr. serija, 3/26 n'i?iX 4 0^IVAUH IN LJUDEH m ‘C EODOMAČE 3.00 POROČILA 5 ! t ‘MAM RAD, ponov. 2. dela slo-vaške drame •M DNEVNIKI 1710 OTROŠKI PROGRAM Z1V ZAV »s s&sr° mar,bor »nRlSANj 0'^18'0 2005 KOmkNa'd2’VREME'ŠPORT 2J-05 TEDNIK X’aVS,rij "adalj ’9/15 SS,VščeK3'VREME’šport 22-55 SOVa°VNA B0RZA SSANJAČ, amer. naniz., 21/28 NMEKrOR MORSE, angl. naniz., 6/18 Slovenija 2 noteb^Ar0 S'!ani ‘ ‘20() Euronews -14.55 Ki-16.35 Ted 5 mkStare fiPkc (amer-nlra' ČB) - (p°nov) PHnn'-,Zn0,r: V vrtincu • l7-20 Sova Inšpektorji ? Bel'Aira (amer. naniz., 8/24); loLoddai^rSC 5^18)'18'45^ veste -19.15 Tok 21.05 ■ 20-05 Večerni gost - WsX k'Veeer'2205 O0i kritike - 23.20 ka Giro D' ]™jjnlarn' Kolesarika dir- KANala •1L05 daia■ SorCtT aATr-naniz)-1155TVpro- SCss'°n (norm ^ ^ prodaja -16.15 Dance (ponov 0Pd(t" y' oddaJe 0 Plosu) -16.55 Unpato 'oskop (3C °ak’-dogodkih)' 1800 Ma8ne‘ 19°0 Vremf ,oa,°„d,daja)',8-45 TV prodaja -“adalj.j - 3(1 m n ° Lu4 sve,‘obe (438. del amer. ■)iz.).20 2s v Pred Poro!° (45. del. amer. na-k°mcdia\. is nelv- Sola za voznike (amer. 0 fintu) 77 ec, ’ k'no> k'no (ponov. oddaje 7.40 ' 1(>-00 pS"155 Por°*la - 8.00 Dobro jutro 'Van, »?D5 Soldi program-11.30 '2 l5 Emne° TOke m mladino ‘ 12 00 Potočila - 1 ‘4-45 Šolski 02' ‘2 00 Rdeča hiša (amer. film) 'n mladino t?r?lr,am' ‘5-45 Program za otroke ?ko|i »tu 7 n ^ka danes' 17-00 Z jadri a ,n)-18.15 tr„i ’ . 8an,a Barbara (serijski 19-30 Dnevniv°.reae' ‘8-50Govorimoozdravju ■21.30 Kn " k' 'P011' vreme - 20.10 Kvizkoteka SLOVENIJA 2 VDne^ ?ik$inV 22-40 Moč denarja -‘e 8rcr meja ® 8 sliko na sliko - 23.40 San- Htv2 16.40 V'h iMEt}**s siik°na s|ik° -1735 *J0 Dnevnik' °dda‘a)' ‘8-25 Sinatra (4/5) ■ d°k' oddaja ^port' 2®.10 Železnice *ij« 6/22)’ T,:2L05 Brooklynski most (hum. ^»U Idnl a5“itra (scriia 5/5>' 22-25 ^ 1 ok- oddaJa) - 23.15 Fluid expo glas. oddaje) -12.15 CMT -16.25 Šola za voznike (ponov. komedije) -18.00 Pozitiv + (glasbena oddaja) -18.45 TV prodaja -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (439. del amer. nadalj.) - 20.00 Obalna straža (9. del amer. naniz.) - 20.50 Vreme - 20.55 Teden na borzi - 21.05 Londonski pločniki (amer. film) - 22.35 Učna leta (14. del amer. naniz.) - 23.05 Vodnik za zaljubljene (2. del. amer. naniz.) - 23.35 Pozitiv + (ponov. glasbene oddaje) - 0.20 Živeti danes (ponov. dok. oddaje) HTV 1 7.40 TV spored - 7.55 Poročila -.8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Šolski program -11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila - 12.15 Emperatriz -13.00 Četrti človek (amer. film) -14.45 Šolski program -15.45 Program za otroke in mladino -16.30 Hrvaška danes -17.00 Učimo se o Hrvaški -17.30 Santa Barbara (serijski film) -18.15 Kolo sreče -18.50 Turistični magazin -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Dok. oddaja - 21.00 Dobri ljudje - 22.30 Živa resnica - 23.00 Poročila - 23.20 S sliko na sliko - 23.55 Amer. film -1.25 Sanje brez meja HTV 2 15.40 TV koledar -15.50 S sliko na sliko -16.20 Turbo Limaclt show -17.35 Jazz -18.25 Sinatra (serija 5/5) -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Meje kdo iskal? - 20.55 Sto let filma: “Mephisto” (madžar. film) SOBOTA, 3. VI. SLOVENIJA 1 7.15-1.05 TELETEKST 7.30 VIDEOSTRANI 8.55 TEDENSKI IZBOR: RADOVEDNI TAČEK 9.05 UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI 9.15 POD KLOBUKOM 9.35 MLADA EVROPA POJE 10.15 TOKTOK, kontaktna oddaja za mladostnike 11.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.30 JAKEC IN FIŽOLČEK, japonski risani film 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR VEČERNI GOST MALO ANGLEŠČINE, PROSIM TEDNIK, ponov. POGLEJ IN ZADENI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 SVET NARAVE, angl. poljudnoznan. oddaja, 10/10 18.00 RPL- STUDIO LUVV1GANA 18.45 HUGO, TV igrica 19.05 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.50 UTRIP 20.10 TEATER PARADIŽNIK 21.30 IRSKA, DEŽELA BESEDE, 3. oddaja 22.00 OZARE „ 22.10 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA INŠPEKTOR MORSEtangl. naniz., 8/18 23.35 SODOBNI ZLOČINI, nizoz. film X>A , JftOO ^letekst >°.15 TF&fiANI 10',fiZABAVAn7OZ'naniz'’5/6 nanstv:5aN9ArE'an8lp°ljUdnOZ' igEffioKO« PUST 225^AR|ŠCFK3'VRHME. ŠPORT |NŠPEKTr)oS *5!^0ST’amer- "aniz-.9>72 0,‘° bOBRnrwRfiL, angk naniz., 7/18 „ ^ameSOŠL‘GOSPODCHAN- '5;>2 Me!5„Wes">ea?h u zn,an‘c'1915 p»gR,i ™'- -‘0.05^ A S ) - U1 OS PČ SV,cllobc ČP°nov-438- "'b. nani A7 L®5 PrcJ poroto (ponov. ' l,JOAmeriŠkihd«etZnnnnu 7.50 Video strani - 8.00 Euronews -10.00 Zgodbe iz oper - 11.00 Tedenski izbor: Komisar Rex (ponov. avstrij. nadalj., 9/15); 11.50 Turistična oddaja -12.05 Sova (ponov.): Brooklynski most (amer. naniz., 9/22); 12.35 Inšpektor Morse (angl. naniz., 7/18) -16.25 Športna sobota -18.30 Alpe-Donava-Jadran -19.05 Karaoke - 20.10 Kabaret (amer. film) - 22.25 Sobotna noč KANALA 7.00 Video strani - 8.05 Don Kihot (ponov. risanke) - 9.00 Kaličopko (ponov. otroške oddaje) -10.00 Teden na borzi (ponov.) -10.10 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) -11.00 Učna leta -11.30 Šplošna praksa (ponov. 23. dela) -17.40 Londonski poločniki (ponov. filma) -19.10 Bcv-erly Hills 90210 III (ponov. 154. dela) - 20.00 Vreme - 20.05 Krik (oddaja o stilu) - 20.35 Splošna praksa (24. del avstral. naniz.) - 21.30 Mnenje (amer. vojni film) - 23.00 Vreme - 23.05 Posnetek koncerta - 0.10 Erotični film HTV 1 8.40 TV spored - 8.55 Poročila - 9.00 Dobro jutro - 10.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.15 Emperatriz (serijski film) -13.00 Me je kdo iskal? (zabavnoglas. oddaja) -13.40 Leto za spomine (amer. film) -15.20 Najlepša dela svetovnih muzejev -15.30 Poročila -15.40 Bevcr-ly Hills (serijski film, 15/30) - 16.30Turbo Limach show -17.45 Televizija o televiziji -18.15 Prizma (multinacionalni program) -19.15 V začetku je bila Beseda - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 “Honky Tonk Man” (amer. film) - 22.15 Glasbena oddaja - 23.00 Dnevnik - 23.50 S sliko na sliko - 23.50 Sanje brez meja HTV 2 16.05 TV koledar -16.15 S sliko na sliko -17.45 Briljantina -18.25 Dok. oddaja -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Tom (humor, serija, 8/12) - 20.40 Čro pop rock - 21.30 Latinica - 22.30 Športna sobota - 22.45 Nočna izmena: Življenje na severu; Državnik novega kova; “Easy Wheels (amer. film) NEDELJA, 4. VI. SLOVENIJA 1 6.45 - 0.25 TELETEKST 7.00 VIDEOSTRANI 7.20 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV, ponov. 8.10 ARABELA SE VRAČA, češka nadalj., 8/26 8.40 SPREHODI PO STARI LJUBLJANI, 6/9 9.10 OČIVIDEC, angl. dok. serija, 9/14 9.55 NEDELJSKA MAŠA, prenos iz Izole 11.00 NAŠA PESEM'95,3. oddaja 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 BIBLIJA 12.30 LJUDJE IN ZEMUA 13.00 POROČILA 13.05 WESTBEACH, angl. nadalj., 9/10 14.20 KADAR SE VEJA ZLOMI, amer. film 16.00 V OBJEMU GORA, kanad. naniz., 13/13 17.00 DNEVNIKI 17.10 PO DOMAČE 18.53 HUGO, TV igrica 19.05 RISANKA 19.18 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.52 ZRCALO TEDNA 20.10 PRESODITE 21.15 NATIONAL GEOGRAPHIC, amer. dok. serija, 11/16 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.35 SOVA: ZASLEPITEV, dan. nadalj., 2/3 INŠPEKTOR MORSE, angl.naniz., 8/18 SLOVENIJA 2 Opomba: Kranj: Kolesarstvo 18.15 do 18.55; Košarka 16.45 do 18.15 (posnetek San An tonio: Houston); Giro DTtalija: Kolcsarksa dirka 18.55 do 19.15 7.50 Video strani - 8.00 Euronctvs -10.00 Tedenski izbor - J.2.30 Sova (ponov.): Inšpektor Morse, 8/18; Teater Paradižnik -14.30 Posnetek baleta - 16.45 Športna nedelja -19.20 Lahkih nog naokrog - 20.10 Ciociara (italij. film) - 22.50 Biblija - 22.30 Športni pregled KANALA 8.05 Trije mušketirji (risani film) - 9.00 Kaličopko (otroška oddaja) -10.00 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -10.30 Male živali -11.20 Dance session (ponov. oddaje o plesu) -12.00 Epikurejske zgodbe (oddaja o slov. gostilnah) - 12.10 Žametne vrtnice (glas. oddaja) -18,30 Posnetek koncerta - 19.30 Adidas streetball (reportaža) -20.00 Vreme-20.05 Bevc rly Hills 90210 III (16. del amer. naniz.) - 20.55 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 21.45 Klasična video glava (glasbena oddaja) - 22.35 Mnenje (ponov. filma) PONEDELJEK, 5. VI SLOVENIJA 1 8.45-0.10 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.30 MALO ANGLEŠČINE, PROSIM 9.55 TEDENSKI IZBOR UPORNIKI V SLUŽBI KRALJA, danska nadalj., 11/13 10.25 ZNANJE ZA ZNANJE 10.50 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA 11.00 KABARET, amer. film 13.00 POROČILA 13.05 ŠPORTNI PREGLED 14.50 TEDENSKI IZBOR UMETNIŠKI VEČER OBZORJA DUHA 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 17.25 PRAVLJIČAR, amer. naniz., 5/9 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.40 ABC - ITD., TV igrica 19.05 RISANKA 19.18 ŽREBANJE3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 PRVI KROG, kan.-franc. nadalj., 2/4 20.55 GOSPODARSKA ODDAJA 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 ŽARIŠČE 22.45 SOVA MURPHy BROWN, 24. epizoda amer. naniz. INŠPEKTOR MORSE, angl. naniz., 10/18 SLOVENIJA 2 12.50 Video strani -13.00 Euronevvs -14.45 Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 15.15 Presodite!; 16.15 Poglej me! -17.00 Sova: Zaslepitev (danska nadalj., 2/3); 17.45 Inšpektor Morse (angl. naniz., 8/18) -18.40 Poslovna oddaja -19.15 Sedma steza - 20.05 Ogrožena moškost - 21.00 Vojna povratnika (angl. nadalj., 3/6) - 21.50 Studio City - 23.00 Brane Rončel izza odra KANALA 10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 439. dela) -11.05 Žametne vrtnice -11.50 Pozitiv + (ponov. glasbene oddaje) -12.35 TV prodaja - 17.05 Video igralnica (ponov.) -17.35 Adidas stret-ball (ponov. reportaže) -17-55 Klasična video glava (ponov. glas. oddaje) -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (440. del amer. nadalj.) - 20.00 Aliča v čudežni deželi (glas. oddaja) - 20.30 Dežurna lekarna (29. del španske humor, naniz.) - 21.00 Vreme - 21.05 Letalonosilka (amer. film) - 22.40 Obalna straža (ponov. 9. dela) - 23.30 Adidas streetball (ponov. reportaže) - 23.55 TV prodaja TOREK, 6. VI. SLOVENIJA 1 9.45 -0.20 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.20 TEDENSKI IZBOR IGRAJMO SE GLEDALIŠČE, 9/13 10.50 CIOCIARA, italij. film 12.30 SVETOVNI POSLOVNI UTRIP 13.00 POROČILA 13.05 SEDMA STEZA 13.50 SOBOTNA NOČ 16.20 MOSTOVI 17.00 DNEVNIKI 17.10 OTROŠKI PROGRAM ARABELA SE VRAČA, češka nadalj., 9/26 17.40PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC, lutkovna igrica 3/13 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 LINGO, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 ZGODBE MEDENIH TEDNOV, nemška naniz., 4/8 21.00 OSMI DAN 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 ŽARIŠČE 22.40 POSLOVNA BORZA 22.55 SOVA ALO, ALO, angl. naniz., 2/6 INŠPEKTOR MORSE, angl. naniz., 11/18 SLOVENIJA 2 10.30 Video strani -10.55 Pariš: Tenis (ž, prenos) -15.10 Tedenski izbor: Malo angleščine, prosim; 15.35 National gcographic (amer. dok. oddaja); 16.25 Karaoke - 17.25 Sova (ponov.): Murphy Brown (amer. naniz.); 17.55 Inšpektor Morse (angl. naniz., 10/18) -18.45 Iz življenja za življenje -19.15 Videošpon - 20.05 Univerzitetni razgledi - 20.55 Roka rocka - 21.45 Skrivnost Picasso (franc. dok. oddaja) - 23.00 Svet poroča KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 440. dela amer. nadalj.) -11.05 Aliča vglasbeni deželi (ponov. glas. oddaje) -11.35 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) - 12.05 TV prodaja -17.10 Letalonosilka (ponov. filma) -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (441. del amer. nadalj.) - 20.00 Rodeo (glasb, oddaja) - 20.30 To trapasto življenje (9. del. amer. nadalj.) - 21.20 Vreme - 21.25 Karma (oddaja o duhovnosti) - 22.30 Računalniška kronika (dok. oddaja) - 23.00 Dežurna lekarna (ponov. 29. dela španske naniz.) SREDA, 7. VI. SLOVENIJA 1 10.45 -0.35 TELETEKST 11.00 VIDEOSTRANI 11.10 TEDENSKI IZBOR HROŠČOSNED, amer. risana serija, 8/21 11.35 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE 12.05 IRSKA - RITEM DUBLINA, 3. oddaja 12.30 ALPE-DONAVA-JADRAN 13.00 POROČILA 15.00 TEDENSKI IZBOR OBISKI 16.00 VOJNA POVRATNIKA, ponov. angl. nadalj., 3/6 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 RPL - STUDIO LUWIGANA 18.45 PARI, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.25 FILM TEDNA: JABLANE, nemški film 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 ŽARIŠČE 23.10 SOVA PRINC Z BEL-AIRA, amer. naniz., 9/24 INŠPEKTOR MORSE, angl. naniz., 12/18 SLOVENIJA 2 Opomba: Tenis - Pariš (m) 11.55 do 15.20; Nogomet 17.55 do 19.55 12.50 Video strani - 13.00 Euronevvs - 15.30 Zgodbe iz školjke -16.00 Tedenski izbor: Prvi krog, (kan.-franc. nadalj., 2/4); 16.40 Videošpon -17.25 Šova (ponov.): žAlo, žalo (angl. naniz., 2/6); 17.45 Inšpektor Morse (angl. naniz., 11/18) -18.45 Odkrivanje zemlje (amer. izobraž. serija, 4/26) -19.15 V vrtincu - 20.05 Ob 30-lelnici delovanja Alfija Nipiča, 2. del - 21.00 Športna sreda - 22.30 Omizje KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 441. dela) -11.05 Rodeo (ponov. glas. oddaje) -11.35 Male živali (ponov.) -12.35 TV prodaja -17.00 TV prodaja -17.10 Karma (oddaja o duhovnosti) -18.15 Računalniška kronika (ponov. dok. oddaje) -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (442. del) - 20.00 Sedem veličastnih (videolestvica) - 20.30 Pariš (6. del. amer. naniz.) - 21.20 Vreme - 21.25 Unpato (oddaja o akt. dogodkih) - 22.30 Dance session (oddaja o plesu) - 23.00 To trapasto življenje (ponov. 9. dela amer. nadalj.) - 23.50 Epikurejske zgodbe (ponov, oddaje o slov. gostilnah) Ansambel Vrisk v živo - 18.00 Poročila - 20.00 Cinca Marinca - 22.30 Ves ta jazz PONEDLJEK, 5.6. 5.30 Domača glasba — 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila - 9.30 Športni pregled -10.00 Gospodarske novice -11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila -15.30 Popevka tedna -16.00 Sračje gnezdo - 17.00 Aktualna oddaja - 18.00 Poročila -18.30 Otroška oddaja -19.00 Rockovnik - 22.00 Ploščati vrhovi: Sampler 1993 - Amphctamine Rcptilc Rccs. - 23.00 Koncert TOREK, 6.6. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -9.00 in 11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila -15.50 Nagradni kviz: Vsi znamo vse -18.00 Poročila -18.20 Računalniške novice - 20.00 Župani na našem slišnem območju: Jože Tanko (Ribnica) - 22.00 Ploščati vrhovi: Cc-saria Evora - Ccsaria - 23.00 New Agc SREDA, 7.6. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00, 10.00 in 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila -17.00 Borza dela - 20.00 Stari rock-erji: akcija - 22.00 Ploščati vrhovi: Mario Pavonc - Song For Septet - 23.00 Country in Bluegrass fr DOLENJSKE H BfcLfc KRAJINE STU io Ji * 33.0 MHZ J) ČETRTEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 11.00 Avtotimes - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 -13.00 NZ želje -13.20 Borza znanja - 13.30 Vreme in mi - 4.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Planinski kotiček - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Kinctoskop, Altcrgodba PETEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 12.00 BBC, osmrtnicc-12.15-13.00 NZžcljc -13.20 Borza znanja -14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program SOBOTA 6.00 Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje -10.00 Kuharski recept -11.00 Evropa ta teden - 11.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 - 13.00 NZ želje - 13.30 Čestitke - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Voluhar ekspres - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program NEDELJA 6.00 Začetek-7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel-8.30 Kmetijska oddaja-11.00 Mali oglasi -12.30 Čestitke -17.30 Vi sprašujete, gostje odgovarjajo - 19.00 Glas evangelija - 19.30 - 24.00 Večerni program PONEDELJEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved, priložnostne oddaje -12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -13.20 Borza znanja -14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 - 17.00 Lestvica NZ glasbi: - 17.30 Zdravstvena oddaja - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Rezerviran čas TOREK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 8.30 Svetovalna oddaja - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 - 13.00 NZ želje - 13.20 Borza znanja -14.00 - 15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi - 16.30 Oddaje S. Mihelčiča - 17.30 Lestvica 3.3.3 - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Telefonske zabavne želje SREDA 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 8.30 Kulturni kažipot -12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -13.20 Borza znanja -14.00 - 15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.30 Čestitke -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Telefonske NZ želje DOMAČE TRNJE • Osel, ki gre samo enkrat na led, gotovo ni slovenske pasme. • Zaradi umivanja birokratskih rok smrdi celotno gospodarstvo. • Najbolj izpopolnjen molzni stroj na svetu je državna blagajna. MARJAN BRADAČ “Pa kaj potem?” - nova kaseta ansambla Rubin LJUBLJANA - “Pa kaj potem?” je naslov nove in po vrsti druge kasete vse bolj odmevnega dolenjskega narodnozabavnega ansambla Rubin, ki je ta teden izšla pri ljubljanski založbi Uni-graf. Skupina Rubin ima za sabo že več kot 10 let igranja, v novi zasedbi (Robi Zupančič - harmonika, Igor Božič - kitara in vokal, Toni Šuštaršič - bas in vokal in Bojan Kirar - vokal) pa deluje drugo leto. Kaseto so posneli v kamniškem studiu Napoleon. Tonska mojstra sta bila Branko Lukan in Dušan Zore, produkcija je delo Janeza Hvaleta, ki je računalniško oblikoval tudi ovitek kasete. Pri igranju sta pomagala še harmonikar Matej Kovačič in baritonist Simon Kovačič. Med več pokrovitelji izdelka sta tudi Tovarna Labod in Studio D iz Novega mesta. Kaseta bo konec tedna v trgovinah, od ponedeljka dalje pa tudi na vseh poštah, saj ima založba Corona pogodbo s Pošto Slovenije. Ansambel zadnje čase veliko 0 HO 00 nastopa. Nazadnje sc je to zgodilo na Vinski vigredi v Metliki in na nedeljskih konjskih dirkah v Šentjerneju. Prisluhnili jim boste lahko tudi na Prazniku Podgorja pri gostilni Rozi na Cikavi. V avgustu se Rubin odpravlja na 14 - dnevno turnejo po Nemčiji. Fantje ves čas skrbijo za izpopolnjevanje svojega glasbenega znanja ob spremljavi znanih slovenskih glasbenikov domače glasbe. Napredek je slišati od kasete do kasete. RASTKO BOŽIČ ČETRTEK, 1.6. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila in 11.00 Poročila-12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila- 17.00 Oddaja za podjetnike -18.00 Poročila - 18.30 Otroška oddaja - 20.00 Rockovski sprehod - 22.00 Ploščati vrhovi - 23.00 Hard and Heavy PETEK, 2.6. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -9.00 Poročila -10.00 Dober dan, pridni ljudje -11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila - 15.30 Grmski vulkan - 17.00 Srakin TV izbor - 18.00 Poročila in ego tripi sodelavcev radia - 20.00 Večer z evcrgrecni in gost Martin Strel - 22.00 Kviz SOBOTA, 3.6. 5.30 Dobro jutro - 6.45 Kmetijski nasveti - 8.30 Viža dneva - 9.00 Poročila - 9.10 Prak- tični kotiček - 10.00 Gospodinje sprašujejo, Helena Mrzlikar odgovarja - 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 13.00 Mali oglasi -15.00 Poročila -17.00 Sraka ima dolgi rep - 18.00 Poročila - 18.30 Otroška oddaja - 21.00 Ansambel Domžalski odmev in sobotna super veselica NEDELJA, 4.6. 8.00 Dobro jutro - 8.30 Kuharske mojstrovine Petra Bevca - 9.00 Poročila-9.30 Kmetijska oddaja - 10.00 Mali oglasi - 11.05 Vinogradniška oddaja -12.00 Čestitke, mali oglasi in domača glasba - 15.00 Poročila - 16.00 • DESET DOMAČIH Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Mariji Mandelj iz Šentruperta. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna; 1 (1) Pojdi z mano - ANS. TONIJA VERDERBERJA 2 (4) Svatovska - ANS. DORE 3 (2) Pa kaj potem - ANS. RUBIN 4 (5) Veruj v ljudi - DOMŽALSKI ODMEV 5 (61 Zelena Kočevska - ANS. VIHARNIK. 6 (3) Pomembno je nekoga imeti rad - ANS. SLAPOVI 7 (7) Prevandral sem tuje dežele - ANS. SLOVENIJA 8 (10) Mi Slovenci vinca ne prodamo - ŠALEŠKI FANTJE 9 (-) Družinski praznik - ANS. MELOS 10 (9) Na zdravje vsi prijatelji - ANS. OBZORJE Predlog za prihodnji teden: Beli cvet - ANS. FRANCA POTOČARJA KUPON ŠT. 22 Glasujem za___ Moj naslov____ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto DEŽURNE TRGOVINE \ fria G3> u sI3> O K= h & IMČI II fiC RES PRAVI PIKNIK Bilo je okrog dvanajstih. S sestričnama Jano in Nejo smo se že prej domenile za izlet s kolesi in piknik. Vsaka je v svoj nahrbtnik stlačila nekaj hrane in pijače. Moje sestrice nismo vzele s seboj, saj bi delala samo zgago, zato pa smo vzele psa Nika. Sedle smo na kolesa in se odpeljale, Nika pa smo privezale na vrvico, saj smo bili še na glavni cesti. Kmalu smo zavile v ulico in nad-aljcvlae pot po makcdamski cesti. Tam smo Nika spustile, da je tekal prosto okoli. Če pa seje preveč oddaljil od nas, mu je Jana zažvižgala. Peljale smo se do cerkljanske šole, nato smo obrnile in si na zeleni jasi privoščile piknik. Razgrnile smo odejo in pričele s pojedino. Tudi Nik je imel svoj obed: pasje piškote, kost in vodo, ki smo jo zajele v bližnjem potočku. Vesele smo se odpravile domov. Vse bi bilo lepo in prav, če nas ne bi na poti domov zajela kratkotrajna ploha. Pritiskale smo na pedale, kar se je dalo. Sreča, da smo prikolesarile pravočasno, tako mi bo piknik ostal v lepem spominu. ŠPELA RAVNIKAR, 4.r. OŠ Cerklje ob Krki UTRINKI IZ ŠOLSKIH KRONIK KOČEVJE - Učenci osnovne šole Ob Rinži v Kočevju so za zaključek šolskega leta izdali svoje delo “Utrinki iz šolskih kronik”, v katerem opisujejo zgodovino kočevske osnovne šole. Zgodovinski sestavki so zanimivi, prav tako pa so zanimivi in poučni nekateri sestavki učencev. Tako povzemamo iz Ankete učencev: “Pri učiteljih nas moti, da ne izpolnijo obljube ali dogovora, da včasih ne poslušajo, da ne kaznujejo nagajivih učencev... da nimajo smisla za humor.” Iz pisma učenke Jerneje Ob-ranovič teh osem let pa: “Čeprav so (starši) zaposleni, vedno najdejo čas zame ... Drugače pa je z učenci, ki se nimajo komu zaupati. Problemi se kopičijo, otroci postanejo še bolj razdražljivi in odnosi z okjolico postanejo grozni. Opažam, da so tudi učitelji brez moči...” GOLOB Neko soboto smo šli v Ljubljano k sorodnikom. Vračali smo se pozno zvečer. Vozili smo po avtocesti, ko je ati nenadoma ustavil. Ob cesti je ležal golob. Bil je še živ, a je imel zlomljeno perut. Vzeli smo ga s seboj in ga doma dali v kletko. Vsakič, ko sem prišel iz šole, sem mu dal jesti, ko pa me ni bilo doma, je zanj poskrbel ata. Imeli smo ga en mesec. Ozdravel je in ata ga je spustil. Golob je imel oznako, da je poštarski golob. Čez tri dni se je spet vrnil. Menda se je hotel zahvaliti. To mi je ostalo najbolj v spominu. IGOR KNAVS 5. razred, OŠ Loški Potok DANES SPET LUTKE V DOMU KULTURE! NOVO MESTO - Prijazno in zabavno besedilo Ferija Lainščka “Ko se ptički ženijo” z lutkami in sceno po zamisli in izdelavi Tatjane Grabrijan ter z režijo Jane Špringer si lahko ogledate danes ob 16.30 v novomeškem Domu kulture. Nastopajo lutkarji Lutkovnega gledališča Pika Nogavička: Ada Zupanc, Irena Hudoklin, Marko Guštin, Jana Špringer in Robi Erjavec. MLADA SVETOVNA FOTOGRAFIJA LJUBLJANA - Od ponedeljka, 29. maja, do prihodnje sobote, 10. junija, bo v Galeriji ŠOU, Galeriji KUD France Prešeren, Galeriji NUK Cafe in Galeriji Atelier Zois potekal projekt Mlada svetovna fotografija, ki gaje zasnoval in izvedel Jure Breceljnik, študent praške Akademije za fotografijo, film in televizijo (FAMU). Jedro projekta je razstava, na kateri so razstavljena dela 40 avtorjev iz vsega sveta, ki so ali še študirajo na omenjeni akademiji. Razstavo bodo spremljala številna predavanja mednarodno priznanih fotografov in predavateljev praške FAMU. Med 40 fotografi so trije slovenski, in sicer Jure Breceljnik, Blaž Fras in Borut Peterlin. NASTOP UČENCEV PLESNE SKUPINE GRAL NOVO MESTO - V okviru glasbene šole Marjana Kozine že 10 let deluje plesna skupina Gral, v kateri gojijo balet in izrazni ples, ves čas jo vodi Sonja Rostan. Ob koncu vsakega šolskega leta pripravijo javno zaključno prireditev. V šolskem letu, ki se izteka, je plesno skupino obiskovalo 50 učencev, ki bodo nastopili na zaključni prireditvi v sredo, 7. julija, ob štirih popoldne v novomeškem Domu kulture. OD ODPADKA DO SKULPTURE - Učenci 5. in 6. razreda OŠ Velika Dolina in učenci 5. razreda OŠ Cerklje ob Krki so se pod vodstvom likovne pedagoginje Brigite Barkovič odločili, da bodo pri likovni vzgoji na področju plastičnega oblikovanja delali iz odpadnih materialov, ki jih narava sama ne more razgraditi. Iz plastenk različnih velikosti, jogurtovih kozarčkov, papirnatih škatlic in drugega so s pomočjo lepilnega traku oblikovali različne človeške figure. Oblepili so jih s časopisnim papirjem in pobarvali z belo fasadno barvo. Otvoritev razstave je bila v petek, 26. maja, v prostorih galerije Hamer v Slovenski vasi, popestrili pa so jo Polona Pegam iz OS Cerklje (na sliki) ter recitatorja Irena Franko in Matej Bukovinski iz OŠ Velika Dolina. (Foto: T. G.) Ljudje, gnoj in še kaj zraven Za ene vile vsakdanjika NOVO MESTO - V neki vasi pri Novem mestu se prepirajo zaradi kupa gnoja na nepravem kraju, toda gnoj ni vse, o čemer teče beseda. Gnoj moti vaščana, in sicer mu gre v nos zato, ker sveži konjski iztrebki začno na soncu dobivati značilen vonj, ki požgečka celo nos stare kmečke grče, kaj šele človeka, ki je hlevu že pred leti rekel adijo in se vselil v gosposko hišo. Gnoj vozi na prepovedani kraj neki mož, podjeten po naravi in nič bogaboječ. Konjske fige, ki bi jih lahko sicer elegantno odložil na svoje prej pripravljeno gnojišče, zdaj z muko dovaža na drugo mesto, malodane pred sosedova vhodna vrata. Za tak križev pot dovažanja gnoja se je podjetnik odločil v domnevni brezmejni nagajivosti, potem ko ga je sosed po vsem sodeč prijavil zaradi črne gradnje. Zgodba iz te vasi pri Novem mestu razkriva, da se imajo sosedje lahko kot pes in mačka. Opozarja tudi na resno motnjo v delovanju službenih čutil inšpekcijskih služb. Podjetnik z gnojem je namreč v svoji dosedanji podjetniški karieri postavil najbrž ob tihem soglasju državnih velmož na travnik in na črno nekaj, kar ni ne hiša ne kozolec, saj zidanje nima ne oken in ne lat. Menda so ljudje na lastne oči slišali podjetnika praviti: “Dokler se pišem, kot se pišem, se ne bom nikogar bal in bom delal, kar bom hotel. " Škoda, da podjetnik deluje pri Novem mestu, saj bi bil drugače lahko kralj na Betajnovi! Zadeva je sicer od daleč videti tako, da niti podjetnikova podjetnost ne njegov gnoj nista šla sosedom v nos, dokler ni prišlo do zamere, zamera pa je najbrž posledica neke ponesrečene gostilniške kupčije, v kateri se je kdo verjetno čutil opeharjenega. Inšpekcija se za vse skupaj ni resno zmenila in se nikoli ne bo. Še naprej bodo ustrezni veljaki poceni malicali pri podjetniku in slednji bo v našem malem mestu še naprej “Bog i batina Bog zase in batina za druge, kajpada. MARTIN LUZAR TURNIR V SHOW DANCEU - V soboto zvečer je bil v dvorani Ideal centra v Ribnici turnir v show danceu za posameznike in pare. V tekmovalnem delu je nastopilo šest najboljših med posamezniki in pari iz plesnih skupin in šol Kazine, Mojce Horvat, Urške, Bolera in Di iz Ribnice. Zmagala sta Gregor Guštin in Saša Mlakar iz plesne šole Di, drugo mesto je zasedla Nastja Kanduč iz plesne skupine Mojce Horvat, tretja pa je bila Azra Selimanovič iz Urške. Prireditev so popestrili z modno revijo oblačil za odrasle iz trgovin Mini Max in Timi iz Ribnice ter nastopi plesalcev stepa iz Kazine, gostov iz plesnih šol Urške in Fredi ter otrok iz gostiteljske plesne šole Di. Slednji so se ribniškemu občinstvu predstavili že v popoldanskem času na tekmovanju v ča-ča, rock and rollu ter disco plesih za otroke. V netekmovalnem delu, s svetlobnimi in drugimi spremljajočimi efekti bogato popestrenih nastopov, so nastopile tudi najmlajše skupine (na sliki), uprizorjena pa je bila tudi modna revija oblačil za otroke trgovine Biba iz Ribnice. (Foto: M. L.-S.) NOV ČEBELNJAK PRI STARI ŠOLI - Ustanovni in častni član Čebelarskega društva Sevnica, 85-letni upokojeni čevljar Franc Stopar iz Sevnice, je skupaj s sevniškim županom Jožetom Peternelom odkril na novem čebelnjaku pri stari boštanjski šoli sliko $v. Ambroža, zaščitnika čebelarjev, ki jo je naslikala Nena Bedek, likovna pedagoginja na osnovni šoli v Boštanju. Čebelnjak je postavil Koping, d.o.o., Ševnica, pomagala pa je tudi boštanjska krajevna skupnost. Stari čebelnjak pri šoli so leta 1942 zgradili Nemci. V njem je imel svoje panje s čebelami od leta 1959 do 1969Jože Petančič, upokojeni pedagoški svetovalec, od leta 1983 do 1987pa Adolf Schtvarzmann, ki je za čebelarjenje navdušil med drugimi tudi Francija Marolta z Redne nad Boštanjem, uspešnega mentorja, v zadnjem času bolj znanega po “čebelji obleki" za Guinessovo knjigo rekordov. (Foto: P. Perc) V soboto, 3. junija, bodo odprte naslednje prodajalne živil: ; Novo mesto: od 7. do 19. ure: Samopostrežba, Šmihel od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 20, ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20, ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7,30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7, do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Šmolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Samopostrežba • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Vrelec • Metlika: od 7.do 21. ure: trgovina Prima V nedeljo, 4. junija, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Samopostrežba, Glavni trg Glavni trg, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Seidlova cesta, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Nakupovalni center Drska, Samopostrežba Šmihel, PC Ločna, PC Kandija, Prodajalna Gotna vas od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 13. ure: Vita.trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče _ od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od_8. do 12. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market • Žužemberk: od 8. do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba • Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market U • dak • Semič: od 7.30 do 10.30: Market • Metlika: od 7. do 21. ure: Prima NA PREVOLAH NIČ SI^ABŠE - Manj kot mesec dni je do poletnega srečanja slovenskih osnovnošolcev, ki sodelujejo v Raglji, šolski oddaji Radia Slovenija. Šolarji se bodo srečali na Prevolah, kjer bodo od 27. junija na počitnicah tri skupine učencev, vsaka po 8 dni. Prevolska osnovna šola je nekako na koncu sveta, vendar jo prav Ragljine počitnice postavljajo že nekaj poletij v središče dogajanja. Ragljine počitnice na Prevolah bodo priložnost tudi za kulturniške nastope, kakršnega so imeli prevolski učenci pred dnevi, ko seje v šoli mudila delegacija občine Novo mesto in Komunale. Kaj vse bodo udeleženci počeli v letošnjem Ragljinem poletju na Prevolah, bo določil obsežen urnik, ki mu organizatorji prav zdaj dajejo končno podobo. Na sliki: nedavni nastop prevolskih šolarjev. (Foto: L. M.) 144-letna tradicija MOHORJEVA DRUŽBA CELOVEC d.o.o. Ljubljana Poljanska 97 61000 Ljubljana tel.: (061) 30-10-97 n Ali vas zanima delo v prodaji v Mohorjevi družbi Celovec s sedežem v Ljubljani? Ali ste dovolj komunikativni, vestni in urejeni? Ali vas terenska služba, kjer si sami prilagajate delovni čas, veseli? Če ste odgovorili pozitivno na vsa zgornja vprašanja, pričakujeta0 vašo prijavo v našem malem in prijetnem kolektivu. Potrebujemo VODJE PRODAJNIH SKUPIN in ZASTOPNIKE za formiranje prodajne mreže: • v Novem mestu, • v TVebnjem, • v Šentjerneju - Kostanjevici, • v Metliki in • v Črnomlju. Po šestmesečni poskusni dobi nudimo najboljšim redno zaposlitev> dobre delovne pogoje, stalno izobraževanje in stimulativen OD-Pogoji: najmanj sretjnješolska izobrazba ter lasten prevoz. Pričakujemo vašo pisno ponudbo v 8 dneh po objavi oglasa na gornji naslov. avtohiša d.d- Servisno prodajni center Novo mesto na del« SERVIS VOZIL - avtomehanika - avtoelektrika - avtokleparstvo - avtoličarstvo 15% popusta ob gotovinskem P ,lačilu Vaše poškodovano vozilo popravimo s pomočjo raztegovalne mize CAR-O-LINER in elektronske merilne naprave CAR-O-TRONIC. O stanju vozila dobite računalniški izpis. - originalni rezervni deli RENAULT - RENAULT boutique oprema - avtoakustika BLAUPUNKT - strešna okna WEBASTO - ostali avtodeli in avtooprema PRODAJA YOZlL - prodaja novih vozil RENAULT - odkup in prodaja rabljenih vozil Nove, občutno nižje cene za vozila RENAULT CLIO Možnost obročnega odplačila na čeke- - Ugoden I.EASlN^ - Kredit brez po og obresti od R+1U/' dalje Pustite se presenetiti in nas obiščite v Ločni v prenovljenem avtosalonu, prodajalni rezervnih delov in servisu ali nas pokličite na tel. 068/324-533. PODZEMELJSKE KARAOKE - Na podzemeljski osnovni šoli so ob dnevu šole pripravili vedno bolj popularne karaoke, na katerih se je pred mikrofoni predstavilo 31 učencev, ostali pa so peli in s ploskanjem spodbujali svoje sošolce kot gledalci. Na fotografiji: Merima in Klavdija pojeta Sivo pol. (Foto: M.B.-J.) V času od 9. do 18. maja so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Štejpic iz Trebnjega - Karmen, Anica Bahor iz Dragovanje vasi -Blaža, Antonija Čeh iz Mokronoga - Luka, Irena Čvelbar iz Zameškega - Majo, Maja Djurinčič iz Ogulina -Daniela, Milena Kožuh iz Ledine -Boštjana, Olga Ucman z Velikega Cerovca - Anjo, Vesna Pirc iz Straže - Majo, Brigita Primc iz Straže -Aljo, Renata Žaren iz Vrhulj - Marka, Darinka Šteingel iz Sadinje vasi - Uroša, Damjan Božič z Dolšc -Kristino, Jasminka Pratjičič iz Gor. Komušine - Denisa, Mihaela Kle- menčič iz Žvabovega - NcJCQavida' ca Knez iz Gorenje vasi -Natalija Klobučar iz Straže jijit, Anica Kutoš iz Obrha ' . narnar ’ Martina Cerar iz Doblič A” gr Marija Mirtič iz 1 linj' , • An°’ nata Bukovec iz Vavte va pok3, Mihaela Mejaš iz Zaloke ^ -Liljana Zorko iz Dele ... Liljana Zorko iz Pele - a vrba. Manco, Vida Pešelj zN°Vrtgeg9 , Majo, Mojca Troha iz ^ aSiflC» Lino, Marjana Šuštarič s K' oVš ‘‘ Veroniko, Stanislava K,r Drage - dečka, Darja Pin'al lenika - deklico in Nataša j Slančjega Vrha - dve dek IZ NOVEGA MESTA: Kar24 ' Žugelj iz Kočevarjeve u> VgVpO Ano, Marjeta Markelc '^ peJC> tičve ul. 1 - Laro in Dubra iz Seidlove 36 - Srdžana^^.^nio- Proizvodnja in trgovina s tehničnim blagom na debelo in drobno Novo mesto, Mlinarska pot 17 tel.: 068/322-550, fax: 068/322-050 in TVT LENTHERM iz Lenarta, »alec kombiniranih, solarnih, stoječih in nosilnih vaU? ,sanitarne vode v velikosti od 100 do 500 litrov — toniki?-0 emailiranih in z vgrajeno zaščitno MG anodo; vodo -m[\cl!Pa|k 200,300, in 500 litrov za segrevanje sanitarne e in hlajenje prostorov; emajliranih 130,180 in 500-litrskih hidroforjev, vabita na dan odprtih vrat v TERM0TEHNIK0 v ponedeljek, 5. junija. 'stega dne od 10. do 11. ure bo na Studiu D tudi kovalna oddaja o zgoraj naštetih proizvodih. °d 5. do 17. junija velja za proizvode LENTHERM 5% popust! °sebej vabljeni projektanti, inštalaterji, trgovci in individualni kupci! OPEL AVTOELEKTRIKA IN AVTOVLEKA BRADAČ JOŽE DOLENJE POLJE 7A 68351 STRAŽA PRI NOVEM MESTU s*dV(?ŠČarno vse svoie stranke m lastnike vozil OPEL, da od Povijamo *m spo1®9- sP*o5ne avtoelektrike in avtovleke po- Lah^al°9' imamo originalne rezervne dele. 0PE° Pa Se d°9°vori,e za nakup novih ali rabljenih vozil ^Se 'formacije dobite na tel./fax 068/65-391 OPEKARNA NOVO MESTO, d.o.o., Zalog 21 objavlja program lastninskega preoblikovanja, ki ga je dne 26.7. 1994 sprejela skupščina družbe OPEKARNA NOVO MESTO, d.o.o., z odločbo št. LP 535/94/GV pa ga je odobrila Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo. 1. Firma: OPEKARNA NOVO MESTO, d.o.o., Zalog 21, Novo mesto. 2. Matična številka: 5033667. 3. Dejavnost: proizvodnja opečnih izdelkov, trgovina na debelo in drobno, uvoz-izvoz. 4. Pravna oblika organiziranosti podjetja: Družba z omejeno odgovornostjo OPEKARNA NOVO MESTO je podjetje v mešani lasti z 91 -odstotno družbeno in 9-odstotno privatno lastnino. 5. Predvidena lastniška struktura kapitala: — pokojninski sklad 8,87% — odškodninski sklad 8,87% — pooblaščene investicijske družbe 17,73% — upravičenci iz naslova interne razdelitve 17,73% — upravičenci iz notranjega odkupa 35,47% — prej znani lastniki 11,33% 6. Način in kombinacije načinov lastninskega preoblikovanja: — prenos navadnih delnic na sklade — 40% družbenega kapitala — interna razdelitev delnic do 20% družbenga kapitala — notranji odkup delnic do 40% družbenega kapitala 7. Javni poziv: 7.1. Družba OPEKARNA NOVO MESTO, d.o.o., poziva vse upravičence (zaposlene, bivše zaposlene in upokojence) prvega kroga interne razdelitve, naj zamenjajo lastniške certifikate in potrdila za neizplačane osebne dohodke za začasnice in kasneje tudi delnice družbe OPEKARNE NOVO MESTO. Delnice, ki bodo razdeljene upravičencem v okviru interne razdelitve, bodo navadne, imenske in so neprenosljive dve leti po njihovi izdaji razen z dedovanjem. Vpis delnic prvega kroga bo od 5. 6.1995 do 5. 7.1995 na sedežu družbe OPEKARNA NOVO MESTO v računovodstvu družbe od 8. do 12. ure. Vse dodatne informacije pa bo od 8. do 15. ure posredoval gospod mag. Jožef Žunič v upravnih prostorih družbe ali na telefon (068) 322-855. 7.2. Družba OPEKARNA NOVO MESTO, d.o.o., poziva vse upravičence (zaposlene, bivše zaposlene in upokojence), da lahko sodelujejo pri programu notranjega odkupa delnic družbe OPEKARNA NOVO MESTO. Upravičenci lahko kupijo delnice s 50-odstotnim popustom in imajo možnost obročnega odplačevanja. Udeleženci programa opravijo vplačilo v 40 dneh in tako postanejo udeleženci programa notranjega odkupa družbe. Vpis in plačilo delnic (gotovinsko vplačilo, presežni certifikati zaposlenih in potrdila za neizplačane ošebne dohodke) bo od 5.6.1995 do 15 7 1995 na sedežu družbe OPEKARNA NOVO MESTO v računovodstvu družbe od 8. do 12. ure. Podrobnejše informacije o vašem sodelovanju pri notranjem odkupu lahko dobite pri gospodu mag. Jožefu Žuniču v času vpisovanja delnic ali pa po telefonu (068) 322-855. BARLOC Obrtniška 18, Trebnje Tel.: 068/45-700, 44-628, 44-870 Dan odprtih vrat v petek, 2. maja, ob 11. uri v Trebnjem! Vsem sedanjim in bodočim voznikom vozil NISSAN želimo predstaviti celoten prodajni program! Na vseh vozilih bo možna testna vožnja! Prijazno vabljeni! TELEKOM SLOVENIJE, p.o. objavljamo razpis za pridobitev ponudb in izbiro najugodnejšega izvajalca za »čiščenje telefonskih govorilnic« na območju PE Novo mesto. 1. Pozivamo ponudnike storitev čiščenja, da do 12. junija do 12.00 ure dostavijo ponudbe na sedež poslovne enote. Telekom Slovenije p.o., PE Novo mesto, Novi trg 7a, 68000 Novo mesto. Kasneje prispele ponudbe ne bomo upoštevali. 2. Razpisni pogoji rn podrobnejše informacije o ATG (avtomatskih telefonskih govorilnicah) so na razpolago na sedežu poslovne enote Novi trg 7a, oddelek marketing vsak delovni dan od 8.00 — 12.00 ure. Informacije na tel. štev. 322-322 (068). Paič PSC Paič, Krška vas 28 E, Krška vas - Brežice, Tel: 0608/61-450 POSEBNA PONUDBA posebna ponudba, posebnega Mondea, s posebno opremo in posebno ceno! Mondeo □°DaTno k SERIJSKI OPREMI: ^Ijinsko centralno zaklepanje! °kada motorja proti kraji! °0 DEM nižja cena! 0|ičina omejena! RnOMEU: PSC Stepan (068/52-407. 53-120), SEVNICA: AT&R (0608/41-350). TREBNJE: Servis Groznik (068/44-701) Dobrodošli! AVTOHIŠA PIONIR NOVO MESTO, Pod Trsko goro 83, je včeraj odprla vrata razširjenih in prenovljenih prostorov prodajno-servisnega centra Renault. Oh tej priložnosti iskreno čestitamo, vsem kupcem in poslovnim partnerjem pa izrekamo prisrčno dobrodošlico. RENAULT - največja prodajno-servisna mreža v Sloveniji. RENAULT AVTO. živLjenja druga, dopolnjena izdaja Alojzij Žibert POD MARIJINIM VARSTVOM izid junija 1995 Panasonic Knjiga je avtorjev pretresljiv opis usode prisilno mobiliziranega slovenskega fanta v redno nemško vojsko 1941 - 1945. Predgovor drugi, dopolnjeni izdaji spominov Alojzija Žiberta je napisal nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Naročite jo lahko po telefonu 064/223-111 ali s to naročilnico (knjigo boste do 30. junija 1995 prejeli po pošti): NAROČILNICA Naročam....izvod(ov) knjige "POD MARIJINIM VARSTVOM" po ceni 3.800 SIT, ki jo bom plačal(a) - v enem obroku 3.800 SIT - v dveh obrokih po 1.900.SIT (ustrezno obkroži!) Ime in priimek:............................... Ulica, hišna št., pošta:................................ Pošljite na: GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 64000 Kranj, tel. 064/223-111, fax: 064/222-917 ^^^|kEkKENE! KOLIČINE OMEJENE VitaceJ l i n m i. j / LASTNIKI GOZDOV, KMETJE! Odkupujemo celulozni les smreke/jelke, topole debeline od 8 cm naprej, žamanje brez IdOr ter bukova dn/a! Vse Informacije na tel. (0608) 22-840. TELEFAX - TELEFON - TAJNICA - KOPIRNI STROJ KX-F230 BX/S 66.800 SIT + p.d. ATEST - GARANCIJA 1 LETO - SERVIS PO CELI SLOVENIJI NAROČILA SPREJEMAMO PO TELEFONU Avtorizirani zastopnik Matsushite in znamke Panasonic ■j _J d. o. o. [{telefon trade Uprava: KRANJ, tel.: 064 / 222-868, fax: 064 / 222-867 Poslovalnica LJUBLJANA: tel./fax: 061 /1590-232 Poslovalnica KRANJ, tel./fax: 064 / 222-150 ZARJA stanovanjsko podjetje d.d. Novo mesto Prešernov trg 5, 68000 Novo mesto Zarja, d.d., obvešča zainteresirane stranke, da bodo že I« in jeseni 1996 na voljo novi najemni poslovni prostori na P vovrstnih lokacijah v Novem mestu. Obnovili bomo poslopje na Vrhovčevi ulici 18, skupne šine 1225 m2, z zagotovljenimi parkirnimi prostori in na r šernovem trgu 8, skupne površine 648 m2. Vse, ki se zanimajo za najem, vabimo na pogovor in k s0^j0-vanju glede podrobne določitve programa in financiranja P jekta obnove stavb za dolgoročni najem. Po veljavnem odloku o prostorskih pogojih za območj® ■ ~ w piUOlUISMII pugUJIIl /La mestnega jedra Novo mesto je poslovne objekte mog°c nameniti za upravno, trgovsko ali storitveno dejavnost- Vabimo vas, da se pisno ali osebno zglasite na sedežu PoCJiet, ja, kjer se bomo pogovorili o vaših potrebah, željah in Prl kovanjih ter jih upoštevali pri obnovi. 41. MEDNARODNI VINOGRADNIŠKO - VINARSKI SEJEM VINO LJUBLJANA OD 5. DO 9. JUNIJA 1995 NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI Uživajte v tisočerih cveticah, ki so zacvetele po vinskih deželah sveta in slovenskih vinogradniških rajonih. Poleg svežnja novih imen in telefonskih številk, s katerimi si boste olajšali delo ali poskrbeli za zabavo, poleg nepozabnih vtisov in okusov, domov odnesite še priročnik, ki vam bo pomagal le - te priklicati v spomin in ga prejmete ob nakupu vstopnice. In ker vino in volan ne gresta skupaj, se na sejem pripeljite z vlakom Slovenskih železnic. Ceneje, predvsem pa z mnogo več dobre volje. Ko vino razodene svoje skrivnosti... LJUBUAh^1 sejem gorenje servis, d.o.o. 63320 Velenje, Partizanska 12 Ambiciozne partnerje za ... - DIREKTNO PRODAJO zanimivega prodajnega v grama na območju Slovenije vabimo k sodelovanju. Posamezniki in že organizirane skupine za prodajo na domu, pisne ponudbe pošljite na naslov: 9orenje servis, d.o.o., Partizanska 12, 63320 VELENJE, Sektor maloprodaje. Za dodatne informacije pokličite po tel.: 063/856-773 ali 063/853-231 int. 445 ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata in praded JANEZ ŠTRAVS iz Stavče vasi 29 n°m7ae-Se ?ahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vašča-hvalap IZreceno sožalje, darovano cvetje in sveče. Prisrčna za-patroir°vsP.oclorn duhovnikom za lepo opravljen pogrebni obred, PevcenfZni sestr' Veri in sestri Andreji za požrtvovalno pomoč, PokcV 23 ,zapete žalostinke in za zaigrano Tišino. Vsem, ki ste jnega pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala! __ Hči Anica v imenu sorodstva ZAHVALA V 68. letu nas je za vedno zapustil dragj> mož, oče, stari ata in stric IGNAC SMREKAR iz Dola pri Trebnjem 1 nanut°re zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, ki so in sv. 1 °b strani v težkih trenutkih, pokojnemu darovali vence žnl0sf. ’ 8- župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete lnke, ge. Marini Sila in Alojzu Poljancu pa za poslovilne besede. Žalujoči: žena Veronika, sin in hčerka z otroki V SPOMIN « Solza, žalost, bolečina I te, draga mama, zbudila ni, ’ ostala je le praznina, ki tako zelo boli. 2. junija 1995 mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama in stara mama MARIJA LUZAR Jugorje 13 ePša hvala vsem, ki seje spominjate, ji prižigate sveče in poklanjate cvetje. Vsi njeni Opremljate stanovanje!! V salonih MIKO velika izbira keramičnih ploščic, lepil, fugirnih mas, orodij za keramičarje in čistil za^keramiko. Keramične ploščice,UVOŽENE — A klasa že od 900 SIT dalje, gresporcelan — A klasa že od 1.590 SIT dalje, sanitarna keramika,UVOŽENA — gar. že za 14.300 SIT Ugodne cene kopalniških omaric. Cene so s prometnim davkom. Akcijska prodaja pohištva iz zaloge!! Nudimo vam zelo ugodne kreditne pogoje!! Imamo tudi svoje svetovalce in polagalce keramičnih ploščic. V salonih MIKO velja načelo: DOBRA KERAMIKA JE LAHKO TUDI POCENI! SE PRIPOROČAMO IN VAS PRIČAKUJEMO V SALONIH MIKO! Saloni MIKO: MIKO 2 in 3, Novo mesto (v Kandiji), tel.: 068/341-129 MIKO 1, Krško, tel.: 0608/21-302 MIKO 6, Brežice, tel.: 0608/61-712 MIKO 5, Boštanj (obrtna cona), tel.: 0608/81-530 MIKO 4, Sevnica, tel.: 0608/41-505 PODJETJA, PODJETNIKI, OBRTNIKI MLADINSKI SERVIS posreduje delo študentom in dijakom V Črnomlju na Kolodvorski 35, tel.: 068/52-053. URADNE URE: pon. in pet.: 8. — 12., sre.: 12. — 17. in v Metliki v Kidričevem naselju, tel.: 068/59-573. URADNE URE: tor.: 8. — 12. in čet.: 12. — 17. ZAHVALA V 67. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša dobra žena, mama, tašča in stara mama KRISTINA STARIHA iz Dragomlje vasi 8 Najlepše se zahvaljujemo sosedom, prijateljem, vaščanom, znancem in sorodnikom, ki so nam kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje in pokojnici darovali cvetje in sveče. Hvala PE Pošta Novo mesto in tovarni Labod. Posebno zahvalo smo dolžni govornici Mariji Kočevar, pevkam in gospodu župniku za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Martin, sin Ljubo, hčerka Martina z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA Po kratki bolezni nas je v 84. letu starosti zapustila naša draga mama, sestra, stara mama, prababica, tašča in teta VERONIKA GLIHA roj. Lavrič Sirkova mama iz Žužemberka, Breg 7 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, sočustvovanje, pomoč in darovano cvetje ob njenem slovesu. Ne bomo pozabili prijaznega in čutečega osebja Internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, ge. dr. Vukeličeve ter žužemberške zdravnice dr. Ropretove in patronažne sestre ge. Dragice. Hvala g. dekanu Povirku, žužemberškim pevcem, g. Banu iz krajevne skupnosti in govornici ge. Ožboltovi. Pomagali ste nam, da smo se od naše mame poslovili tako lepo, kot smo z njo živeli. Žalujoči: otroci Zorka, Elza, Rezka, Slavko, Jože z družinami, brat Tone, vnuki, pravnuki in drugo sorodstvo SIP organizira v sodelovanju s trgovino TABAKUM prikaz delovanja SIPOVIH kmetijskih strojev in traktorja leta ZETOR na posestvu kmetijske šole GRM, Sevno pod Trško goro v petek, 2. junija, ob 11. uri. ZAHVALA Oj kje ste, mati zlata, tako se toži mi po vas! Oj ko bi se odprla vrata in se prikazal vaš obraz! (J. Stritar) Ob smrti drage mame, stare mame, babi in tete ALBINE GORIŠEK iz Jakčeve 8 v Novem mestu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, pokojni darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala osebju Nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, zboroma za odpete pesmi in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 61. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, očim, stric, bratranec, nečak in svak IVAN PELKO iz Radovlje 5 pri Šmarjeti Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in svete maše. Se posebej se zahvaljujemo kolektivom KZ Krka Šentjernej, OŠ Škocjan, Splošne bolnišnice Novo mesto (kuhinja). Najlepša hvala Kirurškemu oddelku novomeške bolnišnice in patronažni sestri za zdravljenje in lajšanje bolečin, gospodu župniku za lepo opravljen obred in članom GD Šmarjeta in Zbure. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Lahko živi, lahko umira, kdor vero, upanje ima, to ga tolaži, ga podpira — gorje človeku brez Boga. (Stritar) V 74. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila draga žena, mama, babica, prababica, sestra, sestrična, teta, svakinja in tašča ANA NOSE roj. Berkopec iz Rumanje vasi 53 Najtopleje se zahvaljujemo Splošni bolnišnici Internega oddelka Novo mesto, dr. Koklju in dr. Vodniku, sindikatu Vezan les za podarjeni venec in sodelavcem za denarno pomoč, sodelavcem Revoza, govornici za ganljive besede slovesa, pevcem za zapete žalostinke, g.g.duhovnikoma Dolšak za lepo opravljen obred ter tople besede ob slovesu. Hvala tudi sorodnikom, znancem, prijateljem in darovalcem cvetja in sveč ter vsem, ki ste našo drago mamo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 82. letu nas je zapustila naša ljuba mama,-stara mama, tašča, svakinja, sestra in teta NEŽKA METELKO roj. Hosta 11 kedeče vasi a' »ot? zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem,vaščanom in znancem, Ogolet poma8a!j v težkih trenutkih, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Za tvova|n no travniško oskrbo se zahvaljujemo dr. Ivanu Baburiču, sestri Klari Žnidarčič in požr-‘onu D'“>u. osebju bolnice Novo mesto, gospodu župniku Antonu Trpinu in gospodu kaplanu An-Sth0 doij - u P.a za yečletno duhovno tolažbo, lepo opravljen obred in ganljive besede. Zahvalo Zn> tudi šentjernejskim cerkvenim pevcem in vsem, ki so pokojno spremili na zadnji poti. Za njo žalujemo vsi, ki smo jo imeli radi. Ledeča vas, Ljubljana, Slovenj Gradec, Imenje S ZAHVALA Življenje celo si garal, svse za hišo jp družino dal, le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzeta je prerano, a v srcih naših vedno boš ostal. V 61. letu starosti nas je zapustil ALOJZ ŠUTEJ iz Vinice 2 a Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam ustno in pisno izrazili sožalje in darovali cvetje. Zahvaljujemo se osebju ZD Črnomelj, posebna zahvala kolektivom Pekarne Črnomelj, Danfoss, Dolenjka, LD Vinica, GD Vinica, govornikom za tolažilne besede in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Anica, sinova Peter in Lojze, hčerka Marica z družino, sestri Anica in Fanika _________ z možem ter ostalo sorodstvo (2390), !. junija 1995 DOLENJSKI LIST 21 im Tioira W^§ /7\ TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODAM ZAA — RAZNO — SLUŽBO DOBI — SLUŽBO IŠČE — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE — ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 1. junija - Fortunat Petek, 2. junija - Erazem Sobota, 3. junija - Pavla Nedelja, 4. junija - Binkošti Ponedeljek, 5. junija - Valerija Torek, 6. junija - Norbert Sreda, X junija - Robert LUNIN^ MENE 6. junija ob 12,26 - prvi krajec kino BREŽICE: 1.6. (ob 20.30) grozljivi film Intervju z vampirjem. Od 1. do 4.6. (ob 18.30) komedija Mali milijonar. Od 2. do 5.6. (ob 20.30) komedija Prisedla - kraljica puščave. 7.6. (ob 20.30) kriminalni film Carlitovzakon. ČRNOMELJ: 2.6. (ob 21. uri) in 3.6. (ob 19. in 21. uri) ameriško zna- nst.-fant. film Zvezdne steze. 4.6. (ob 19. in 21. uri) ameriški igrani film Richijevo fantastično potovanje. KOSTANJEVICA: 3.6. (ob 21. uri) akcijski film Hitre tarče. 4.6. (ob 21. uri) drama Kviz. KRŠKO: 1.6. (ob 19. uri), 2.6. (ob 20. uri) in 4.6. (ob 18. uri) ameriški triler Afera Lucona. METLIKA: 2.6. (ob 19. in 21. uri) ameriški igrani film Richijevo fantastično potovanje. 4.6. (ob 19. in 21. uri) ameriški znanst.-fant. film Zvezdne steze. NOVO MESTO: 1.6. (ob 18. in 20. uri), 2. in 3.6. (ob 20. in 22. uri) ter 4., 5. in 7.6. (ob 20. uri) akcijski film Detektiv Shame. Od 2. do 5.6. (ob 18. uri) komedija Moj očka je junak. TREBNJE: 3.6. (ob 20. uri) ameriški grozljivi film Rojena morilca. VINICA: 3.6. (ob 20. uri) ameriški igrani film Richijevo fantastično potovanje. • VSE, KAR SI ŽELIŠ, drama (Boys on the Side/Anything you want, ZDA, 1995, 115 minut, režija: Herbert Ross) “Vse, kar si želiš" je zgodba, v kateri so “fantje ob strani", kar je poleg dobesednega pomena tudi drugi naslov fdma v izvirniku. To je zelo ženski fdm, moških je le za vzorec. Moški tu nastopajo le nekaj, kar spada v preteklost. V tej drami družino sestavljajo tri dekleta in samo ena je prava lezbijka, nobena ni nobeni partnerka, vse pa so najboljše prijateljice. Punce se srečajo na rajži v Kalifornijo, na begu iz industrijsko svinjskega Pittsburga: Whoopi Goldberg je vsega naveličana, zabavno cinična klubska pevka, Mary-Louise Parker je najbolj bela belka, miss Amerike okoli tridesetih, nostalgična agentka z nepremičninami, njeni fatalci so natakarji, Drew Barrymore pa je čudovito optimistično, naivno, toplo bitje okoli dvajsetih, mala Marylinka, napol najstnica. Raj- žanje se tik pred ciljem, v Arizoni, zalomi: Mary-Louiso zvije pljučnica, kije pravzaprav aids. Okreva, sredi puščave kupi fantastično etnohišo, novi dom, punce postanejo družina. Te pa brez težav, razhajanj in ponovnih zbliževanj ni. Whoopi frustrira njena "nenormalna” spolna naravnanost, Mary bolezen in pozabljena mama, Drew pa bivši fant, ki ga je, preden je odšla, mahnila s kijem, tako da je celo podlegel. Na dobro kaže le slednji, saj stakne lokalnega policaja, ki ga njena nosečnost ne moti. Zal pred poroko naredita farsični ovinek do sodišča, kajti fant je prisegel, da bo pošten, pošten in samo pošten (...je govoril Tito?). Drugi dve, ki sta se vmes razšli, to ponovno združi. Režiserju Rossu je uspelo nekaj neverjetnega: film, ki govori (tudi) o neozdravljivi bolezni, o temi, privlačni za solze, kot je mleko za kače, nas močmo gani, vendar ne poceni, ampak z občutkom, da smo tiste robčke močili iskreno. Za povrhu pa je to še zgodba, ki nevsiljivo govori o tolerantnosti do spolno drugačnih in do tistih z drugačno barvo kože. Vse, kar si želiš ni niti na daleč feminističen film. TOMAŽ BRATOŽ čestitke STARI MAMI Alojziji Žabkar iz Ravne-ga čestitamo za 60. rojstni dan. Vnukinji Alenka in Brigita. 5035 kmetijski stroji KMETOVALCI, Agroizbira Kranj nudi ugodno rezervne dele za traktorje Ursus, Zetor, IMT, Univerzal, Tomo Vinkovič, Fiat Štore, cisterne Creina Kranj, kosilnice BCS, gume Barum, akumulatorje Vesna in Topla, Sip Šempeter itd. Predno se odločite za nakup, na*s pokličite! Rezervne dele pošiljamo tudi po pošti. Agroizbira Kranj, Šlavko Prosen, Smledniška 17, * (064)324-802. 3202 CISTERNO za gnojevko, 1200 1, in črpalko z elektromotorjem prodam, kupim pa telička, starega 10 dni. ® (068)68-051. 4860 GORENJE MUTA z obračalnikom, krožno žago, lažjo prikolico in starinsko pohištvo prodam. * (0608) 82-387. 4869 TROSILEC hlevskega gnoja prodam. Ignac Brulc, Gor. Kronovo 3, Otočec, * 73-470. 4870 NAKLADALKO in trosilec za gnoj pro-)) 625-009. dam. * (061)142-96-35 ali (0609) 625-< 4875 KOSILNICO REFORM, širina grebena 127 cm, prodam. ® 43-718. 4880 FREZO Simplicity, 8 KM, prodam za 68.000 SIT. ® 43-771. 4883 OBRAČALNIK za seno, širine 2.2 m, in manjšo traktorsko prikolico, 2.5 x 1.5 m, prodam. ® (068)44-335. IMT 533 ugodno prodam. Bojan Kovačič, Vrhpolje 12 a, Šentjernej. MOTORNO KOSILNICO z dizel motorjem ugodno prodam. ® (0608) 32-973, od 20. do 21. ure. 4922 MOTOKULTIVATOR Gorenje Muta, 8 KM, s kosilnico in frezo, dobro ohranjen, prodam. Ljubi,Hrib 15,Stopiče,® 43-861. 4932 PUHALNIK in enomontažno peč, rabljeno 1 leto, prodam. ® 76-508. 4952 ŽITNI KOMBAJN Zmaj 780, delovne širine 3 m, prodam. ® 49-754. 4953 KOSILNICO BCS bencin - petrolej prodam. ® (0608)43-247. 4964 ZETOR 5011, lepo ohranjen, prodam. ® 42-312. 4971 TRAKTOR FERGUSON, 42 KM, prodam ali menjam za manjšega s pogonom na vsa 4 kolesa. Radkovič, Dol. Brezovica 2, Šentjernej. 4972 URSUS C 360, letnik 1987, ugodno prodam. Jože Radkovič, Drča 7, Šentjernej, ® (068)41-198. 4988 TRAKTOR URSUS 360, letnik 1987, v zelo dobrem stanju, prodam. Darko Rud-man, Rovišče 12 pri Studencu, Sevnica. 4994 GUMI VOZ, 16 col, malo rabljen, in to-mos avtomatic prodam. Marija Bojane, Stražna 1, Novo mesto. 5007 PUHALNIK za seno SIP prodam. ® 25-083. 5008 PAJKA, 3.5 m, in vrtno električno rotacijsko kosilnico Alka, širine 48 cm, prodam. ® 85-684. 5014 VRTNO KOSILNICO na nože, 80 cm, traktor Unimog, letnik 1952, in nove kolk-torje IMP prodam. ® 21-575. 5015 ROTACIJSKO KOSO, samonakladalko in puhalnik z elektromotorjem prodam. ® (0608)75-411 ali (0608)75-221. 5018 TRAKTORSKO PRIKOLICO Tehnos- TRAKTORSKO FREZO, 160 cm, in plug 1)85-880. Posavec, 12 col, prodam. ® (068)8 troj, dvojna kolesa, potrebno manjšega po pravila, prodam. ® 68-685 502! DOLENJSKI LIST h IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Tanja Gazvoda, Breda Dušic Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 130 tolarjev; naročnina za I. polletje 3.000 tolarjev, celoletna naročnina 6.000 tolarjev, upokojenci imajo 10-odst. popust; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 12.000 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.900 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.800 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.100 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-4405/9 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax (068)322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. ^Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. NOV nakladalnik gnoja NG 400 H, hidravlične noge, nosilnosti 400 kg, vile za gnoj, zelo ugodno prodam. ® (068)44-288, zvečer, 4902 TRAKTORSKO KOSILNfCO, malo rabljeno, in traktorsko škropilnico, starejšo, brez pumpe, poceni prodam. ® 40-857. 4903 kupim motorna vozila DOBRO OHRANJEN jugo 45, letnik 5/87, 61.000 km, prodam. ® 87-336. 4917 R 5, letnik 1989, prodam za 8300 DEM. ® 43-848. 4919 126 P, letnik 1990, prodam. ® (068)25-406. 4928 R 4 GTL, letnik 1988, rdeč, odlično ohranjen, prodam. ® (0609)621-512. 4930 Z 750, R 4 TL in enoosni traktor Saks prodamo ® 26-103. 4934 R 4, letnik 1991, kovinske barve, z radiom, kot nov, prodam za 6700 DEM. ® (068)73-069. 4935 FORD SIERRO 2.0 i CL, letnik 1991, garažiran, prodam. ® 65-314, dopoldan ali 27-356, popoldan. 4942 MAZDO 323 karavan, letnik 9/93, 54.000 km, servisirano, garažirano, nove gume, prodam za 12.000 DEM (prevzem leasinga). ® (068)64-333. 4949 AUDI 80, letnik 1976, registriran, ugodno prodam. ® (068)49-113. 4950 LADO SAMARO 1300, letnik 1988, prodam. ® 22-472. 4954 Z 101 GTL 55, letnik 1987, prodam za 2100 DEM. ® (068)43-564. 4959 R 5 CAMPUS, letnik 11/92, 38.000 km, prodam. ® (068)73-481. 4968 126 P, letnik, 1990, prodam. ® (0609) 628-851. 4974 126 P, letnik 1988, ugodno prodam. ® (068)42-391. 4976 OPEL OMEGO 2.0 i GL, letnik 1992/93, dodatna oprema, prodam za 19.400 DEM ali menjam. Možen kredit. ® (061)772-955 ali (0609)631-304. 4977 R 5, letnik 1992, registriran do konca leta, prodam za 10.800 DEM. ® (061)772-955 ali (0609)631-304. 4980 R 4 GTL, letnik 1989, registriran do 1/96, kombiniran otroški voziček Frezzo in stolček prodam. ® (068)27-760, popoldan. 4981 KARAMBOLIRANO karoserijo za R 5, letnik 1994, prodam. ® ()68)42-387. 4983 NOV TOMOS APN 6 S, 4 brzinc, garancija 1 leto, prodam. Cena po dogovoru. ® (068)322-362. 4984 ŠKODO FAVORIT, letnik 1992, modro, registrirano do 24.6.1996, prodam. ® (068)28-844. 4985 OPEL VECTRO 2.0 i GL, letnik 1993, nov model, dodatna oprema, prodam za 24.600 DEM ali menjam. Možen kredit. ® (061)772-955 ali (0609)631-304. 4989 R 4, letnik 1991, prodam. ® 21-602. FIAT REGATO 100 S, letnik 1984, registriran do 9/95, prodam ali menjam. ® 78-312. 4995 f JUGO 45 AX, letnik 1988,66.000 km, rc-istriran do 4/96, ohranjen, prodam za 700 DEM. ® (0608)84-048. 4998 JUGO 45 AX, letnik 12/87, dobro ohranjen, ugodno prodam. ® (0608)75-740. 4999 Z 128, letnik 1989, prodam. ® 65-313. 5000 JUGO 45, letnik 1990, prvi lastnik, prodam.® 28-871. 5006 HRASTOVO HLODOVINO odkupujemo. (0609)620-396 in ® (061)218-595. 3240 CISTERNO za gnojevko, 1200 1, kupim. ® (068)57-827. 4857 TELIČKO, staro 10 do 12 tednov, primerno za nadaljnjo rejo, kupim. ® 44-730. 4859 500 KOM. strešne opeke Novi Bečcj, tip 222, lahko rabljeno, kupim. ® 42-481. 4946 MOTOR YAMAHA skuter, dobro ohranjen, prodam. ® (068)87-238. 4847 OPEL TIGRO 1.6, 16 V, kovinsko modro, še neocarinjeno, prodam. ® (0609) 623-116. 4851 GOLF, letnik 1991, rdeč, obnovljen, registriran do decembra, prodam. ® 40-152, po 16. uri. 4854 JUGO KORAL 60, letnik 1989, rdeč, dodatna oprema, prodam. Vidic, Šegova 11, Novo mesto, popoldan. 4872 UNO 60 S, letnik 1988, bel, odlično ohranjen, prodam za 7400 DEM. ® (068)78-021. 4874 R 18, letnik 1986, prodam. ® (068)45-086. 4877 R CLIO 1.2 RN, letnik 5/93,5V, registriran do 18.5.1996, ugodno prodam. ® 27-120, po 15. uri. 4879 TI PO 1.4, letnik 1991, 40.000 km, prodam. Močivnik, Šentjernej, ® (068)42-031. 4889 JUGO 55, letnik 1988- 90, rdeč, dobro ohranjen kupim, in prodam 126 P, letnik 1988, registriran za celo leto, dobro ohranjen. ® 47-579 ali osebno v bifeju Dolenjka, Trebnje, Milena, po 16. uri. 4897 JUGO 45, letnik 2/89, karamboliran, prodam. ® 28-462. 4898 126 P BIS, nekaramboliran, 35.000 km, zelo lepo ohranjen, prodam. Kastelic, Srebrniče 11. 4908 obvestila JAWO 350 TS, zelo ohranjeno, črno, prodam. ® (068)324-579. 4913 čič; Otovec 12, Črnomelj, ® (068)52-806, stin, Mostec, Do’ posest PRODAJATE, kupujete, najemate stanovanje, stanovanjsko hišo, vikend, poslovne prostore ali parcelo? Kličite podjetje za nepremičnine ATM GRAF, d.o.o., Partizanski trg 5, Metlika, ® (068)60-667! V OKOLICI Mokronoga ugodno pro-nika. ® 49-650, zvečer. dam 1.92 ha travnika. NA PUŠČAVI mentacijo za gostinsko - trgovsko dejavnost. Šifra: ..IZREDNA LOKACIJA«. Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek:........................................... Ulica in kraj:............................................ Pošta:.................................................... Naročniška številka:.......................... Podpis: Datum:.............................. R 4 TL, letnik 1985, bel, prodam za 1800 DEM. ® 27-060. 5012 OPEL KADETT 1.4 SL, rdeč, letnik 4/91, prodam. Trdinova 34 a, Novo mesto, popoldan. 5013 AX 1.1 i, letnik 1994, prevoženih 19.000 km, prodam. ® 49-582. 5020 Z 101, letnik 1982, registrirano do 11/95, in opel kadett C tip, letnik 1975, registriran do 5/96, prodam. Bambič, Šmalčja vas 27, Šentjernej. 5021 OPEL KADETT 1.3 S, bel, 3 V, 90.000 km, registriran do 4/96, prodam za 8900 DEM. ® (068)78-351. 5023 VESPO PIAGGIO PK 50 XL elestart prodam. ® (068)24-030. 5025 GOLF D, letnik 11/89, prodam. ® (0608)63-101. 5026 126 P, letnik 1987, prodam. Vodopivec, Vel. Slatnik 17. 5028 OPEL KADETT 1.3 S limuzina, letnik 3/87, prevoženih 87.000 km prodam za 8700 DEM. ® (0608)33-659, po 15. uri. 5030 MARUTI SUZUKI, letnik 1993, dobro ohranjen, prodam po ugodni ceni. ® (068)42-072. 5031 BMW 315, letnik 1983, in 126 P, letnik 1987, prodam. ® (068)51-862. 5032 126 PGL, letnik 10/89, prodam. Peter Kalčič, Rakovnik 9, Šentjernej. 5034 R 4, letnik 1987, ohranjen, 94.000 km, prodam za 3200 DEM. ® (068)23-864. / 5037 FIAT TIPO 1.1, letnik 11/90, rdeč, 5 V, garažiran, lepo ohranjen, prodam. ® (068) 67-165. 5038 JUGO KORAL 45, letnik 12/88, dobro ohranjen, prodam. ® 24-369. 5039 JUGO 55, letnik 1988/89, rdeč, registriran do 1/96, ugodno prodam. ® 81-734, popoldan. 5040 KARAMBOLIRANO lado samaro 1300, 5 V, 5 P, nevozno, letnik 1989, prodam. ® (0608)81-972, dopoldan do 8. ure, popoldan po 20. uri. 5042 AX 1.1 TRS, letnik 5/90, rdeč, 5 V, prodam. ® (0608)75-367. 5044 PRODAJA SERVIS REZERVNI DEU Baleno Swift Samurai ^'taraFM 21.990 DEM 16.990 DEM 24.390 DEM 34.700 DEM Suzuki motorna kolesa! Ugodni kreditni pogoji, obresti od 10 do 11,5 %, breZ \ d.o.o.,Jurčičeva 17,Trebnje S 068/44-231 AVTOSERVIS MURN, Resslova 4, Novo mesto S 068/24'79^ DVOSTANOVANJSKO HIŠO z vrtom na Grmu ugodno prodam. ® 23-597. 4891 V ZAVRATCU pri Studencu prodam nji- KLAVIRSKO HARMONIKO er, 60 - basno, in jugo 55, let 48$ vo, 23 a, travnik, 13 a, in gozd, 76 a, primer-" . ~ ------ Obil- no za vikend. Cena 11.700 DEM. ® (061)858-407. 4901 POSESTVO z zazidljivimi parcelami v ster, 60 - basno, in jugo prodam. ® (0608)81-009. nroda1”; PLETILNE STROJE Brade' P ® (068)85-880. „„ zrnje P'0' SENO na rastilu in koruzo' peč. dam. Florjan Lužar, Vihre 6, M 489} SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, ® (0608)79-375. 3241 NAROČILA za enodnevne in večje piščance sprejemamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, ® 42-524. 3242 ŽALUZIJE, rolete ter lamelne zavese izdelujemo in montiramo po zelo ugodnih cenah. Možnost plačila na 3 čeke. ® (068)44-662. 3603 Metliki prodam po ugodni ceni. ® (068)59-002, Miran ali (068)50------- ----------v—)50-l 18, Tone. 4904 GOZD, 2 ha, v Podlipi pri Ajdovcu prodam. Marija Gašperič, Podlipa 17, Dvor. 4927 GOZD (hrast, bukev), zrel za posek, 80 a, v Škrbcu nad Selami prodam. ® (061)140-50-12. 4931 • Hv’3 STAR vprežni voz z lesenimi {“"'“V jarma in dva pluga, vse uporabn 4$* ugodno prodam. ® (068)51-6 • ^0\fr NOVO kopalno kad Kolpa.J* ne 190 cm, ugodno prodam, »v 48?' popoldan. , , nd\^ ČRNE ruske terierje, mlad”* ^ staršev, cepljene, z rodovnikom, F 49^ NESNICE, mlade jarkice, pasme hisex, rjave, stare 3 in pol, 4 mesece in ene tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupan- Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, ® (0608) 67-578 in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, ® (068)49-567. 3656 PURANE, stare 6 tednov, bomo prodajali na sejmu v Novem mestu 5.6.1995. Cena za komad je 900 SIT. ® (067)88-058 ali (067)88-114. 4780 PURANE, stare 6 tednov, bomo prodajali na sejmu v Brežicah 3.6.1995. Cena za komad je 900 SIT. ® (067)88-058 ali (067)88-114. 4781 BELE PURANE, težke 4 do 9 kg, primerne tudi za zakol, prodam. Martin Metelko, Hudo brezje 16, Studenec, ® (0608) 89-132. 4855 JARKICE, nesnice in purane za dopita-nje, lahko dobite pri Bohovih, Zg. Duplice 4, Grosuplje. 4937 JARKIČE, stare 7 tednov, prodam. ® 46-655, Veliki Gaber, zjutraj ali zvečer. 4940 ROLETE, žaluzije in lamelne zavese izdelujemo, montiramo in servisiramo po ugodnih cenah. ® 49-532. 4956 KOKOŠI, bele, težke in rjave nesnice, prodajamo na farmi na Gor. Lazah. V račun vzamemo tudi koruzo. Sprejemamo naročila za enomesečne gosi. Humek, ® 324-496 in 67-108. 4979 PARCELE za hiše ali vikend, skedenj in vikend prodam. Slavko Štih, Jurčičeva 1, Šmarje-Sap,® (061)775-861. 4939 VEČ PARCEL košnje z otavo poceni prodam. Joži Ovnik, Dolga Njiva 23, Velika vLoka, po 7. uri. 4941 ENONADSTROPNO HIŠO, visoko podstrešje, v Sevnici, z vrtom, telefonom, KATV in plinom, prodamo. ® (0608)82-114. 4945 NOVEJŠO FIIŠO, centralna, voda in telefon, pri Mirni Peči prodam. ® (068)78-253. 4957 V BREŽICAH prodam nedograjeno stanovanjsko hišo, 3 faze, primerno za kakršnokoli obrt. ® (0608)62-812, zvečer. 4960 HIŠO v centru Črnomlja prodam. Možnost tudi za lokal (122 m2, v treh etažah). ® (061)651-541, po 15. uri. 4961 VIKEND, 5 x 6 m, in 2200 m2 zemlje (sadovnjak in trte) v Gor. Vrhpolju prodam. ® (068)26-331. 4975 PARCELO, 1 ha, pol gozda, pol njiva, urejen dovoz, v Črešnjevcu pri Semiču prodam. ® 28-375, popoldan. 5041 DVOIGELNI ŠIVALNI 3"'^ereOsl KSSS.SSSaSSK'*’*? TELIv^iml 0*1***'*' —1. molznic, stare 1 leto, 7an}f*fA t$ sivce ali simcntalce, težke 100 d 49^ 73 KVALITETNO rdeče in belo dam. ® 44-951. Jnst3v0Ai? OPAŽ, 590 SIT, 1. klasa^d 491- klas^ToO Šlf ® (fcggM*** $ dNU H7U ol I . J-» (UUJr-i BETONSKO GARAŽO dam. ® 28-845. . .HalT)inPri KOŠNJO v Stranski vasi odo3 kofc> * dam električni bojler, 80 1 m P 49 dam. ® (0608)87-381. »aran««’ TELEVIZOR Saba, nov, se %,oK in pralni stroj Pilko, nov, ugodno F W BREZŽIČNI TELEFON J“E’j (J/*)’* domet do 50 km, in krznen p 40 do 42. Dolarna lisica, nov, v D : 40 do 42, polarna lisica, nov,. -v 73-483. .. pr0<’ prodam /j-hoj. orO^LaH TELICO, brejo 8 mesecev,^ I« menjam za bikca - junca do t0, * i ukše, Koroška vas 16, Novo n n KLETKE za kokoši nesnice NA PUŠČAVI pri Mokronogu prodam visokopritlično hišo z vrtom, telefonom in centralno kurjavo. ® (061)374-992. 4705 MLIN OB KRKI (Breg pri Zagradcu) s hišo in nekaj zemlje prodam. ® (061)312-254. 4873 PRI KOSTANJEVICI prodam novo hišo, 18.000 m2 domačije in parcelo z doku- RABLJENA KOLESA prodajamo. Servis Smole, * 341-952. 2918 TOVORNO PRIKOLICO prodam. ® (061)374-992. 4706 ČRNI PRINAŠALCI retricvcr, mladiči, z rodovnikom in cepljeni, naprodaj. ® (064) 57-714. 4841 ČISTOKRVO DOBERMANKO, staro 6 mesecev, prodam. ® (0608)75-398. 4843 TRIFAZNI HIDROFOR, malo rabljen, in elektromotor, 7.5 KW, 10 KM, 1400 obratov, prodam. Pšeničnik, Podturn 25, Trebelno. 4848 VEČJO KOLIČINO ovsa in sena prodam. ® 43-853. 4849 OTROŠKO KOLO Dino, do 6. leta, prodam za 100 DEM. ® (068)27-265. 4850 STREŠNO OPEKO Vinkovci, 3000 kom., zelo ugodno prodam. Jože Novak, Stara cesta 29. Straža. 4852 ELEKTRIČNI GORILNIK R 50, uporaben za razna priložnostna dela ( krivljenje cevi, profilov, kaljenje, kovanje, trdo lota-nje aluminija in raznih kovin z medenino, avtoizpuhov idr.) prodam. ® (063)701 -345. 4853 TROSED kavč prodam. ® 28-577, popoldan. 4856 HIDRAVLIČNO STISKALNICO za grozdje, novo, brez črpalke, prodam po zelo ugodni ceni. Anton Žagar, Vrh pri Pahi 22, Otočec. 4861 <“£S5»,c»oh..mo*;v“SŠ prodam- vzamem 'otroško’ ieseno harm°' dam. Slavko Dragovan.Svržak' . 4*.( ZARADI BOLEZNI krave (7,4 in 3 mesece) in košnj0 49» ® 44-288, po 19. uri. ,ar»lC S|, VEČJO KOLIČINO F>na2'5.254. CC' cvička, ugodno prodam. » urL- W*jfi> samček), prodam. Viktor Avs * j, sela 39, Straža. . cuh*»' SMREKOVE PLOHE, 5 cm. W prodam. ® (0608)75-213. c.n0p("„s 15 M mešanih drv prodam-TELIČKA,starega lOdm.^gJtfJjjO popolnim čiščenjem prodam ^ DVA PRAŠIČA, težka ccaj^fo^ kol ali nadaljnjo rejo, proda ~ 391. . 7rnCserifi TELICO SIVKO, brejo ' $ dam. ® 42-783, po 20. uri. j TELICO SIMENTALKO,or0šMV 4$ cev, prodam. Franc Primc, j# Novo mesto. ,_:„n Kolp* ^flO dam. PEČ za centralno ogrevanje, m. Lojze Hočevar, Studenec , novo, pro-denec 32, Studenec. 4862 TRAKTORSKO PRIKOLICO za prevoz živine in šivalni stroj, starejši, nerabljen, z manjšo okvaro, prodam. ® 81-321. 4863 PUNTE, bankine in špirovce prodam. ® (068)28-286. 4864 PUJSKE, stare 8 tednov, prodam. ® 76-512. 4865 BREJE OVCE in jagenjčke, težke 30 do 35 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. ® (068)43-980. 4866 ČOLN - GLISER Elan GT - 402, z motorjem Yamaha BES, 40 KS, s prikolico in kompletnim priborom za smučanje na vodi, prodam. ® (068)21-603. 4867 HLADILNIK BOSCH in bojler, 8 I, prodam. ® 43-790. 4868 malo vo mesto. ■ 0 KOMPLETNO kopain>c^7 (. lo rabljeno, prodam. » POSTELJICO Prcna*a^ ruDir,Miw 1 inn P,w' "Kr nosno, nerabljeno, ugod , $|T' 9.000 SIT. ® 28-965. .arn po*l0/ BELO in rdeče vino Jože Kobe, Dol. Sušice 7, D°'cnJ ; < -1(068)65-130. nnO ^ U kg, hra domačo krmo, prodam. ® (0608)67-670. 4876 RABLJEN TELEVIZOR Samsung, ekran 36 cm, prodam. ® 85-827. 4878 PUŠKE risanico in Šibrenico prodam po zelo ugodni ceni. Milan Klobučar, Šentjošt 11, Novo mesto. 4881 NERAZŽAGAN LES, lipov, ugodno P^rVATd^L2vo,R^-»,() pypy kolo prodam. ® jj tr1^ KOZE z mladiči (imam * prodam. ® 52-615. . pr$ RDEČE VINO cvičcK (0608)77-564. ,cmentl,C ^ 2000 KOM. rablje^ ec prodam. ® (060" "'' PO POLOVI prodam. Marjan Lukman, Ljubljanska 73, Novo mesto. 4882 NEMŠKO OVČARKO, staro 20 tednov, in telička, starega 20 tednov, prodam. ® 68-672. 4884 UJVi. ramjv>c kljuki za Škodo in lado. w ^ -OOSNOPRJKOt^^ ni prodam in zaposlim avtnk" me jem % *( \ pro: (e»i »sel »ja »2< % I »ki t »44 J-c S v % #Š6 J 'elef VNC vi: * 22 DOLENJSKI LIST razno m^UO fiziko jn angleščino uspešno 2li^ d,jake- ® (068)22-106, od 19. do u™' 4842 primeren za skladišče ali žasRffltfassas 5^”:— M-TRiT N„v,,v nudimo. Stanislav Grabrijan, aL°ka 20, Črnomelj, od 8. do 16. ure. lomoK?i^ USLUGE prodaje osebnih av-u Mit°} V 4ubljani. Ostalo po dogovo-T*l r l.m.exV® «>61)310-940. 4886 »UtaILt i , ,NO 73 2' in 3' letnik ter inštruira k° 73 ' • m 2- letnik gostinske šole *^na otoku Rabu za 4 do 5 oseb, mirnem Una otoku Rabu za 4 do 5 oseb, v od | 7’jna,jyncm okolju, oddam v času (06*)323dt°7s20' V" P° 20' 8- 1995- * Po«, ~,8,’v večernih urah. 4909 'n« mestu m1 PR°STOR- 64 m2, v No- stil"iprikh1.n.h>VaJiaguna)- z vcč tclefon-P ključki, oddam v najem. ‘E? 43-589. do^J^^E TOVORA, oseb ter selitve >*(li6n8«,n0Sk0m^ ifRovin« v e.n v obratovanju in prostor za PUČILo„Skladišče odclam. Šifra: »PRED- dcia?nostOV^NA PR°STORA, 90 m2, za vse kt,*rn !i^zen gostinstva oddam za več PROstod6' 4982 0i2,odHa za °brt ali skladišče, cca 70 AVfcftj 24-577. 5004 Mesto n-?TO’ zvitrova i, novo iemprooiT oP ’ ® 322-159, odda v na-tr8°vincl a, 80 m2 in 40 m2> Primerna za PREVOZ podobno dejavnost. 5010 ^(0608)21 ■78^°StaVa 'n Pomo^ starcjšim. 100 m2 poslovnega “ v Novem mestu. ^ (068)341-323. v^južbo dobi V^troiif KRAJ|NI zaposlim dekle za delo ?aPrestrw?° dogovoru. Stanovanje in hra-949. KrblJena! OD odličen! S? (0609)628- Pr°st{aPR,DNE dober zaslužek! Če imate "lgg^S!,poklieite:*^ P°sliiTl0 za delo v gostinskem vrtu za- PLORin ?7 ali (0609)630-644. 4846 . ter nnil i urejamo zaposlitev za strežnih dm^0 osebje na ameriških pre-MnRliii; nJ, lb ladjah ter za varstvo otrok a*:(066 Mediator AG.P., ® in , pRlpDAvl' ?. 4887 ■ e'ntro^A i RE P° končani šoli gostin-'nt- 23 in eatu. * 67-306. 5019 kamnoseštvo doltar Dal Vam nudi P° , a«u90dnejših cenah: » grobne spomenike • ,,kenske police , Jake « , ikonske obrobe . Juh'njske pulte « *°Palniške pulte j s’°Pnice QtiJ?e 'zdelke vam v juniju h 0 ocf jo do 20% popusta. va zalogi imamo veliko * Js' rnarmorjev in granitov. ‘ r,rat^ dobavni roki. ‘ |u0s,ava na dom. a zalogi imamo marmor ‘ P avl tok. I navedene izdelke vam p ahko tUCjj zmontiramo. 116|0,re 'N SE PREPRIČAJTE! V^68) 57-008 ali 57-108 GRADITELJEM BREZPLAČNO APNO! Zaradi povečane proizvodnje acetilena se v naši proizvodnji pojavlja tudi presežna količina acetilenskega hidriranega apna. Zato je možno pri nas v maju dobiti apno BREZPLAČNO. Po želji apno dostavimo na gradbišče, pri tem plačate le prevoz. Informacije na telefonu št. (061) 371-794 in 374-624. TELEVIZIJA NOVO MESTO s Trdinovega vrha na kanalu vsakdan ob 19. in 21. uri NOVICE • vsak ponedeljek ob 18. uri ODDAJA ZA OTROKE . in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED m vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in ob 21.30 NOVICE • vsako nedeljo ob 13. url NACE VAM VOŠČI in ob 16. url glasbena oddaja MED PRIJATELJI • vsak dan od 15. ure dalje VIDEO STRANI Pražarna išče zastopnika za dostavo kave gostinskim lokalom na območju Dolenjske. Ponudbe na naslov: JANCO, d.o.o., Kolodvorska 3,64000 Kranj Vng&nsr - 4925 , lahlrr, ,4URJA centralnega ogreva-'š-OOg “četnika, zaposlimo. S (0608) cofe3- 4948 9 hatau *‘NSKEGA TEHNIKA, kuharico r,co iščemo. ® 26-581, zvečer. Njenega mizarja takoj za-^lrr>a *!3*?tvo Miklič, Pod gozdom 5, ^TavpJm2.2631178-122- 4969 ^ jelo v »v v K^kem zaposlimo dekle st ip bL ® (0608)32^224. 4973 te*^cn,o i Za razvoz plc P° Novem mc-4 3^ 2fU‘,cas.ten Prevoz - dobra stimulaci-h bEl0 ah (0609)631-304. 4978 t^9»(0a6^3O42:578d,np°oal,,5hrrarnO' f^L° DOBITA zidarja. ® 24-577498? lnLaa strIii!f^R* ^RT Sinfony zaposli dekletu. ° ® (068)22-485 ali osebno v 5047 ^jtanovanja ti^iiuirm Pajarr>e stanovanje (t ni«?nine v Novem mestu ali q°Poldan CdPlačiloza eno leto.-- C£> LADA DO LADE BREZ DENARJA KARAVAN 27.400 SIT mesečno SAMARA 31.700 SIT mesečno NIVA 40.400 SIT mesečno Možen leasing od 1 — 5 let, polog od 25 - 50%. Nudimo ugoden kredit na 4 leta brez pologa tudi za vse ostale avtomobile. Tel.: 068/324-424. (do 200 Ji okoli-321-210, 4871 Ribiška družina Brežice razpisuje gradbena dela z mehanizacijo za izkopavanje mulja iz Ribnika Prilipe. Ribnik je izpraznjen, voda odteka sproti in so dela mogoča. Ponudbe pošljite, prosimo, Ribiški družini Brežice, p.p. 6. Za vse podrobnosti se obrnite na gospodarja RD Brežice g. Staneta PRESKARJA na tel. št. (0608) 62-019. ZAVORNI SERVIS • za vsa osebna vozila • na zalogi ves zavorni material! • ugodne cene • popravilo istega dne • obnavljamo diske, bobne, vztrajnike • meritev in menjava zavorne tekočine Zavorni servis — JENIČ Rejnovšče 6, Novo mesto Tel. (068) 43-633 Se priporočamo! DOLENJSKI LIST marketing tel. (068) 323-610 fax: (068) 322-898 % -HONEY MOON« »birmo 'A -V I .1......... f 4* in malurantsklh % i K “b,^rb,*k ^ A: m Izdelovanje in apoaojanja poročnih in m in obhajilo. I Novi trg 1, etaža C, Novo mesto V, tel.: 068/324-222 '/. '''/////////S////////////// VARNOST TRETJE GENERACIJE NOVA MAZDA 323 C Mazda 323 C: 1.3/1.5i/1.8i z 73/88/114 KM Serijsko: ABS, US zračni blazini za voznika in sovoznika od modela 1.5i SE naprej. PRI VAŠEM TRGOVCU Z VOZILI MAZDA. TONSON izobraževanje organizira MUZZYEVO poletno šolo od 26. do 30. junija v Brusnicah pri Novem mestu. Angleščina, jahanje, tenis, vožnja s kočijo, cena 275 DEM. Inlormacije in prijave 068/85-882. ANGLEŠČINA / FRANCOŠČINA Matura/inštrukcije/prevodi. »IF« Jezikovna delavnica, tel. (068) 51-196 po 17. uri. PR0LES, d.o.o. Novo mesto Iz lastnega proizvodnega programa prodajamo hrastov klasični parket v vseh kvalitetah in dimenzijah. Tel.: 0609/619-135 Polagam parket, keramiko..., pluto, pleskanje sten in vzdrževalna dela. ostala Tel.: 068/28-576 ROČNA AVTOPRALNICA in servisiranje vozil Pod Trško goro 90 Novo mesto tel.: 068/322-364 Kvalitetno ročno pranje vozil, poliranje, priprava vozil za prodajo, globinsko čiščenje vozil, avtokozmetika ter servisne storitve! AEJfHl i« ATIK Vozila OPEL, ROVER, FIAT na kredit brez pologa ali leasing! Informacije: PRODAJA VOZIL Smreinikova 45 (vrtnarija) Novo mesto Tel./laz. 068/324-424 Milavčeva 4 68250 BREŽICE Tel./fax: 0608/61-975 ENERGY — KLIMA, OGREVANJE, PLIN KLIMATSKE NAPRAVE Naj vas poletna vročina ne preseneti. Ponujamo vam udobje prijetno hladnega okolja pri najveeji vročini. POSLOVNI PROSTORI, GOSTINSKI LOKALI, DELAVNICE, STANOVANJA. Svetujemo, dobavimo in montiramo klimatske naprave najvišje kakovosti. Zelo ugodne cene! Pokličite na številko 068-322-101 ENERGY, d.o.o., Novo mesto, Cankarjeva 3A. KLIMATSKE NAPRAVE Pogrebne in pokopališke storitve SONJA NOVAK, S. P. PE Novo mesto — Aškerčeva 7 (Regrške košenice) / \ 2 R0VRK % Spoštovani, v trenutkih, ko se srečujete z izgubo svojih najdražjih, vam nudimo: — ureditev pokojnikov (tudi na domu) — kakovostne krste s pripadajočo opremo — prevozi pokojnikov na vseh relacijah — odri in žalne dekoracije v različnih izvedbah — izkop in zasutje grobne jame — uniformirano pogrebno moštvo — vse storitve, povezane z upepelitvijo Posredujemo: — cvetje, vence, izvajalce glasbe (pevci, trobentač), izvedbo osmrtnic na radiju, izdelavo osmrtnic s fotografijo Do zneska,določenega s strani ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLO, območna enota Novo mesto, opravimo upravičencem do povračila pogrebnine omenjene storitve BREZ NJIHOVEGA PLAČILA! Naši uslužbenci so vam na voljo non-stop na tel. številkah: 068 341-134 in 0609 623-21 1 ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra in teta GABRIJELA ^ GAČNIK iz Boričevega 9 Prisrčna hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, pokojnici darovali cvetje in sveče in jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Internemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto za skrbno nego ter vsem duhovnikom za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni Podbevškova 4, 68000 Novo mesto, tel/fax 068 341 250 UGODNI KREDITNI POGOJI POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto Tel. 068/323-193 Mobitel: 0609/615-239 0609/625-585 Delovni čas: NON STOP Prevoz pokojnikov, tudi iz tujine prodaja pogrebnega materiala ureditev pokojnikov, tudi na domu urejanje dokumentov v zvezi s pokojniki kompletne storitve pri pogrebih storitve v zvezi z upepelitvijo posredovanje vencev in cvetia dekoracija poslovilnega prostora izredno konkurenčne cene V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom. ZAHVALA V 60. letu starosti nas je zapustil oče, stari ata, brat in stric LEON ZALETELJ Zagorica pri Dobrniču Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnega pospremili na zadnji poti, za cvetje, sveče, g. župniku, Jožetu Jeriču za poslovilne besede in pevskemu zboru za občutene pesmi. Hči Jožica, sin Janez z družinama in sestra Angelca z družino ZAHVALA V 73. letu starosti nas je zapustila naša draga sestra MARIJA PUGELJ upokojena gostilničarka iz Ždinje vasi 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem in vsem ostalim, ki ste nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred, pevskemu zboru Šmihel za občutno zapete pesmi in Obrtni zbornici Novo . mesto. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 90. letu nas je zapustila draga mama, teta, babica in prababica TEREZIJA BARTOLJ z Rateža Iskrena hvala vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na zadnji poti k večnemu počitku, vsem za vse, kar ste poklonili, ter vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam izrazili sožalje. Vsakemu posebej še enkrat hvala! Vsi njeni 24. maj 1995 Ivan Bogovčič Pred dobrimi 50 leti se je rodil v Bretonskem selu ob slo-vensko-hrvaški meji, postal restavrator, profesor in akademski slikar ter dočakal, da se je njegov rojstni kraj preimenoval v Slovensko vas. V Bogovči-čevem življenju se prepletata restavratorstvo in slikarstvo. Tako sam pravi, da je zaradi restavratorstva zastrupljen z nekim drugim svetom, ki prihaja na dan tudi pri slikanju. Že četrt stoletja dela v Restavratorskem centru Slovenije. Ko je obiskoval srednjo šolo uporabnih umetnosti v Zagrebu, je v prostih dneh hodil na teren in prišel v stik s stenskimi poslikavami. Z delom je nadaljeval tudi kot študent zagrebške likovne akademije, dokler ga ni povsem zasvojilo. Poleg ■restavratorstva vedno najde tudi čas za ustvarjalnost. Njegove slike so prežete z delom v restavratorstvu in likovni kritiki ga poznajo predvsem po figuralnih portretih. V 80. letih je postavil pregledno razstavo v brežiškem muzeju, nedavno tega je tri svoja dela razstavil na skupinski razstavi v Galeriji H amer, za letos pa pripravlja razstavo portretov v Ljubljani. V zadnjem času je bil zelo zaposlen pri pripravi razstave Gotika na Slovenskem, katere del je v maju razstavil tudi v Slovenski vasi. Restavratorji so kiparji in slikarji, ki se nato usposabljajo še na specialki, študiju tretje stopnje. Na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer Ivan Bogovčič kot profesor honorarno predava, že imajo izbirni predmet za restavratorje, v šolskem letu 1996/97pa bodo tudi po njegovi zaslugi odprli poseben oddelek za restavratorstvo. Sicer pa se zavzema tudi za boljše usposabljanje za delo na tem področju v nekaterih srednjih šolah (tesarji, zidarji, pleskarji). Svoje restavratorsko delo je začel na gotskih objektih in se potem vsa leta največ srečeval z objekti tega obdobja, čeprav je kot izkušen restavrator delal tudi na drugih objektih, nekdaj po vsej Jugoslaviji. Kot sam pravi, so njegova življenjska preokupacija stenske slike. Med drugim je delal po Dolenjski in Posavju, v svojem domačem kraju pa je z veseljem kaj postoril tudi za božji Ion. V pokopališki cerkvi na Jesenicah je tako restavriral štiri oltarne slike znanega baročnega mojstra Valentina Metzingerja in konzerviral sliko, ki zdaj visi v župnišču na Veliki Dolini. Preson-diral je tudi domačo kapelico v Slovenski vasi in jo pomagal obnoviti. Po tej poti namerava nadaljevati, saj sledi svoji močni želji po razvoju rodnega kraja. Za začetek bi želel sodelovati pri kulturnem oživljanju, ki naj bi postalo osnova tudi za gospodarsko oživljanje tega "mrtvega žepa Slovenije", kot mu pravi. Tako ni čudno, če smo na njegovo ime naleteli pri uresničevanju projekta na OŠ Velika Dolina, ko je sodeloval z mladino pri odkrivanju preteklosti in značilnosti tega kraja. Zanimajo ga tudi jezikovne posebnosti rojstnega kraja, zavzema se za ohranitev barvitosti dialektov in ne pozabi povedati, da je Slovenska vas še posebej zanimiva. “Ali veste, da tu pravijo postrvi bistranjga in zdravilu vraštvo?" vpraša in hkrati opozarja, da je zdaj v lokalni govorici že veliko hrvatizmov. Ker je lep pomladni dan, Ivan Bogovčič takoj po klepetu odide v svoj mini vinograd, kamor pogosto prihaja iz Ljubljane. Tako dokazuje, da je še vedno malo kmeta ter da stika z naravo in svojim krajem ne želi za nobeno ceno zgubiti. BREDA DUŠ1Č GORNIK POMLAD JE ČUDEŽ - Pod tem delovnim naslovom se je pretekli petek domiselno predstavila na Sev-niškem gradu Srednja tekstilna šola (STŠ) Sevnica. Njena ravnateljica Alenka Žuraj je oblikovala celostno podobo predstavitve, ki bi jo v nabito polnem atriju gradu tudi prisotni Krčani in Brežičani radi ponovno videli še v svojih krajih. Med recitalom pesmi iz zbirk Borisa A. Novaka se je zvrstila pestra modna revija (na posnetku) s kar 11 izhodi manekenk iz šole in otrok iz sevniškega vrtca. Vse kreacije so plod ideje in izvedbe dijakinj in učiteljev zavoda. Na priložnostni razstavi izdelkov učenk in učencev šole in dijaškega doma so zanimivo predstavili interesne dejavnosti in pouk, ob odprtem dnevu zavoda pa so izdali še glasilo STŠ Sevnica. Za prijetno razpoloženje množice obiskovalcev na gradu je poskrbela tudi ševniška godba na pihala. (Foto: P. Perc) KLIC V SILI NOVO MESTO - Otroci in starši, ki imate kakršne koli težave, lahko pokličete na telefonsko številko (068) 341-304 v četrtek med 19. in 21. uro. TREBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih odgovarjajo strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. ter med 15. in 17. uro. Številka telefona je (068) 44-293. ČRNOMELJ - Otroci in odrasli, ki ste v stiski, lahko pokličete vsak drugi in četrti torek v mesecu med 19. in 20. uro po telefonu (068) 53-213 ali se oglasite osebno v pisarni v Ulici Mirana Jarca 8. LJUBLJANA - Telefon otrok in mladostnikov je vsak dan od 12. do 20. ure (tudi ob sobotah in nedeljah) na številki (061) 323-353. Za vas se bodo potrudili študentje medicine, psihologije, pedagogike in socialnega dela. Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Na novomeški Upravni enoti občine se preveč hvalijo - Dolenjski list je nestrankarski, ni ne levi ne desni - Pohvala Metliki in Novem mestu - Kam s “crknjeno” katrco? Dežurni telefon je v četrtek zvečer pel kot za stavo. Naša zvesta bralka M. F. iz Novega mesta je želela, da po njenem nareku po telefonu dobesedno zapišemo naslednjo vsebino: Ko v današnjem Dolenjcu poročate z novinarske konference, ki jo je pripravil v.d. načelnika novomeške upravne enote Jože Preskar, je čutiti lastno hvalo svojega dela in dela enote, ki jo vodi. Trdi, da vestno opravlja svoje delo in da občani nimajo pripomb. Resnica je precej drugačna: obnašajo sc po nojevsko, na pritožbe ne reagirajo, kot da jih ni. Ce sodi v to enoto tudi urbanistična inšpekcija, potem vse, kar sem navedla, velja še toliko bolj, kar kaže, kot da smo občani zaradi uprave in ne obratno. Zadeva, ki bi jo po zakonu morali rešiti najmanj v dveh mesecih, po letu dni še ni prišla na vrsto. Na pismena vprašanja ne odgovarjajo. Ponovno se potrjuje rek “Lastna hvala - cena mala”. Lojzeta iz Črnomlja zanima, če je Dolenjski list levo ali desno usmer- Halo, tukaj DOLENJSKI UST.' Novinarji Dolenjskega lista si želimo te več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisali, zato pa je lažje telefonirali, Če vas kaj žuli, (e bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vate vprašanje. Čakamo vas vsak četrtek med 20, in 21, uro na telefonski številki (060)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil, jen. “Če je nestrankarski in če koraka po sredini, bi bilo prav, da bi se potem, ko se bo končal podlistek Antona Stampoharja o 50. obletnici zmage nad fašizmom, na istem mestu znašel še podlistek Iva Žajdela o okupaciji Slovenije in komunistični revoluciji.” Jože Švajger iz Grosupljega je trgovski potnik in veliko potuje po Dolenjski. Pravi, da se najlepše počuti v Metliki in Novem mestu. Mesti sta v zadnjih letih med vsemi največ napredovali, sta urejeni in sc na zunaj že kažeta v “evropski obleki”. Razočaranje nad Črnomljem, ki bi turistično rad nekaj pomenil, pa mu to ne uspeva. Pohvalil je še tovarno zdravil Krko in Petrolove prodajalne po vsej Sloveniji. Po njegovem mnenju so trgovine Dolenjke med najbolj zanemarjenimi. Po glasu sodeč, je Bojan iz Novega mesta Rom in upam, da sva sc pravilno razumela. Če vse drži, kar je povedal, potem se pritožuje nad delavko na oddelku za promet občine Novo mesto. V ponedeljek, 22. maja, je stal v vrsti in čakal na prepis avtomobila. Pred njim je stal Rom in vprašal moškega pri blagajni, če lahko na osnovi dokumentov, ki jih ima, dvigne preizkusne tablice. Moški je prikimal, vendar je bilo drugače, ko je njegov primer prevzela ženska z očali in modrimi lasmi. Ko je povedal, da bi šel rad na Otočec pogledat, če je avto tehnično brezhiben, ga je uradnica nesramno zavrnila, da bo tablice dobil šele tedaj, ko bo tehnični pregled že opravil. Rom se je obrnil in odšel zamišljen, kako se bo sedaj brez registrskih tablic peljal na Otočec mimo policistov, kaj bo potem, če se zgodi nesreča. Na koncu se sprašuje še Bojan, če morda za Rome velja poseben zakon. Marjanco iz Novega mesta je zbodla zadnja anketa v Dolenjskem 26. srečanje mladih raziskovalcev zgodovine - Sodelovali učenci iz 108 slovenski!1 šol - Predstavitev nalog na temo Iz družinskega arhiva - Podelitev priznaRJ^ Komisija, ki jo je sestavljalo-® članov iz različnih ustanov, je «‘ nalogami zadovoljna, saj se tu ta način spodbuja delo ntl raziskovalcev zgodovine,” je P® dala Jana Tomažič, predsed«' Komisije za delo zgodovin^ krožkov iz Slovenskega vers muzeja v Stični. Dvodnevno s nje mladih zgodovinarjev je zaključeno s podelitvijo Prlf METLIKA - V letih 1991 in 1992 so nastali posnetki za lasersko ploščo Baročne orgle, ki predstavlja pet starih inštumen-tov, in sicer tri baročne orgle na Slovenskem ter po ene v Italiji in Angliji. Od 18 skladb na tej plošči so jih 6 posneli na znamenitih Eislovih orglah v cerkvi Žalostne matere božje pri Treh farah v Rosalnicah pri Metliki. Toliko skladb, se pravi 6, je bilo posnetih le še na orglah v cerkvi sv. Gius-tine v italijanski Pernumii, 4 na baročnih orglah v angleški katedrali v Chichestru, po ena pa na baročnih orglah, ki so v muzeju v Zapricah pri Kamniku, in na tistih v glasbeni zbirki Pokrajinskega muzeja na Ptuju. Plošča s knjižico, na naslovni strani katere je slika izredno lepih trifarških orgel, je pošla. Njen izid jev veliki meri omogočil Restavratorski center Slovenije. Naklada je pošla, ne da bi v Beli krajini sploh kaj dosti vedeli, da so orgle pri Treh farah tako znamenite. Kot rečeno, gre za prekrasne baročne enomanualne orgle ljubljanskega orglarja Janeza Jurija Eisla iz leta 1753, za ene starejših orgel na Slovenskem, za edine baročne v Beli krajini in ene zelo redkih baročnih orgel na Dolenjskem sploh. Te orgle so tudi najstarejše znano Eislovo delo, skupaj pa je v Sloveniji znanih kar 15 njegovih orgel in pozitivov. Trifarške orgle je leta 1992 restavriral Andrej Lenarčič, ki je ohranil prav vse originalne Eislove piščali, čeprav tudi na škodo brezhibnosti orgelskega tudi drugi. Eden je premalo Pesnika Severina Šalija so povabili na neko dolenjsko šolo, da bi marljivim učencem-značkariem podeliI bralne značke. Seveda naj hi jim pri tem tudi kaj povedat in prebral kako svojo pesem. Pa se je na drevesu pred šolo pojavil lepak, ki naj bi učence in njihove starše seznanil s tem kulturnim dogodkom. Na koncu je P Svoje pesmi bosta brala SEVER in ŠALI Tistega pa nimam Pisatelj Ciril Kosmač je v Novem mestu obiskal pesnika Severina Salija. Skupaj sta stopila še do profesorja Karla Bačerja. Njegova žena Ria jima je hotela pripraviti malo prigrizka, pa je vprašala pisatelja: ‘Ali boste mogoče sardine... ali pa kaj drugega?” “Če je že tako, bi pa rajši kaj drugega, "je odkrito rekel Kosmač. “Vidite, tistega drugega pa nimam, "je prav tako odkrito odvrnila Ria. Merlot Slikar France Mihelič, po rodu Ribničan, je ob polnem kozarcu kraškega merlota rekel: “Če so bile poslednje Goethejeve besede Mehr Licht (izg. mer-lihi = več luči!), mislim, da bodo moje zadnje: mer-lot!” /.bral: N* Razlika ol„ Ribič preplašen p"1 ' “Moškega ali žensk s razliko med moškim 1 požrle ribe... ” Ni jih odpiral iku:“K Pacient razlaga z^rc,V^njed^1 šno me boli želodec, P pa k pokvarjene? sPrl ^ n‘k- . «TeeUPaU' Pacient odgovori. vem, kajti školjk nisem