Cju6Qans^i list večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> 5. ixi*i zvečer* Urodništvo in upravnlštvo: Kolodvorske ulioo štev. 16. —- Z urednikom ao moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro. — Rokopisi ao ne vračajo. — Znaeratl: deatatopna potit-vrata 4 kr., pri večkratnem ponav ijanji dajo ae popust. — Velja za Ljubljano v upravniitvu: aa celo leto 6 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na meaeo 60 kr., pošiljatev na dom velja mocečno 0 kr. več. Po poiti velja aa oel leto 10 gl., aa pol leta 6 gld., za četrt lota 2 gld. 60 kr. in za joden meaeo 86 kr. Štev. 242. V Ljubljani v petek, 23. oktobra 1885. Tečaj II. Francoske dopolnilne volitve. Nedavno smo na tem mestu svojim čitateljem Poročali, kako nesrečno se je bil obnesel listovni skrutinij za francoske republikance. Zlate gradove 80 si zidali v oblake pred volitvami, a po dovršeni borbi zašel je nepopisen strah med ljudo-vladine vojščake. Monarhisti, ki so v minoli sesiji ‘Meli samo 82 zastopnikov, zmagali so v mnogih, P°Prej strogo republikanskih volilnih okrajih. Mon-arhistična stranka pokazala se je dne 4. oktobra kot faktor, ki je nagloma postal nevaren obstanku ljudovlade. Pri znani razdrtosti in pri krvavem sovraštvu republikanskih frakcij med seboj, bila je bojazen opravičena, da so omajani temelji republike in da se uže pogrebci zbirajo okoli njene krste. Jedino upanje so stavili prijatelji sedanjega 8'stema v dopolnilne volitve, ki so bile v Premnogih krajih potrebne. Znali so, da samo tedaj lahko premagajo skupnega nasprotnika, ako Vstopijo z združenimi močmi in pozabijo stare Pravde med seboj. Prepričanje, da samo skupni kandidatje zamorejo prodreti, poprijelo se je vseh republikanskih strank, in v tem smislu podali so se v boj pri dopolnilnih volitvah. Kakor jeden mož stali so republikanci pri urnah — in zmaga Je bila na njihovi strani. Le malo sedežev pridobili so si monarhisti; vse je pripadlo vladajoči stranki — se ve, da je poslednja tudi z drako- n'čnimi sredstvi posegla v volilne boje in ravno 0a večer pred novimi volitvami brezobzirno odstavila in prestavila dokaj političnih uradnikov, ki Se dne 4. oktobra niso z vsemi silami potegovali 2a kandidate republike. To je deloma pomagalo *n zmaga ljudovlade je bila odločena. Listek. P v o k l e t a! ■KofHan Spisal Emile Richebourg; po E Vacanovi predelavi piosto poslovonil Janko Leban.) (Dalje.) Lavra, ki je bila skrita za grmom, ugledala bila grofa, ko je prihajal. Ko zasliši strela, Ustraši se ter izbeži iz vrta. Na to se vrže v voz ^r°finjin — kočijaž jej je bil znan — ter se odbile v Pariz. Grofov voz ni bil še dosegel barrižre, ko se ^l°finja vsled tresljajev zave ter začudeno pogleda °k°li sebe. Kmalu se spomni. Vzgrožena se umakne °d grofa. »Mrtev! Mrtev!" zaječi. — »Maščeval sem 10 tast s tem, da sem ti ljubljenca ubil p po-rCSe fot zsmo|klo. ^entinino oko jezno zaplameni, hotela je Piotoatovati. A ostala je nema. Grozno in nepra-Vlc110 je bilo grofovo sramotilno obdolževanje! Bila )e Preponosna, da bi ae mu na-nje opravičevala! «!n zakaj niste tudi mene umorili ?“ povpraša 111 ustnice se joj krčevito potegnejo — „Ti si V novi zbornici sedelo bode sedaj 202 monarhistov, torej skoro štirikrat toliko kakor v bivšem zasedanji. Njim nasproti stalo bode 193 oportunistov, 155 radikalcev in 21 neodvisnih republikancev; ako bodo ti — skupno postopali, imeli bodo še vedno impozantno večino, večjo nego jo opazujemo v katerem koli evropskem parlamentu. Za prihodnja leta je torej republikancem vlada osigurjena; sedanji sistem ostane, ako ga ne pokopljejo lastni pristaši. Združeni falangi njihovi ne more škodovati napad manjšine, če tudi je poslednja močna in velikanska. Republiki je vsekako zadnja volilna borba bila v veliko korist. Silna nevarnost združila je zopet republikance. Sedaj bodo znali ceniti vrednost in inoč jedinosti; boj za predsedništvo bode ponehal, ž njim vred pa hude skuinje za deželo in blagostanje njeno. Kandidatura Jules Ferryja in Brisso-nova nema danes nikake podlage več. Med obema tekmecema bila bi nastala pri drugih razmerah ljuta vojna, a danes je narod prepričan, da je jedini mogoči kandidat stari Grčvy, mož, ki se nikdar ni potegoval za to, da bi ga zopet volili in ki nikdar ni kazal želje po vladi, kakor drugi, katere je javno mnenje bilo spljuskalo na površje. Ob jednem pa je 4. oktobra pokazal republikancem, kako napačno so imeli, ker so vedno mislili, da je njihova moč zidana na trdno, večno skalo, da je stanje ljudovlade absolutno varno. Treba bode v novič pričeti delati in z vsemi silami zavarovati daljši propad republike. Bodo pa li vsi republikanci vedno imeli pred očmi nujno potrebo skupnega postopanja, to je se ve da drugo vprašanje, kateremu je težko pritrditi, a katerega je tudi težko zaDikavati. Večina ni zgubila svojih nadar- mati mojega sina," deje on. „In navzlic vsemu — ljubim te še!" — „0!“ zatrepeče ona. — „Da!“ nadaljuje mileje. „ Jaz te še zmerom ljubim! Skusil bom, da stvar pozabim. ..." — „Da zabiš svoje zlodejstvo?" seže mu ona v besedo. — „Skusil bom, da pozabim sramoto, katero si mi naredila!" zavrne grof. „In, če hočeš, lehko ti odpustim." Grofinja zaničljivo pomaje z ramama ter suho dč: „Živenje moje je razdejano. Za-me ni več na-deje ni več sreče! Meni ostajajo le solze. Jaz te ne bom prosila odpuščenja in tudi nečem tvojega sočutja! Pozabi ti, če moreš! Jaz ne bom mogla nikoli pozabiti!" — ..Premisli!" — „To baš delam 1“ odgovori ter udari v bridek jok. Kmalu potem se ustavi voz. Kočijaž povpraša, kam li naj zapelje. Grof imenuje ulico in hišno številko svoje palače. Voz zdrči dalje. Dospevši k palači prime grof za roko grofinjo, ki je še zmerom jokala. Hotel jej je pomagati pri izstopu. Ona se je delala, kakor bi ne videla roke, katero ji je ponujal. Skočivši iz voza steče v hišo ter otide naravnost v svoje aobe, kjer se zapre. Morala je vsled svoje bolesti in zbog svojega obupa najokati se. jenih voditeljev, ki so se kazali do sedaj pač kakor dobri četovodje, a ne kakor slavni vojskovodje, ki bi znali s svojimi talenti skup držati razvajene stranke. Tacih mož republikanci niso mogli zgubiti v volilnem boji, ker jih niso imeli, in Bog zna, je-li med novo zvoljenimi kak Gambetta, ki bode posegel z železno roko med zbegane tolpe in jih združil v kompaktno, gospodujočo maso? Upanje v tak slučaj se nam takoj zmanjša, ako pomislimo, da se je težišče republikanske stranke pomaknilo pri zadnjih volitvah dokaj proti levemu krilu. Oportunisti so zgubili polovico svojih mandatov, radikalci pa se podvojeni vračajo v bourbonsko palačo. Levi centrum (učenci Thiersovi) je tudi redkejši postal, čeravno on v senatu odločuje večino glasov. Vsled teh neugodnih strankarskih razmer je težko govoriti o dolgotrajni jedinosti in o ravnotežji. V teoriji pač prisegajo vse frakcije na jedinost, a v praksi bode morebiti dostikrat stvar vsa drugačna in treba bode železne energije republikanskih vodjev, da bodo skupej držali te ne-jednake elemente. Glavno preglavico Sjim bodo delale gospodarske, sedaj jako zastale reforme in kolonijalna politika. Ako bodo hoteli potolažiti razburjeni narod, morali bodo s častjo prenehati vojne v tujih zemljah, doma pa odpraviti predrago upravo in znižati ogromne stroške za vojno. Na tak način bode mogoče, shajati brez novih davkov in se z nova prikupiti davkoplačevalcem. Ob jednem pa bodo morali previdneje postopati v reformah, tikajočih se starih običajev in stare vere ljudstva. Modrosti bode tedaj treba na vseh progah. Le v jedinosti in previdnosti bodo se zacelile rane, koje je republiki vsekala zadnja volitev. — M-se ni mislila, niti ne na to, kaj bode iz nje, nego imela je pred očmi le nesrečnika, kateri jo je ljubil, kojega je zopet ljubila iz dna svoje duše, in ki je bil ubit pred njenimi očmi! Potem jej stopi podoba Lavrina pred dušno oko, in pri tem se jej strese srce! „0, ti pošast!" zakriči polna gnjusa. In spusti se na divan ter jadikuje, vije si roke in kriči in stoče in moli! V tem podal se je bil grof Bussifires na policijo ter tam naznanil, kaj se je zgodilo v hiši v Asnifcres-u. Hotel je ostati tam kot ujetnik. A policijski prefekt ga je poznal ter mislil, da je grof za zdaj lehko še svoboden. Bussičres da svojo besedo, da bode zmerom na razpolaganje policije. Komisar z dvema redar-stvenikoma napravi se takoj v Asnitkes. Lehko so našli označeno hišo. Na vrtu je bilo uže mnogo ljudij zbranih, ki so se pogovarjali o groznem činu. Komisar stopi v hišo, kjer je bilo, kakor uže omenjeno, vse odprto. Krvne mlake so pokrivale preprogo v salonu. A mrlič, kojega je iskal, bil je izginil. Povprašujoč po njem izvd, da mož ni bil mrtev. S pomočjo nekega kočijaža mogel se je Konec adresne debate. Na Dunaji, 21. oktobra. Danes skončala se je adresna debata. Pogled na tri dneve nazaj kaže nam žalostno sliko avstrijskega parlamentarizma. Zastopniki „der sebarferen Tonart" porabili so vsako priliko, da so bili resnici v obraz, da so s svojo arogantnostjo žalili tovariše, da so predbacivafi nenavzočnim osebam naravnost izmišljena dejanja,^?: jedno besedo na-pHTtrmrsarO-iP minkto-skega predsednika do slednjega poslanca, žalili ustavo, tentali verskj čut. zaničevali sodnijskL stan — in to vse—mr tako '.starov način, da mora skoro vsakega rudečica obliti užaliti se mu mora na to žalostno prikaznijo. Kak utis mora napraviti tako napadanje „der sebarferen Tonart" na socijalno in politično življenje izven parlamenta, pač ni treba še nadrobno razlagati. Zastopniki „der sebarferen Tonart“ so pač hoteli samo napadati in unemati narod proti zdanji vladni zistemi, do resnega delovanja jim itak ni bilo. Danes skončala se je adresna debata. Najprej prišla sta na vrsto glavna govornika P le 11 er in knez Czartoryski. Iz Plenerjevcga dveur-nega govora ni skoro možno podati dober kratek posnetek, ker je v govor umešaval vse dogodke slednjih šestih let ter obširno govoril o raznih teh dogodkih. Najprej obračal se je govornik proti ministerskemu predsedniku zaradi besedij, govorjenih proti Knotzu o razžalitvi vojstva. Govornik je govoril tudi o dopisu vojnega ministra, potem razmotrival politiko šestih let in razmere v Češki. Avstrija more samo tedaj obstati, če se vse narodnosti podvržejo vkupni državni ideji. Federalizem uniči Avstrijo. V Avstriji je zdaj samo dvoje možno: povrnitev k avstrijskim tradicijam ali nadaljevanje na pričeti poti, nadaljevanje zdanje policike. Ta politika pa vodi k federalizmu, Nemci se jej bodo upirali do skrajne meje. In na tem. potu obetal je govornik, da bi Avstrija našla pogin, da bi se razbila. Konefcno vskliknil je patetično, naj možje, katerim je izročeno krmilo države, premislijo, kam pelje zdatija politika, kaka nevarnost nastaje za Avstrijo. Glavni govornik desnice, knez Czartoryski, je levici očital, da je ona kriva, da so dandanašnji nastala nasprotstva tako ostra. Pred šestimi leti stopila je v to zbornico večina z najboljšimi ua-dejami in najboljšimi namerami. Vse frakcijo večine želele so spravo. A levica je tedaj oholo odbijala vsako sporazumljenje. Ona je sama izgnala iz kabineta ministra svoje stranke. Govornik dokazuje, da nasprotstva, katera delijo to zbornico v dva tabora, niso nemška niti slovanska, ni liberalna ni konservativna. Kar desnico loči od levice, privleči do voza ter potem se je odpeljal v Pariz. Le dva, trije radovedneži slišali so bili oba strela ter videli ranjenca. Kaj se je zgodilo v hiši, ni vedel nikdo. Policijski komisar je bil jako slabe volje zaradi nevspešne svoje preiskave. Če bi vsaj ime ranjenčevo vedel! A grof Bussieres sam ni poznal mladega moža. Tako ni komisarju druzega ostalo, nego da je zaprl hišo ter se zopet odpeljal v Pariz. 8. Dragi bralec in ljubezniva čitateljica si lahko mislita strah starega Luranne-a in gospice Julije, ko pride Lucijan, spremljan po kočijaži, smrtno-bled, ranjen, krvav in skoro umirajoč domov. Bil je to srce stresajoč pogled! Jedva leže nesrečnik v posteljo, ko ga velika izguba krvi tako oslabi, da se onesvesti. Julija je glasno plakala pri postelji. Gospod Luranne, ves iz sebe, pošlje takoj po prijateljskega zdravnika ter pozove tudi najslavnejšega ranocelnika v Parizu. Ubogi stari mož je izpraševal koči-jaža. Ta mu je mogel povedati to, kar je sam znal, in to je bilo ubogo malo. Le eno je bilo iz vsega jasno staremu Lu-ranne-u: Lucijana je gotovo kak izdajalec izvabil kam, kjer je bil potem ranjen. Pa kdo je mla- to je nasprotstvo med centralizmom in avtonomnim načelom. Zgodovina prejšnjega stoletja jasno priča, da so se vsi poskusi, druge narodnosti germani-zovati, prej ali slej razbili ob stvari sami, ob sestavi države in ob nevolji narodov. Centralistična smer bila je vselej le nekak eksperiment, stalna je avtonomija. Avstrija mora se razviti na avtonomistični podlagi, in zaradi tega se mora dati deželnim zborom širši delokrog. Po glavnih govornikih oglasili so se k besedi za »stvarne popravke" poslanci: Diirich, Šuklje, dr. Knotz, Tiirk, Prade, dr. Bulat, dr. Heilsberg, dr. Fuchs in dr. Gregr. Prvi govoril je D Uri c h ter pripovedoval, da se je dr. Knotz v Jičinu obnašal zelo izzivajoče, češ, da bi morda tako mogel dobiti kaj materijala za svoje namene, a ni se mu posrečilo. Na to je govoril posl. Šuklje: V zadnjem svojem govoru sem se zavaroval proti napačnemu in nehistoričnemu mnenju, da je izključiva zasluga pri ustanovitvi in ohrauitvi avstrijske države pripisovati samo nemškemu narodu. Gosp. dr. Knotz pa je iz tega izreka izvajal zaključek; on je dejal: „Če si ogledate učiteljsko osebje akademičnega gimnazija, najdete na tem učnem zavodu tudi ne-nemške in Nemcem sovražne učiteljske moči. Profesor Šuklje predava na nemški šoli zgodovino ter oporeka, da so Nemci ustanovili Avstrijo. Po njegovem mnenji so jo morda Slovenci in Čehi ustanovili." Vprašam torej, kedaj in kje. . . . Podpredsednik (mu seže v besedo): Ne morem dopustiti, da bi se gospod govornik spuščal v polemiko. Pos!. Šuklje (nadaljujoč): Jaz trdim, da je nasprotstvo med tem, kar sem jaz dejal, in med onim, kar mi podtika gosp. posl. dr. Knotz. Tudi z drugim izrekom še vzbudil sem njegovo nezadovoljnost. Dejal sem namreč v svojem govoru tuiii: »Morda na nekoliko dalje stoječega opazovalca napravlja utis, kakor da bi bila jedna sama besedica, nedolžni adjektiv »avstrijski", nad štirideset vaših pristašev pregnala iz vaše srede." Nu, gospoda moja, poslanec dr. Knotz imenuje ta izrek sumničenje. Ni mi znano notranje delovanje vaše stranke, a ko se je toliko časa o popolnem soglasji . . . Podpredsednik (daje z zvoncem znamenje): To ni stvarni popravek. Polemike absolutno ne morem dopuščati. Posl. Šuklje (nadaljujoč): Pridem torej h koncu svojega popravka. Poslanec dr. Knotz je privlekel na dan spomin iz moiih mladostnih let (smeh na levir.n ter v imenu članov nemškega kluba lZj&VTI^ Ta nimajo nikakega povoda, da bi od mene sprejemali nauke o parlamentarizmu . . . dega moža vodil v nesrečo? Kdo ga je ranil? Kako najti krivca? Pred vsem so je moralo pa poskrbeti za Lucijana. Ranjenec se je v tem zopet zavedel. Britko se nasmehlja svojemu očetu ter mu poproži roko; dočim ga Julija prime za drugo. Stari mož poljubi ranjenega svojega otroka na čelo. »Kako dobro je tu pri vama!" zašepeče Lucijan. „Bal sem se, da ,taml umrjein. Hotel sem vaju še enkrat videti!" „0 molči, molči!" dčje stari mož bolestno. „Ti ne umreš! Rešili te bomo, rešili te bomo!" Zdravnik, kateri pride kmalu potem, preišče ranjenca. Ta je imel dve krogli v telesu, eno v plečah, drugo v prsih. Lečnik sprevidi, da je stvar zelo resna in zahteva, da se pokliče še specija-list. Prišedši 3pecijalist izpove, da mladega moža ni mogoče več rešiti. Žlahten organ je bil raujen. Plakajočo Lucijanovo sestro, kateri so istino prikrivali, odstranijo od postelje. Lucijan ostane sam s svojim očetom; toda prej sta mu bila zdravnika preskrbela vsakovrstne polakšice. „Oče,“ spregovori Lucijan trudno, »zdaj, ko sva sama, lebko mi poveš, kaj zdravnika mislita o meni. Ne boj se, da me strašiš!" Podpredsednik (daje z zvoncem znamenje): Večkrat sem uže opomnil gosp. govornika, naj se drži stvarnih popravkov, in ker tega ne stori, moram prositi, da preneha. (I^olijotpiieii. aje-mir v^jseKzbo^nici.) j PosTsuTTlje: Napaden sem bil in se moram torej braniti. (Nemir v zbornici). Podpredsednik (zvoni): Prosim, odtegnil sem vam uže besedo. Ker se je torej posl. Šukljetu tako naglo odtegnila beseda, ni mu bilo možno zavrniti nekvft-lifikovauo napadanje Knotzovo ter braniti svojo osebo. Listi se zelo čudijo temu hitremu noatO' panju podpredsednikovemu, in to tem bolj, ker/ pozneje pri Knotzu in Turku ni zgodilo isto. Knotz govoril je po svoji navadi izzivajoč napadajoč na nečuven način vlado in desnic Škandalozno njegovo obnašanje bilo je jednako prejšnjim dnem. — Tiirk polemizuje proti Grčgrtt in Riegru in ker nima nikakega stvarnega po-pravka, mu konečno predsednik odvzame besedo. Na to so govorili še drugi k stvarnim popravkom se oglasivši govorniki. Poročevalec načrta manjšine, poslanec dr Sturm, polemizuje proti dr. Riegru ter konečno izjavi, da je njegova stranka pripravljena podpi' rati vsako nestrankarsko vlado. Po konečni besedi poročevalca večine poslanca Zeithammerja vrši se imensko glasovanje, sicei' o adresi večine in manjšine. Pri glasovanji se zavrže adresni načrt manjšine s 194 proti 129 glasovom. Politični pregled. Avslrijsko-ogerska država. Včeraj sešle so se na Dunaji delegacij**-Cesar jih najbrže jutri, dn6 24. t. m., slovesno sprejme. Včeraj predložil se je delegacijam državni proračun za skupuo državno gospodarstvo. „Nordd. allg. Ztg." bavi se z našo adreSIlO debato v gospodski zbornici ter omenja krivico, katero so delali opozicijski govorniki ministerskemu predsedniku. Grof Tnaffe. stnrj| dolžnost, njemu se je posrečilo, kar se preponi nobenemu državniku, da je dosegel cilj, Kater* doseči more. Vsi narodi stojijo zdal lil1 £Odst^i_jist*UtfJ; grofu Taaffeju posrečilo se jc ukrepiti državno jednotnostuo mišljenje. Kdor jL> nepristransk in pravičen, mora priznati, da je grof Taaife za pravo živo jednotnost države mnogo vet* storil, nego vsi njegovi predniki. Ruski listi, omenjajoči avstrijski državni proračun, pravijo, da se je avstrijsko državno gospodarstvo znatno obrnilo na bolje in to da jc jedino zasluga zdanje vlade. Stari mož molčeč povesi glavo. »Urnem,“ dihne ranjenec. »Obsojen sem, smrt se bliža moji postelji! Verjemi mi, oče, rad umrem! Saj itak ne bi bil mogel dolgo živeti 1 nesrečno to ljubeznijo v srci, ki se ugasiti ne da* Prej ali slej bi se bil itak umoril!" Te besede so bile staremu Luranne-u pojasnilo- »Lucijan!" deje tožno. „Ti si grofinjo Bus' sižres zopet videl!" - »Da, videl sem jo!“ »Danes v Asni6res-u?" — »Da." — „0, zd“J umejem vse!0 — »Grof je prišel za svojo s°' progo, našel naju je skupaj, ko sva baš bila ugil nila, da so naju zvabili v past ..." — „V pdS Slutil sem! . . ." momljal je stari mož zamolk^ — »Grof je bil kakor iz sebe. Predno sem v,l‘ mogel še stvar pojasniti; predno je še Valent*^ mogla priti k besedi: ustrelil je na-me! Misliv ^ na vsak način, da sem oskrunil njegovo čast. jaz ti prisezam, oče, prisezam ti pri spomin« P0^ kojne ljube matere: grofinja Bussičres je 11 dolžna! Ona ni nikdar pozabila svoje dolŽ"0' ona je plemenita, sveta stvar!" # »Zakaj sta se pa sešla v Asni&res-ui1 u »Povedal sem ti uže, da so naju speU1*11 JV jjU. - »Kdo P«? Morda graf?- j„, ranne s žugajočim glasom. — » „____ kakor grofinja, bil je tudi gr°f r va Tuje dežele. O vzhodno-rumelijskem vprašanji ni danes posebnih poročil. Srbija in Grčija stojite oboroženi oa mejah, Turčija pa se še vedno oborožuje, ker položaj še vedno po polnem nejasen, a silno regon Sploh se goji nadeja, da bode možno ohraniti mir — sredstvo in pot našli bodo diplomatje. Položaj na Balkanskem poluotoku se v slednjih dnevih nič ni spremenil. Napetost med Srbijo in Bolgarijo traje dalje, osebito ker si obe državi predbacivate premalo ljubezen do resnice. Kakor je poročil bolgarski poslanik v Carigradu Turčiji, je srbski kralj dal svojim četam povelje, da dalje proti bolgarski meji odrinejo. Morda Srbija vender le namerava napasti Bolgarijo. — Med tem zboruje diplomacija ter išče potov, po katerih bi bilo možno rešiti kočljivo bolgarsko vprašanje. Grška nasproti vsem opominom vlastij, naj se zadrži mirno ter ne oborožuje dalje, odločno odgovarja, da bode svoje vojake še le tedaj razorožila, če se jej dajo garancije proti obnovitvi bolgarskih poskusov ter se jej povrnejo dozdanji troški za vojno; če bi se pa potrdilo združenje Bolgarije, pa zahteva Grška kaj ozemlja kot odškodnino. Kakor se vidi, neslavni potomci grških junakov niso preveč pohlevni v svojih zahtevah Vojska med Angleško in Birmanci je skoro kakor uže gotova. Angleška ima tam 4 baterije Poljske artilerije z 10 gorskimi topovi, 1800 britjih pešcev, 3200 domačih pešcev in 164 mineur-jov. Ali se bode Angleški posrečila ta vojska, zdaj ni možno določiti. O Karolinškem vprašanji se poroča iz Berolina, da se zdaj sme pričakovati direktno spo-razomljenje Nemčijo s Španijo glede posestva Kabinskih otokov. Španija baje dobi v last Karolinške otoke, Nemčiji pa se pusti za to skupino °tokov popolna trgovinska in prometna svoboda. A,|glija pa gotovo s tem ne bode zadovoljna, ker tak privilegij jedni državi znatno škodoval trgovskim interesom drugih. Razne vesti. ^ Železni prstan železnega kancelarja. Knez Bismarck nosi na jednem prstu velik železon -prstan, na_kejem je vrezan ruski napis: »Ničevo", kar po naše pomeni: „To nič ne de." Do sedaj jebil v tajnost tega napisa na železnem prstanu le malo-kedo zasvečon, in še le sedaj prišla je v javnost ta u8anka. Borolinski dopisnik ruskega lista »Peterburg-sk'ja Vjedomosti“ jo pri nokem pogovoru s knezom Bismarckom zvabil od njega ono tajnost, kojo je potem °uienjenemu listu sporočil takč-le: »žugava žrtva ?“ — »Neke ženske, katero si tudi U uže videl." »Kako se zove? ..." — »Čemu bi ti jo |u>enoval? Njeno ime se mi gnjusi; ne morem ga izreči! Ne trudi se, da bi je izvedel. Sicer se kakeršen si ti, ne maščuje uad žensko — in B’la bi stvar še slabša! Tak mož se zadovolji s da tako žensko zaničuje." Stari Luranne pa odgovori: »Pravica se ne maščuje, če dobi krivca, ona ^axnjuje!a — »Da, oče, to je res; pa tudi Bog 16 sodnik, najviši sodnik. Prepusti njemu, da nebnico kaznjuje! ... Pa še neko prošnjo imam do Bu tebe! »Govori, otrok moj, govori!" — »Oče, grofa ssičres-a so nalagali, on je deloval v zmoti .. »On je umoril mojega otroka!" zajezi se star-^ok- — »Našel me je s svojo soprogo; imel je Pl'avic5fccvn/ ;n f “ »V »J —----------------- ^ — (Poreš ka ’ i Domače stvari. — (Za državne zgradbe na Kranjskem) nahaja se v državnem proračunu leta 1886: za ure-jouje vodotoča savskoga mod črnovškim mostom in Lazami izredne potrebščine 50 000 gld - za preloženje ceste čez Gorjance 10 000 gld. pomisli to! Imej potrpeuje z grofinjo Bussičres! Obljubi mi, da bodeš molčal! ... O, ti jokaš, ti jokaš, ljubi oče! Vidim, da hočeš izpoluiti zadujo mojo prošnjo! Hvala ti, hvala! Zdaj lehko miruo umrem. Ne objokuj me: jaz jo ljubim in smem umreti za-ujo!“ Stari Luranne se jokajoč skloni čez posteljo ranjenčevo. »Ali mi daš svojo besedo?" tiho vpraša sin. — »Da, ljubljenec moj, moje vse!" — »In zdaj še jeduo. Jaz . . . bi rad . . . pisal! ..." — »Ti si preslab, otrok moj ..." — „0 ne, videl boš. Jaz bi rad pisal! ..." — „Komu-li?“ — »Njej 1“ — »Lucijan!" — »Saj bodeš bral, oče. Prosim, prosim, dovoli mi, da pišem!“ Stari mož mu prinese potrebno na posteljo. Potem vzdigne umirajočega, podprč ga z blazinami na hrbtu, ter v tej legi napiše Lucijan s tresočo roko sledeče pismoš, »Gospa grofinja! »Umiram . . . Vzrok moji smrti ostane tajnost. Ime in čast grofa Bussičres-a ostdui brez madeža 1 Nobena senca naj ne leže ua Vas, ki sle uajčistejša, uajkrepostnejša in uajplemenit-nejša žena! »Vi bote grofu lehko dokazali, da sva bila nedolžna; treba Vam bo le, da mu razodenete, — (Načrt železnice čez Ture-planine) naročila je vlada pri podjetniku Ceconiju. Kadar bo dovršen, izročilo ga bo trgovinsko ministerstvo generalnemu nadzorništvu avstrijskih železnic v pretres. — (Glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic) predlagalo bode pri konferenci v mesecu decembru, naj se lokalni tarifi avstro-ogerskih železnic tako spremenijo, da se otroci do četrtega leta (do zdaj samo do drugega leta) morejo prosto voziti, če ni zanje treba posebnega prostora in če nista več kot dva taka otroka v družbi jedne odraščene osebe. — (Javni izpit) učencev na deželni vinarski in sadjarski šoli na Slapu bode v četrtek 29. t. m. — (Izgubil) je nek gospod včeraj zvečer v bližini južnega kolodvora zlat pečatni prstan z vdol-beuima gotičnima črkama: ji. j®l. Kdor najde prstan, naj ga izvoli oddati pri mestnem magistratu. — (Važna razsodba državnega sodišča.) Pri tržaškem magistratu reklamovalo je okolo 400 vo-lilcev, ker niso bili sprejeti v volilni imenik. Magistrat odbil je njih reklamacije in ti vložili so pritožbo pri državnem sodišči. Pred dvema dnevoma vršila se jo pri državnora sodišči obravnava o tej pritožbi tržaških vo-lilcev. Roklamante zastopal je dr. Rabi. Državno sodišče so je izreklo, da sta magistrat in mestni zbor tržaški kratila volilno pravico, da se mora torej ustreči zahtevi reklamantov. Mostni očetje tržaški so torej zopet za jodno skušnjo bogatejši; reklamantje pa bodo dobili mesto med volilci, kar bodo prihodnjim volitvam dalo koj drugače lice. — (Slovenščina na učiteljišči v Kopru.) Na predlog isterskega deželnega šolskega sveta zaukazal jo naučni minister, naj se na vseh treh oddelkih (slovenski, hrvatski in laški) zgodovina, matematika, geometriško risanje, prirodoslovje in fizika poučuje v jeziku dotičnega oddelka, torej na slovenskem oddelku slovenski, na hrvatskem hrvatski itd. Nemščina, pedagogika, kmetijstvo, risanje, lepopisje, godba in telovadba se ima v vseh tečajih poučevati v nemščini. Pri predavanji specijalne metodike naj se jemlje ozir na učni jezik onih šol, za katere se kandidat pripravlja. — (Gospod Štefan Nadlišek,) deželni in mestni poslanec tržaški in posestnik pri sv. Ivanu, je bil imenovan z dekretom deželne vlade dne 7. t. m., št. 10 421, autoriziranim zemljemorcem za vse primor- (Poroška škotija) nima letos baje nobenega bogoslovca. Pomanjkanje duhovnikov v tej škofiji je zelo veliko; vsako leto umrje jih mnogo več, nego je posvečenih duhovnikov. — (Vremo) imamo v Ljubljani zopet ugodno. Vromensko poročilo naznanja za prihodnje dni: Južni vetrovi, od zapada množeče se pooblačevanje, temperatura se vzdiguje. kako naju je izdala malopridna ženska, kako sva se ujela v zanjke nje, ki se je nekdaj nazivala Vaša prijateljica! »Gospod Bussižres me je umoril, ker je mislil, da sva grešila. Pa povejte mu, da sem Vas pregorko ljubil, da bi bil mogel izgubiti spoštovanje do Vas; povejte mu, da mu umirajoč odpuščam! Moje oči se temnijo; z Bogom! z Bogom! Lucijan Luranne." * Lucijan je umrl še isto noč. Brez tožbo s smehljajem na ustnih! Drugi dan pošlje potrti oče zadnje vrste sinove grofinji Bussičres-ovi. Sam pa je dostavil še sledeče vrste: »Moj sin je mrtev, gospa grofinja! Pošiljajoč Vam priloženo pismo, izpolnjujem njegovo zadnjo voljo. Iz pisma je razvidna Vaša nedolžnost. Moj sin je umrl odpustivši svojemu morilcu. Tudi jaz mu odpustim zaradi Lucijana! Bog Vas tolaži ter Vam daj srečo, katero zaslužite! To je bilazaduja molitev ubogega mojega Lucijana, in je tudi moja! Luranne." Stari Lurauue je potem delal na to, da bi zaprečil vsako preiskavanje o tem dogodku, kar se mu je tudi posrečilo. (Dalje prihodnjič.) Stanj o barometra v mm Čas opazovanja 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer — (Srbija išče vojaških zdravnikov,) sprejema pa samo take, katori imajo redno diplome; prosilci, kateri so vešči srbščine ali kakega drugega slovanskega jezika, imajo prednost. Letna plača znaša z dokladami vred blizu 3200 frankov. — (Uboji.) Iz logaškega okraja so nam piše: Dne 18. t. m. na večer podalo se je več fantov iz Ledin, kjer so v neki žganjariji pili, v Vojte. Dospovši tjil jamo jeden njih klicati pri koči Ivana Žaklja, da naj pride Ivan Žakolj mlajši ven. Oče toga fanta se oglasi in reče, da sina ni doma Ko pa razgrajači lo niso hoteli dati miru, šli so oče, sin in mati ven, da bi pregnali ponočnjake. A komaj stopijo iz veže, napadejo jih oni. Pri tem je mati Neža Žakelj dobila tako hud udarec na glavo, da jo v potih minutah izdihnila dušo. Tudi oče in sin sta hudo poškodovana. Hudodelci so pobegnili. — Iz ljubljanske okolice pa se nam poroča: 18. t. m. zvečer proti 11. uri dobili so gostača Jakoba Židana po domačo Kodrovca iz Podmolnika krvavočoga ob cesti ležati. Izdihnil je le še nekolikokrat, potom pa je umrl. Hudodelstva sumen jo J. S. iz Podmolnika. Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“ Dunaj, 23. oktobra. Poslanec Lueger in dr predlagajo, naj se spremeni kazenski postopnik gltdč dela v kaznilnicah, da se ne dela škoda obrtnikom. Adresna debata se nadaljuje. K odstavka 13. govori Tiirk za deželne hipotečne banke, za zakon o kmetskih domovih, za kmetijske zbornice, ter predlaga dostavek, da se odstrani židovsk vpliv, kateri ovira napredek kmetijstva. Predlog podpirajo samo štirje antisemitje. Vsprejmo se odstavek 13 do 21. Dunaj, 22. oktobra. Ogerska delegacija iz volila je kardinala Haynalda predsednikom in Ljudovika Tiszo podpredsednikom. K o dan j, 22. oktobra. O napadu na miui-sterskega predsednika se poroča: Napadalec je 19 let star, se imenuje Julij Rassmussen, je tipograf pri radikalnem listu; povprašau po vzroku napada je dejal, da je menil s tem storiti dobro delo za svobodo. Rim, 22. oktobra. V provinciji Palermo obolelo je včeraj na koleri 74 oseb in umrlo 35. Meteorologično poročilo. Tempe- ratura Vetrovi Nebo 1 | 3 4 i szpd.sr. sk. js. 9 6 i » j 5 6 ! Mo- krina n cestnega nadzornika je razpisana v logaškem okraji z letno plačo 500 gld. Zahteva se zmožnost slovenskega jezika v govoru in v pisavi. Prošnje oddajo naj se do 5. novembra 1885 načelništvu logaškega okrajnega cestnega odbora v Cerknici, kjer se izved6 tudi natančneji pogoji. Cerknica dnč 20. oktobra 1885. (162) 3—1 Josip Milavec, načelnik logaškega okr. cest. odbora. Y knjigarni Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg se dobivajo: Josipa Jurčiča V našem založništvu se dobiva: m a Predelal H. Maj ar. Trije deli — 436 strani, 8°. Vsi trije zvezki v platno skupe vezani I gld. 60 kr., po pošti 10 kr. več; posamični zvezki pa po 60 kr., oziroma po pošti 65 kr. O tej knjigi piše prvi naš leposlovni list »Ljublj. Zvon*: ♦Lep dar slovenski mladini. Vsak prijatelj naše mladine in književnosti naše bode zategadelj hvaležen frančiškanskemu patru Hrizogonu Majarju, da je lepo knjigo Campejevo priredil slovenski mladini. Prišla je na svetlo v Ljubljani pri Bambergu in ves naslov jej je: »Odkritje Amerike.» Predelal H. Majar. Poučno zabavna knjiga v treh delih o 1. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru. Papir je, kakor se taki knjigi spodobi, moč£n, tisk lep, pravilen in razločen, vsa vnanja oblika prijetna in prikupljiva in tudi cena blizu 30 tiskovnih pol obsežni, trdno v platno vezani knjigi ne previsoka. Ako se ozremo po naši književnosti, pritegniti moramo, da razun Ciglar-Tomšičeve »Sreče v nesreči« ne poznamo knjige, ki bi tako prijala mladim slovenskim bralcem, kakor Majarjevo »Odkritje Amerike>. Preverjeni smo, «da se ta lepa knjiga skoro udomači po slovenskih hišah in šolskih knjižnicah. > Ig.pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. Sl si Wsi I. zvezek: Deseti brat. Cena 1 gld. II. > Pripovedni spisi: Jurij Kozjak, Spomini na deda, Josenska noč mej slovenskimi polharji, Spomini starega Slovenca. — Cena 70 kr. III. zvezek: Pripovedni spisi: Domen, Jurij Kobila, Dva prijatelja, Vrban Smukova ženitev, Golida, Kozlovska sodba. — Cena 70 kr. IV. zvezek: Pripovedni spisi: Tihotapec, Grad Rojinje, Klošterski Žolnir, Dva brata. — Cena 70 kr. V. zvezek: Pripovedni spisi: Hči mestnega sodnika, Nemški v&lpet, Sin kmetskega cesarja, Lipe, Pipa tobaka, V vojni krajini. — Cena 70 kr. Jurčičevi zbrani spisi se dobivajo tudi v lične platnice vezani, vsak zvezek po 50 kr. več. Kdor se želi po pošti naročiti, naj blagovoljno po nakaznici za poštnino pri vsakem zvezku 10 kr. priloži. (11) 44 I)r« II ir seli dobro znani specijalni zdravnik za sifllitiko in kožne bolezni, ozdravlja po dolgoletnih izkušnjah v nebrojnih slučajih po sijajno skušenem in gotovo učinkujočem navodu (58) 28 sifilitiko in kožne "bolezni (tudi zastarele), ulesa, bolezni so&la in v mehurji, polucije, možko slabost, ženski tok, v najkrajši dobi radikalno brez vseh zlih nasledkov in brez oviranja v službovanji. Naslov: Dunaj, mesto, Karntnerstrasse 5 (prej mnoga leta v Mariahilferstrasse), zdravi od 9. do 4. ure popoludne, a tudi pismeno in (pod molčečnostjo) pošilja zdravila. Honorar primeren. Telegrafično borzno poročilo z dn6 23. oktobra. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih.............................82 • — > > > » srebru...............................82 35 Zlata renta. .........................................108'80 5% avstr, renta............................................ 98 95 Delnice ndrodne banke..................................... 865' — Kreditne delnice...............................................~Z London 10 lir sterling.....................................125 15 20 frankovec............................................... 9 95 Cekini c. kr............................................... 5 93 100 drž. mark..........................................61'50 Tujo!. Dnč 21. oktobra. Pri Maliči: Slajc, Steiner, Ofner, Eckstein, Togno, Polak, Rothschild in Peterka, trgovci, z Dunaja. — Klimazcew-ska in Thieberger, redovnici, iz Krakova. — Russler, fabrikant, iz Jiigerndorfa. — Behofschitz, potov., iz Linča. Kassler, nadzornik, iz Gradca. — Pučnik iz Kranja. Pri Slonu: Sonnenburg, stavitelj; Miiller in Klein z Du- naja. — Heesler, trgovec, iz Ronsdorfa. — Komiss, potov., iz Bočna. — Schescherko, zasebnica, iz Celja. Pri Tavčarji: Horn, potov., z Dunaja. — Juchiolli, trgovec, iz Šibenika. — Horak, nadlečnik, iz Kamenika. Pri Bavarskem dvoru: Krainz, krošnjar, iz Gorice. — Win-disch, redarstveni vnadzornik, s soprogo, iz Pulja. — Rupnik, učitelj, iz Črnomlja. Pri Avstr, carji: Prater, modistka, iz Gradca. Pri Južnem kolodvoru: Karger z Dunaja. — Romecker Marija iz Celovca. — Wultsek in Klovora iz Bovca. — Schober s soprogo iz Koflerna. — Richard, uradnik, iz Bistrice. — Puher z obiteljo iz Celja. Umrli so: V civilni bčlnici: Dnfe 20. oktobra. Lovro Oblak, delavec, 47 let, plučna tuberkuloza. Sre6ke z dnč 21. oktob ra. Brno: 62 31 53 35 a >ca ig g} 2 °-5 E TO ■— ■3 =' © CQ b > rt <° S o o > .o •*-“ M «? Ravnokar išla je na svitlo v naši zalogi knjiga: Prvo berilo in slovnica za slovenske ljudske šole sestavila Razinger in Žumer. Cena vezani knjigi 24 kr., na vsakih 10 iztisov daje se jedna knjiga brezplačno. Pripuščena je le-ta knjiga od vis. c. kr. naučnega ministerslva, da se uvede v učilnice, ter je toplo priporočamo slavnim šolskim oblastnijam in vsem slovenskim učiteljem. (160) Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. »eooeoeeaoc&oeoeoeeeeec San to tar aesei še Budimpeštanske ™ razstavine “ ečke p 1 su- ] Glavni dobitek v gotovini 100.000 gli i (15'.>) 7 . Dalje20.000gld. 10.000 gld. 51 300 gid. a. v. itd. 4 000 dobitkov Upravništvo razstavine loterije v Budimpešti, Andrassy-jeva ulica 43 TijnMjam Odgovorni urednik J. Naglič Tiskat« in zalagata Ig. v. Kloimnayr & Fed. B»ru b«** '