Politični ogled. Avstrijske dežele. V tem čaau ae že izvršijo brž vse volitve v dež. zbor, kjer ae je treba, samo v nižji Avstriji še bodo le v drugi polovici tega meseca. —¦ Nemški liberalci se jeze čez ailo, ker je v Lincu, glavnem meatu gorenje Avatrije, dobil dr. Beurle pri ožji volitvi za dež. poalanca večino za ae. Doslej je bilo to meato skorej popolnem v rokah liberalcev, ki ae bratijo z judi, dr. Beurle pa jib ne mara. To pa je seveda velika nesreča! — Baron Kiibeck ces. namestnik v Gradci in grof "VVurmbrand dež. glavar štajaraki sta dobila častno meščanstvo v Hartbergu. — Stajarski dež. zbor se anide že brž prve dni druge polovic tega meaeca in je čudno, da še o novem nameatniku dež. glavarja ni duha ne sluba. Ni pa dvoma, da bode grof Wurmbrand dež. glavar tudi za pribodnjo dobo dež. zbora. — Za k oroške Slovenec ae ne napoči tako brž den rešitve, kajti vsi uradi, deželni in državni, so na strani nemakih liberalcev in kakor ae vidi, nima miniateratvo še volje, da apremeni v njih kaj na ljubo alov. ljudstvu. — V Beljaku praznuje v nedeljo in ponedeljek tamošnje gasilno društvo svojo 251etnico in delajo se velike priprave za to, da bode vse, kar leze in gro z liberalci, veselo. Razume ae, da bode o njej vse nemško in da za Slovenca tam ni prostora. — PoKranjskem pričeli so nemškutarji znova aem ter tje svoje rogoviljenje, izlaati po Gorenjakem, kjer je nekaj tovaren in pa v njih ae ve, da tujib uradnikov. vzdiguje žulverein svo.jo glavo pa tudi siidmark že ima ondi svojo podružnico. — Železnica iz Ljubljane v Kamnik še ne bode do oktobra gotova, ampak ae Ie kje aredi novembra meseca. —¦ V Tolminakem okraji na Primorji so na novo izvolili dr. Gregorčiča v dež. ebor, naaprotuikov ni bilo pri volitvi nobenih. — V Trstu se je uni dan zopet nastavila petarda in je težko ranila nekega otroka. V odboru mestnega zastopa so njegovim atariaem podarili 100 gld. vrbu tega pa še izrekli svojo nevoljo nad petardisti. Vse prav, toda ali si jib niso možje v mestnem zastopu samem izredili ? — Pri novih volitvah n& dež. zbor v Istri so izvoljeni vsi trije narodni kandidatje. — V Spljetu, v Dalmaciji, ao imeli te dni imenitnega goata, nemško cesarico udovo Friderik. — Za 4(Jletnico škofa Strosamayrju ae delajo v Djakovu in po Hrvaškem velike priprave. Če jih le madjarska vlada ne bode dela pod klop — s avojo prepovedjo! — Na Ogerakem si pridobiva vlada grofa Szaparyja čedalje več moči v arci prebivalcev in to menda na veliko jezo Tisza, ki še miali, da brez njega Ogerska ne aliaja. Vunanje države. One dni je priplula velika ladija nase avstrijske države do Rima in njeni častniki so brž prosili, naj bi jih sv. o5e Leon XIII. vsprejeli. To ao sv. oče tudi kaj prijazno storili. Italijanaki vladi pa ta prošnja častnikov brž ni bila po volji. — Po Italiji je vae polno društev, ki ao zoper naa, zoper Avatrijo. V novem čaau pa so tako rogovilili v njib, da jib je celo Crispi, ki nam nič ni prijazen, razpuatil. Valed te$>a pa je veliko kriča v teb društvih zoper njega. toda zna se, da vrana vrani ne izkljuje oči. — Na Francoskem dela vlada, ki je v rokab samih framaaonov, še vedno na vse kriplje, naj iztrga šole iz rok katol. duhovšoine. Boji se po pravici, da ji gre s čaaom za glavo, če ne vzame katol. dubovščini po polnem moči do arca mladine. To je aicer bnda doba za katol. cerkev, ali tem lepša ji napoči, kedar se ljudatvo prepriča, da brez nje ni blagostanja. — Na Angleškem, posebno pa še na Irakem jim je bolezen vničila krompir in to je za uboge ljudi velika neareča ter ae je bati občne lakote, vsaj pri ubogib Ircih. — Nemški cesar Viljem se je vrnil iz Ru8ije in sedaj ves svet ugiba, kaj da je kje doaegel pri caru, ali nam ae doadeva, da nič posebnega. V naših časih 8e ne delajo tako — pri obedib — velike spremembe, ki zadevajo velike države. — Da nam Rusija ni prijazne, to vemo, ali tega so največ krivi naši Madjari in drugi velikaši, ki ne trpč Slovanov in zato ščujejo zoper Ruaijo, po našem menjeuji na aašo nesrečo. — Zopet se pravi, da ae izkliče B o 1garija k malu za neodviano in da privoli v to sedaj tudi Turcija. Ni za to, da človek verjame. — Srbi so izpoznali, da je bolji bližnji aosed, kakor pa dalnji strije, zato delajo aedaj na to, da ae apravijo z Avatrijo, puatijo pa Rusijo bolj na strani. To je, mislimo, za-nje tudi najbolj pametno. —• Pri turski vladi ae vidi, da nima veliko moči ter še navadnib roparjev ne more ugnati. Kar pri belem dnevu vder6 v vasi ter odženejo premožne Ijudi s seboj ter jib. izpustč še le čez dolgo za drago odkupnino. — V Afriki, v Zanzibaru je aultan preklical svojo prepoved glede na sužništvo, to pa zato, ker mu ni bilo drugače več obstati. Sedaj mora pa angleška vlada atoriti svojo dolžnost ter zatreti trštvo s sužnji. — V južni Ameriki se polega razburjenoat med republikami ter je aedaj blizo, da pri vseh že mirno — V aeverni Ameriki pa ao bilo hude nevihte in tudi požari na večih krajih. V Chicagu je zgorelo veliko gledališče; v požaru je prišlo več ljudi ob življenje. Sniešnica 36. Mladič, malo ne ae moker za uaesi, zapali ai smelo cigareto v necem dru štvu ter kakor je v druatvih navada, vpraša: ,,Gospoda, ali Vam težko stori moje kajenje?" ,,Nam?", odvrne stara gospa, ,,Ne, pa Tebi!"