beseda
TRST, NOVEMBRA 1972
Supplemento Novi List n. 915 sped. in abb. I gr. bis
Slovenske skupnosti
INI H —Hill11HKMMTIHIH——OHBHMEO—MBHi—MBMHiM I I ■’N1IWI!■ WHPMnEflg—P—aMHnHTOBg—IIM11 BIHIIH II BBHH—lilMUMMU
Za popolno enakopravnost
Pomembna politična vloga, ki jo ima Slovenska skupnost za slovensko manjšino y Italiji ni več predmet razprave, temveč Je že neizpodbitna zgodovinska stvarnost. Slovenski samostojni nastopi na upravnih v°litvah izpričujejo našo narodno bitnost Pred državno in svetovno javnostjo. Delo
Voli
tako
stevilnih izvoljenih predstavnikov Slovence skupnosti v krajevnih upravah je naši narodni skupnosti pridobilo ugled in enakopravnost med partnerji večinskega na-roda. Ovrgli smo varuštvo vsedržavnih strank in izbrali pot, ki nam omogoča, da
kot subjekt krojimo svojo usodo v krajevnih upravah. Trdimo lahko še več. Slovenska skupnost, katere prvenstvena naloga je prizadevanje za uveljavitev pravic slovenske narodne skupnosti v zamejstvu, vzpodbuja s svojim političnim delovanjem tudi druge politične stranke, ki zbirajo slovenske ljudi, k delu za naše narodnostne pravice.
Na občinske volitve leta 1966 smo šli z geslom »Za novo politiko do Slovencev«. S tem smo mislili, da je treba od besed preiti k dejanjem. Gotovo se ne motimo — za to so nam porok in dokaz sadovi našega političnega dela — če trdimo, da smo prelomili s preteklostjo in napravili nekaj konkretnih korakov na poti do našega cilja, ki je in ostane: popolna enakopravnost naše narodne skupnosti v Italiji. Zato lahko mirno trdimo, da nam ni žal za delo in trud, ki smo ga vložili v svoje politično delo. Iskušnja nas je izučila, kaj lahko v krajevnih upravah konkretnega, stvarnega uresničimo. Menimo, da je pot, na katero
oJLo
$
£
&
<^KA
Sk
Volivci Volivke
TO JE NAŠ VOLILNI ZNAK V TRŽAŠKI OBČINI
znak zavednih Slovencev, ki poznamo pomen samostojne afirmacije Slovencev na političnem področju.
S tem znakom ponosno, pogumno in vztrajno naprej!
Prečrtajte ta naš znak na volivni glasovnici!
Naš znak je zadnji na levi strani glasovnice
smo stopili pravilna. Tudi sadovi niso izostali, in smo se na nekatere že tako navadili, da se nam zdijo samoposebi umevni. Zato bomo na tej poti tudi vztrajali ne glede na občasne težave.
Ne motimo se dalje, če trdimo, da so tudi naši rojaki razumeli pravilnost naše
NOSILEC LISTE DR. RAFKO DOLHAR
politične smeri in da v vedno večjem številu odobravajo in podpirajo naše politično delo, saj je v zadnjih petnajstih letih število glasov Slovenske skupnosti stalno naraščalo. Iz te ugotovitve lahko črpamo tudi optimizem. Če nam je pri zadnjih občinskih volitvah v Trstu manjkalo le nekaj glasov, da bi izvolili dva predstavnika v občinski svet, tedaj lahko trdimo, da se bo ta naša želja uresničila pri volitvah, ki so pred nami. Resno politično delo počasi, a gotovo in globoko požene korenine med našo narodno skupnostjo, zato trdno verujemo, da tudi sadovi ne bodo izostali.
Rafko Dolhar
stran 2_________BESEDA SLOVENSKE SKUPNOSTI	novembra	1$	H
IZ VOLILNEGA PROGRAMA :
LISTE SLOVENSKE SKUPNOSTI ,
I«
Tržaški splošni regulacijski načrt in Slovenska skupnost
Nezaslišano je predvsem za gornjo okolico in predmestje, ki sta najbolj prizadeti področji, da sedanje stanje, ki bi moralo biti prehodnega značaja, traja že dolgo časa (tri leta) in je privedel do vrste neurejenih problemov, ki ovirajo razvoj kmetijstva, obrtništva in druge gospodarke dejavnosti, pri katerih so zlasti prizadeti pripadniki slovenske narodne skupnosti. Grozi nevarnost, da se bodo, posebno mladi in najbolj dinamični ljudje, obrnili drugam, izselili v mesto ali celo kam drugam v državo. Ker je to vprašanje bistvenega pomena, tako za obstoj, kot tudi za razvoj slovenske narodne skupnosti, se bo Slovenska skupnost zavzemala za primerno reševanje teh problemov. Če natančneje analiziramo sedanje stanje, ugotavljamo, da niso površine
Kdor še ni prejel na dom volilnega potrdila, ga lahko takoj dvigne na volilnem uradu tržaške občine.
določene glede na njihovo uporabo in razvoj.
Potrebno je, da se v tem smislu izvedejo temeljite analize potreb prebivalstva in strukture njegovih najrazličnejših dejavnosti.
Urbanistična normativa ter gradbeni in higienski pravilnik tržaške občine niso zadovoljivi za sodobno preureditev starega dela kraških vasi, prav tako pa ne ustrezajo potrebam novih zgradb.
«Slovenska skupnost ne more glasovati proti proračunu, ker prizna, da so stranke leve sredine (Dc, Psi, in Psdi), ki so na deželi na oblasti, le napravile nekaj korakov v korist slovenske narodnoste skupnosti, v glavnem na predlog Slovenske skupnosti; Slovenska skupnost ne more glasovati proti proračunu tudi zaradi tega, ker obstaja danes bojazen preobata na desno. Ne more pa Slovenska skupnost glasovati za proračun, ker je Se preveč problemov slovenske narodnoste skupnosti, ki niso rešeni. Še vedno smo podvrženi krivičnim razlastitvam, še vedno nimajo beneški Slovenci možnosti pouka v materinem jeziku, še vedno je vrsta nerešenih vprašanj, ki bi se rešile edino s sprejemom ustreznih zakonov, tako na deželni kot na državni ravni«, taka je bila glasovalna izjava Slovenske skupnosti v deželnem svetu ob priložnosti izglasovanja proračunov. Iz omenjenih razlogov v govoru deželnega
V splošnem stanju prizadetega področja, tudi z geografskega in drugih stališč, ter novim tehnološkim dosežkom.
Na Krasu naj bodo dovoljene in predvidene določene gospodarske panoge, vsaj obrtniškega, kmetijskega in terciarnega značaja, da se izognemo, preobsežnemu premikanju delavstva v mesto.
Probleme Krasa in kraških zaselkov je treba reševati enako dosledno in istočasno kot probleme tržaškega zgodovinsega centra, da se področje ne razvrednoti in zna-turalizira. Potrebno je takoj ukrepati, predvsem izdelati podrobne načrte za sanacijo in razvoj kraški vasi. V tej zvezi je treba poskrbeti za dolgoročno finansiranje.
Za varstvo naravnih krajinskih značilnosti
Pri izdelovanju in proučevanju načrtov javnih del, predvsem za ceste, obvoze, železnice itd., je treba poskrbeti za primerno usklajevanje pokrajinskim razmeram. Vsak načrt naj se izdela ob sodelovanju ekipe raznih strokovnjakov in pred odobritvijo predloži široki javni razpravi, kot to delajo v sodobno urejenih deželah. Nehati je treba z abstraktnim projektiranjem, ne glede na pokrajinske ter ambientalne značilnosti. Odpraviti je treba zgradbe, ki so nastale za začasne potrebe in ki niso v skladu z goraj omenjenimi smernicami, na pr. razna begunska naselja. Pospeševati in finansirati je treba vrednotenje kraškega okolja, ne glede na administrativne meje.
Nujno je potrebno, da se določijo in omejijo rekreacijska področja, ki naj bodo v obojestransko korist, tako prebivalstva
svetovalca Štoke se je Slovenska skupnost vzdržala ob glasovanju za deželne proračune.
Omenimo naj še važno dejstvo, da je v diskusiji deželni odbor osvojil dva dnevna, reda, ki ju je predložil Štoka. Eden je obvezoval deželni odbor, naj poglobi in reši še odprta vprašanja slovenske narodnoste skupnosti, drugi pa je priporočil deželnemu odboru, naj zviša prispevke za kulturne, športne, dobrodelne in socialne organizacije slovenske manjšine. Tretji dnevni red, ki je pozival deželni odbor, naj se ne poslužuje zakona 865/71 za razlaščenje slovenske zemlje, pa je deželni svet odbil (zanj je glasovala samo Slovenska skupnost).
Tudi letošnja razprava ob deželnem proračunu je bila zelo živahna in se je tudi tokrat dotaknila bistvenih vprašanj Slovenske skupnosti. Slovenska skupnost je tako še enkrat dokazala svojo globoko zavzetost in odločnost ter nepopustljivost, ko gre za vprašanja slovenske narodnoste skupnosti.
Krasa kot meščana, ki si išče oddiha v na- k ravi. V ta namen naj se uporabijo in opre P mijo občinska zemljišča.	d
Poskrbeti je treba za pozornejšo koH’ trolo vojaških služnosti, da se izognem0 zlorabam, ki kvarijo pokrajino in uničuje' jo zasebno lastnino naših kmetovalcev.
Poskrbeti je treba za infrastrukture # č poljedelske, živinorejske, vinogradniške i11 u cvetličarske dejavnosti (ceste, vodovodi) ^
ir
Za kmetijstvo poseben urad JJ
Urad za kmetijstvo in podeželje. Za zi reševanje vrste zapletenih problemov I11 administrativnih postopkov, ki zanimaj« kmetijsko prebivalstvo našega predmestja in podeželja je posredno ali neposredno pristojna občinska uprava. To velja poseb no za realizacijo pomembnejših pobud z kot n.pr. urejanja poljskih poti, organizi’ n ranja vinskih razstav. V okviru obstoječe S občinske odborniške delege za problem« v gornje tržaške okolice bi bilo zato primerno p odpreti poseben urad, na katerega bi se naši ljudje lahko obračali seveda v našeiH jeziku, ki bi koordiniral posamezne potre' be in zahteve našega kmečkega prebival’ stva.	z
Za razlaščence bi bilo potrebno poskr- d beti iste ugodnosti in prednosti pri nasta; vitvah na tržaški občini, da bi ljudje, ki " morajo proti svoji volji opustiti svojo de- ^ javnost, dobili vsaj takoj ustrezno zapo- s slitev v okviru občinske ali drugih javnih n uprav.	f(
Za povezano med mestom
in podeželjem	^
ii
Slovenska skupnost si bo prizadevala n za publicizacijo vseh javnih prevozov in za bolj funkcionalno povezano predmestja in podeželja z mestnim središčem. Posebno pozornost je treba posvetiti tudi delavcem, ki so zaposleni v večjih indu- d strijskih središčih, da bi vozni red pre- u voznih sredstev ustrezal delavnemu ur- s niku.	n
8
Tudi na Krasu zdravstvene usluge!
Slovenska skupnost bo zahtevala, naj se zdravstvene usluge zagotovijo tudi na Krasu. To se lahko uresniči bodisi z ustanovitvijo ambulante INAM bodisi z ustano-vitvijo občinske poliambulante ter rese- v valne postaje na Opčinah. Na ta način bodo te usluge postale dostopnejše in manj za- j mudne za večje število prebivalcev. Nekaj podobnega obstaja že v Miljah in ni razlogov, da bi ne bilo področju tržaške občine-
Socialne usluge za vse
področje občine	[
Lista Slovenske skupnosti si bo priza- j devala, da se socialne, zlasti zdravstvene usluge na domu razširijo na vse področje f
Kritično stališče Slovenske skupnosti do deželnega obračuna in proračuna
BESEDA SLOVENSKE SKUPNOSTI
stran 3
0 gospodarski politiki v Trstu io deželi
Deželni gospodarski načrt za petletje 1971/ 75 in urbanistični načrt, ki ga proučujejo deželni organi oslanja svojo industrijsko politiko predvsem na razvoj takozvanih velikih industrijskih aglomeracij ah področij.
Te naj bi nastajale v bližini Pordenona, Vidma, Osoppa, Tržiča, S. Vita al Tagliamento Trsta in Ausa-Corno. Razlogom, ki ga deželni organi navajajo v prid ustanovitve takšnih industrijskih področij, je v glavnem v takozvanih eksteznih ekonomijah, ki naj bi jih bilo mogoče ustvariti na takšnem področju s koncentracijo infrastrukturnih investicij, ki naj bi jih seveda finansirale dežele.
Ena največjih napak, ki jo opažamo v deželnem industrijskem planu, je postavljanje industrijskih con v bližino ekološko zaščitenih področji. To je predvsem očitno pri področju Ausa-Corno. Takšna izbira lokacije ima za posledico veliko povečanje stroškov, kar vsekakor zmanjša ugodnost koncentracije.
Za razvoj pristanišča
Kar se tiče razvoja takozvanih SERVISNIH DEJAVNOSTI, je posebno pomembno vprašanje TRŽAŠKEGA PRISTANIŠČA. Tu je mogoče zaznati občutno zaostajanje v različnih pogledih.
Slovenska skupnost je proti;
narodnemu zapostavljanju in zatiranju, asimilaciji, fašističnemu in vsakršnemu nasilju, cepljenju narodne enotnosti, socialnemu izkoriščanju in netenju sovraštva med narodi.
Slovenska skupnost je za:
uresničenje pravic slovenske narodnostne skupnosti, samostojne in enotne nastope Slovencev, čim trdnejšo povezanost med vsemi zamejskimi Slovenci, socialno pravičnost, mir ter prijateljstvo med narodi.
(li novembra 1972
______________
tr^a^e občine. V ta namen je treba nastavi 1 se druge socialne delavke, ki obvladajo slovenski jezik.
Za boljšo smetarsko službo
Slovenska skupnost se bo zavzemala, a se smetarska služba decentralizira, kajti e na ta način je mogoče zagotoviti učin-3 n°Hlt0Sl: te. službe- v okviru občinskega 6 P°ojetja naj se torej ustanovi poseben oddelek za kraške vasi
it
3 Za slovensko toponomatiko
Slovenske vasi na področju tržaške ob-.3 oine morajo dobiti tako toponomastiko, ko i" pStreza njihovemu narodnostnemu značaju. I' o slovenskih zaslužnih možeh je treba po-!menovati ulice v tržaški okolici, pri čemer Je treba vsekakor upoštevati pobude prebi-alstva, Ti podatki so občinski upravi že
2 znani, n
a Slovenskega uslužbenca
0	v rajonske konzulte!
j | Dos|ej se je izkazalo, da rajonske kon-’ ki nimajo slovenskega uslužbenca,
5 morejo učinkovito poslovati. Zato si bo ovenska skupnost prizadevala, da se to
3 r,^98,—^ čimprej uredi tako, kot zahtevajo ^ io rebe in kot ustreza načelu pravičnosti.
1
Za modernizacijo vseh ustanov
Slovenska skupnost si bo stalno pri-a evala, da se vse občinske ustanove mo-ernizirajo, kar velja zlasti za tiste, ki se
i ""——
Naprošamo vas da prispevate v volilni s lad Slovenske skupnosti! Uradne ure so na sedežu v Trstu — Ulica Ghega 8/1, tele-
69126 — od 9-12 in 16-20.
ukvarjajo s socialno medicino. Njihovo de-
vanje je treba tudi funkcionalno koordinirati.
Tudi vasi morajo dobiti metan
Slovenska skupnost zagovarja stališče, usl rnoraj° vasi biti, kar zadeva občinske nge, enakopravne z mestom. Zaradi tega
met ° Priza<^evala' naJ se t|Jdi vprašanja a ana zadovoljivo reši ne samo v mestu, Pak tudi na podeželju.
tešiti je treba vprašanje vrtcev v mestu
otr ®J°Y®nska skupnost sodi, da vprašanje -kih vrtcev v mestu nikakor ni zado-da J'h ° reaeno- Zato ba zastavila vse sile, lahu . tuc*' sl°venski otroci iz mesta k0 obiskovali slovenske vrtce.
Primerne prostore za vrtec v Sv. Križu
ki ^v. Križ že dolgo čaka, da se reši pro-ot®m Primernih prostorov za slovenski tev°t vrtec- Slovenska skupnost bo reši-. te9a perečega vprašanja odločno pod-
Sodobna ekonomska teorija je v zadnjem času precej spremenila svoje poglede na takšna industrijska področja. Res je namreč, da je mogoče s koncentracijo industrije doseči nekatere ugodnsti v obliki eksteznih ekonomij, kar se predvsem infrastrukturnih investicij tiče, res pa je tudi, da se na ta način ustvari cela vrsta neugodnosti, ki so predvsem socialnega in ekološkega značaja. Industrijske cone so ekonomsko ugodne le tam, kjer ekološki in socialni stroški malo štejejo, saj je njih učinek tak, da se povečuje pendolarnost delavcev, selitev ljudi iz enega kraja v drugega, predvsem urbanizacija kmetov in polkmetov, kar je vse socialno neugodno, istočasno pa v veliki meri pospešuje onesnaženje okolja, kar je ekološko neugodno. Če bi se ekološki in socialni stroški dejansko upoštevali, bi se večina industrijskih con izkazala za neugodno tudi v ožjem gospodarskem pomenu besede.
Decentralizacja industrije
Razen tega od pravne uprave sofinansirana industrializacija v tej ah drugi obliki ustvarja pogoj za pasivno industrijo, ki se ne bo nikoli povsem osamosvojila pravne pomoči. Tako se doseže rezultat, ki je v bistvu nasproten hotenemu: namesto propulzivnih razvojnih centrov se ustvarjajo pasivni centri, ki dejansko životarijo. Zaradi tega razloga je postala v današnji industrijski resničnosti dobrih prometnih zvez veliko bolj aktualna DECENTRALIZACIJA INDUSTRIJE. Značilno je, da se je v zadnjem času te strategije oprijel celo takšen gigant, kot je FIAT, ki postavlja svoje obrate v pasivnih deželah Italije. Mislim, da bi vodilo decentralizacije industrije bilo primerno tudi za našo deželno politiko industrializacije. To bi deželno upravo obvarovalo cele vrste napak, omogočilo bi skladnejši razvoj in dalo veliko več novega spontanega industrijskega zagona na najrazličnejših področjih.
Te dni smo brali novico, da bo začela Koprska Intereuropa organizirati prevoz kontejnerjev iz Slovenije v Genovo, ker je Genova najbližje pristanišče Sloveniji, ki je usposobljeno za kontejnerski promet. Zastoj, ki ga opa-(Nadalje vanj e na 4. strm d!
Če bi Slovenske skupnosti ne bilo...
Če bi Slovenske sukpnosti ne bilo, bi se nam godilo tako kot Korošcem ali Benečanom, skratka nihče bi nas ne poslušal in ne upošteval. Imeli bi nas za folklorno skupino.
Slovenci v Italiji nočemo biti eksotična skupina, primerek za raziskovanje slovenskih obrobnih narečij in običajev, ampak hočemo biti suveren, samostojen subjekt s samostojnim slovenskim političnim predstavništvom.
Ostati hočemo široki in odprti do naših sodržavljanov Italijanov, katerih kulturo in duha vsak dan spoznavamo in tudi vsrkavamo. Ostati hočemo del tistega slovenskega naroda, h kateremu pa edino po vsej pravici spadamo, pa naj živimo v tej ali oni državi, v Avstriji ali v Italiji, pod tem ali onim režimom in naj pripadamo tej ali oni ideologiji, tej ali oni veri.
Tisti dan, ko bi se mi vsi vključili v italijanske stranke, bi morali skrbeti predvsem za interese tistih strank in ne za svoje koristi in potrebe.
Naša odločitev za SLOVENSKO SKUPNOST, to se pravi za slovenstvo, je tudi v skladu z našo tradicijo z in našo zgodovino.
Slovenci smo v najtemnejših dneh znali najti svojo pot. Ta pot je bila politična, tudi če se nam taka ni zdela. Odločali smo se brez pomislekov in premočrtno vse od Trubarja in Prešerna do Kocbeka, Borisa Pahorja in Alojza Rebule. Zato smo se tudi ohranili do današnjih dni kot suveren in samostojen narod.
Naša odločitev mora biti tudi danes dosledna in nedvoumna. Kot Slovenci v tem času In v tem prostoru nimamo druge Izbire. Ta Izbira je naša dolžnost: izpričati sami sebe. Ostati zvesti samim sebi. Ostati zvesti slovenstvu. Vse drugo je nepomembno.
...bi jo bilo treba ustvariti
stran 4
BESEDA SLOVENSKE SKUPNOSTI
novembra
Mladi,	postanite	člani
Politika je v svojem bistvenem in najčistejšem smislu skrb za skupni blagor. In ker smo vsi del družbe, ker delimo njene krivice kot njene pravične pridobitve, je politika del našega osebnega življenja. Bolj kot je državljan ogrožen, manjše kot so njegove pravice, večja bi morala biti njegova politična zavest. Kajti politika je krojenje naše skupne usode.
Načinov političnega dela je veliko. Prvi in osnovni pa je: politično misliti. In sicer svobodno, jasno, osebno.
Pri mladini je oblikovanje politične oziroma družbene zavesti toliko bolj nujno, ker jo to, da je brez socialne dimenzije, hromi v njenem razvoju. Razvoj mladine pa je prihodnost naroda.
Mladi so prav zaradi svojega posluha za pravico, zaradi radikalnosti in svoje notranje sile še posebno poklicani k političnemu delu. Vanj vnesejo tisto, kar se pri človeku tako rado z leti obrabi: optimizem, zagon, nesebičnost. Taki mladi ljudje so starejšim politikom v neprecenljivo moralno in praktično pomoč.
Nova generacija se torej mora zanimati za politiko. Tako se ogne uničevalni nevarnosti, da bi nasedala parolam in sloganom, ki pijanijo našo družbo, in tudi sama postala del mase, ki zaradi svoje neosveščenosti zavira razvoj skupnosti.
Če pa govorimo o zamejski mladini, slovenski mladini, to toliko bolj velja. Zaradi našega položaja je tu prav vse politika: kultura, umetnost, šport.
Že to, da smo, je politika.
Ni dvoma torei, da je v interesu našega narodnega obstoja, da mladina politično dela in zori: brez udarne, zrele politike nimamo prihodnosti. In mladina mora jutri prevzeti to nalogo.
Slovenska skupnost se pred nove volilce postavlja kot enotna stranka s široko možnostjo razvejanosti, a z eno, osnovno predpostavko, ki jo veže — da moramo Slovenci DELATI SKUPAJ.
Da zaradi našega položaja moramo tvoriti enoten blok.
Da potrebujemo stranko, ki se bo ukvarjala SAMO z nami. Stranko, ki bo njen glavni cilj, ta, da je trn v peti vsem, ki nas hočejo ignorirati, in neustrašen nasprotnik vsem, ki nas hočejo uničiti.
Slovenska skupnost noče trditi, da je popolna, da ni delala napak, ne postavlja se kot dosežen cilj ampak kot skupno, vztrajno in iskreno iskanje različnih ljudi, ki jih veže dolžnost do našega človeka. Kdor bi trdil, da je popolen, bi zanikal možnost razvoja in izboljšanja.
Kolikor ji še ni uspelo, želi torej Slovenska skupnost uresničevati vse, kar more, za našo manjšino: vsestransko dvojezičnost, dejansko priznanje našega obstoja in gospodarsko zaščito našega človeka. To so težki premiki na uradni in politični
Volitve — pa naj so to politične ali upravne — so za našo skupnost izredno važen dogodek in to ne samo s političnega, pač pa prvenstveno z narodnostnega vidika. Volitve so za nas politični izraz pripadnosti ne samo določeni politični skupini in njenemu programu, pač pa izraz pripadnosti slovenski narodnosti skupnosti, ki hoče ohraniti svjo bitnost na zemlji, kjer živimo že dolga stoletja.
Če moramo torej izpričati svojo pripadnost, jo izpričajmo tudi v prepričanosti, da je glas za popolnoma slovensko listo tisti najboljši način, ki nam edini tudi matematično zagotavlja prisotnost v politično-upravnem življenju. Ta ugotovitev pa nikakor ne pomeni, da vztrajamo pri preživelih, povojnih geslih: »Kdor ni z nami, je proti nam«.
Kot prepričani demokrati se zavzemamo za ranolikost, jo priznavamo in se zavedamo, da je v demokratičnem življenju tudi nujno potrebna. Vendar nas zgodovina zadnjih desetih in še več let uči, da bi tudi napredne stranke v italijanskem političnem življenju, ki so nam, če že ne naklonjene, pa vsaj strpne do nas, ne
ravni, ki terjajo leta in leta vztrajanja, protestiranja, dela.
Slovenska skupnost želi mladim volilcem ponovno potrditi svoje stališče: da se ji zdi nujno, da usoda Slovencev ni zaupana posameznikom v velikih državnih strankah, ampak eni in množični slovenski stranki, čim močnejši in glasnejši.
Kar pa dela stranko močno, so volilci, ki jo podpirajo z glasom in osebnim pričevanjem, volilci, ki včasih tudi preko dvomov ponovno izrečejo svoje zaupanje ljudem, ki gazijo divjo in gluho džunglo birokratske in politične indiference do nas.
Včasih bi človek mislil, da je izpolnil svojo dolžnost do stranke s tem, da ji je oddal svoj glas.
To še zdaleč ni dovolj. Če podpremo njene smernice, smo odgovorni za to, kako jih bo uresničevala, moramo vedeti za njene notranje težave in za njene možnosti.
Zato je poziv mladini dvojen: bodite volilci, ampak tudi člani Slovenske skupnosti.
Zaupajte ji svoj glas, a tudi svojo kritičnost in energijo, svoje delo, svoje mlade ideje.
Samo z mladimi bo lahko mlada sila, kakršno želite.
Zato vas še posebej mladinska komisija Slovenske skupnosti poziva, da stopite v naš politični prostor s svojim glasom in s svojo celotno osebo. Naš prostor vas potrebuje.
Po duhu prenovljena in vam še bliže bo naša skupna stranka, če nam boste segli v roko tudi vi, mladi volilci.
Alenka Rebula
O gospodarski politiki
(nadaljevanje s 3. strani)
žamo v tem pogledu, je hud, še hujši pa bo ob koncu petletnega obdobja, ker ni opaziti prave volje, da bi tržaško pristanišče razvili v tej sodbni smeri, ki danes edina šteje.
Sodelovanje s sosedi
Na tem področju je treba začeti neko povsem novo politiko. Predvsem politiko sodelovanja z bližnjimi jugoslovanskimi pristanišči v smeri skupnega razvoja, komplementarnih infrastruktur, ki so na tem področju zelo drage. Vse to pa predpostavlja dokončno normalizacijo meje in obmejnih odnosov. Le tako je mogoče postaviti na novo, bolj zdravo osnovo razvoj Trsta in vseh bližnjih krajev.
sprejele ukrepov v korist slovenskega življa, če bi jih k temu ne prisilila z vsem svojim delovanjem »Slovenska skupnost«.
«Slovenska skupnost« je torej in bo tudi stalna konica v boju za pravice Slovencev v zamejstvu. In prav v tem je tudi njena velika naloga, da ne izčrpa vseh svojih sil le z delovanjem v lastnem okolju, pač pa da s svojim vzgledom pripomore slovenskim komisijam v raznih italijanskih strankah, da pričnejo z razpravo o slovenskih zahtevah.
Od svojega nastanka je s svojo strpnostjo »Slovenska skupnost« nudila v svojem krogu dovolj duhovnega prostora za vse. Ni bila in ni važna ideološka opredeljenost posameznika, pogoj je le eden: vera in zavest v slovenstvo.
Z novimi glasovi okrepljena »Slovenska skupnost« bo lahko to svojo zgodovinsko funkcijo opravila še bolje.
Odgovorni urednik: Dr. Dragomir Legiša Za politično vsebino člankov odgovarja izvršni odbor Slovenske skupnosti - Tisk Graphart-Trst
Kandidati liste Slovenske skupnosti
za občinske volitve v Trstu
1. Dolhar Rafko - zdravnik, dosedanji občinski odbornik, Trst;
2. Pahor Boris - neodvisni kandidat Slov-levice, slovenski pisatelj, Trst;
3. Udovič Peter - član SDZ, trgovec, Trst;
4. Žetko Edmund - neodvisni kandidat Slov-levice, šolski ravnatelj, Trst;
5. Mljač Franc - svetoivanski rajonski sosvetnik Slov. skupnosti, uradnik, Trst;
6- Sosič Zoran - član SDZ, kmetovalec, Opčine;
Z. Ažman Marino - rajonski sosvetnik Slov-skupnosti, uradnik, Rojan - Greta;
8. Bajc Marjan - profesor, Sv- Ivan;
9- Bak Anton - trgovec, Sv- Ivan;
10. Bole Anton - kmetovalec, Rojan;
11. Brce, por. Ozbič Marija - učiteljica, Bazovica;
12. Bratuž por. Petje Bogdana - gledališka igralka, Trst;
13 Černe Dušan - časnikar, Trst;
14. Čotar Jože - delavec, Opčine;
15- Debeliš Alojz - kmetovalec, Kolonko-vec;
16. Gerdol Jožko - radijski napovedovalec, Rocol;
17. Kalc Slavko - pristaniški delavec, Prosek;
18- Kopitar por. Ofizia Stana - radijska igralka;
19. Košuta Viktor - obrtnik, Sv. Križ;
20. Krapež Boris - uradnik, Sv. Ivan;
21. Lavrenčič Just - delavec Katinara;
22. Marc Ignac - trgovec, Sv. Jakob,-
23- Merkuža, por. Stepančič Anica - gospodinja, Sv. Križ;
24- Maver Marij - uradnik, Trst;
25 Mikulus Ana - uradnica. Trst;
26- Mužina Marta - kmetovalka, Gropada;
27. Nadlišek Marcel - trgovec, Katinara;
28- Pertot, por. Kokorovec Maja - profesorica, Trst;
29. Roberti, por. Pavletič Ondina - učiteljica, Skedenj;
30 Rudolf Aleksander - časnikar, Trst;
31. Rutar Boris - škedenjski rajonski sosvetnik Slov. skupnosti, študent, Skedenj;
32. Sancin Josipina - gospodinja, Skedenj;
33. Sedmak Emil - uradnik, Sv. Križ;
34. Sedmak Mario - predsednik rajonske konzulte Prosek - Sv. Križ, obrtnik Sv-Križ;
35. Selj Adriana - uradnica, Rojan;
36. Sirk David - upokojenec, Sv. Križ;
37. Starc Milan - zdravnik, Kontovel;
38. Škrinjar Stanko - šolski ravnatelj, Lonjer;
39. Španger, por. Pertot, Josipina - gospodinja, Barkovlje;
40. Štoka Jernej - delavec, Kontovel;
41. Štokelj Zorko - obrtnik, Rojan;
42. Vremec Milan - rajonski sosvetnik Slov-skupnosti za Opčine - Trebče - Bazovico, uradnik, Opčine;
43. Žagar Josip - delavec, Rojan;
44. Žerjal Aleksander - uslužbenec, Sv. Ivan;
45. Žerjal Edi - uradnik, Rojan-
Zakaj več glasov Slovenski skupnosti