Dopisi. Iz Maribora. (Na vseslovenski shod!) V Ljubljani se bo vršil dne 14. kimovca vseslovenski shod, ki bo za nas Slovence prevažnega pomena. Začetek ob 9. uri dopoldne. K shodu so vablieni v prvi vrsti zastopniki slovenskega naroda, državni in deželni poslanci, gospodie župani in župniki, potem pa tudi drugi uplivni in zaupni možje. Ker bo shod zaupen, bo število vabliencev omejeno in vabila se bodo glasila na ime vabljencev. Zato naj oni rodoljubi, ki ne sodijo v vrsto navedenih ljudskih zastopnikov, pa želijo udeležiti se shoda, naznanijo to svojo željo do 8. kimovca uredništvu »Slov. Gosdodarja« ali katoreinu državnemu poslancu. Na oglase, ki dojdejo po 8. kimovcu, se bo le toliko ozir jemalo, v kolikor bodo pripuščali prostori. — Gospodje župani, župniki, učitel|i in drugi rodoljubi ,po deželi se uljudno opozarjajo, naj prigovarjajo rojakom, katerim je mogoče iti na shod, da se za to odločijo, in naj naznanijo potem skupno imena tistih občinarjev, ki so se za to odločili. Treba, da tudi Štajarska bo častno zastopana na vseslovenskem shodu. Zlati treba bi bilo mnogo udeležencev z narodnih mej. Oni gg. župani in župniki, ki vedo, da se ne bodo mogli udeležiti shoda, naj sporočijo to po dopisnici v Maribor, kakor zgorej rečeno, in to radi tega, da bo mogoče vabiti toliko več zaupnih mož, ki nimajo sreče, da bi po svojem družbenem stališu zastopali narod. Iz Ljubljane. (Vseslovenski in isterskohrvaški shod.) Pripravljavni odbor je v svoji seji dne 28. avg. sklenil, da se shod vrši dne 14. septembra ob 9. uri dopoludne. Dvažujoč od razaih stranij izražene želje je odbor določil naslednji dnevni red: 1. Splošni politični položaj: poroča državni poslanec dr. Šusteršič. 2. Jezikovno vprašanje; poroča državni poslanec dr. Ferjančič. 3. in 4. Primorske razmere; poročata državni poslanoc Spinčič in odvetnik dr. Franko. 5. Koroške raztnere ; poroča deželni poslanec Grafenauer. B. Štajarske razmere; poroča deželni poslanec dr. Dečko. 7. Narodna avtonomija in narodnogospodarski položaj slovenskega in istersko-hrvaškega ljudstva; poroča državni poslanec Povše. 8. Slepanja o predlaganih resolucijah. Zborovanje se prične ob 9. uri dopoludne ter konča najkasneje ob 2. uri popoludne. Z ozirom na ta omenjeni čas in ker so poročevalei izbrani iz vseh slovenskih pokrajin in Istre, bode po sklepu poslanskega sestanka z dne 30. julija 1.1. debata na shodu izljučena. Istotako po sklepu imenovanega sestanka bode omejena udeležba na imenoma vabljene osebe. Zaradi tega izdeluje in je deloma že izdelal pripravljavni odbor imenik zaupnikov sporazumno z izvenkranjskimi pododbori. Glede na omejeni prostor za shod je samo ob sebi umevno, da se bode moralo tudi število vabljencev omejiti. Po shodu ob o. uri popoludne se bode vršil banket; kedor se ga hoče udeležiti, naj to najkasneje do 10. septembra naznani tajnikn pripravljavnega odbora, dr. Ignaciju Žitniku, državnemu poslancu v Ljubljani. Iz Slov. Bistrice. (Na ljudskera shodu) dne 29. avgusta je prvi govoril g. dež. odbornik Fr. Robič o pregledanju zemljiškega katastra. Zlasti se je vsem dopadlo, da se pri vinogradih čisti dohodek I. razreda zniža od 42 gld. na 23 gld. 50 kr., vsled tega bo samo mariborski okraj zemljiškcga davka za 45.000 gld. raanje plačeval. K temu je posebno veliko pripomogel g. Robič kot ud deželne komisije. Nato je znani slavhi govornik g. dr. .1. Hrašovec govoril o jezikovnih naredbab ter povdarjal nujno potrebo takih naredb za slovenske pokrajine. Pri tem pa je opominjal, naj vse slov. občine že sedaj slovenski poslujejo, naj si omislijo slovenske ali vsaj slov.-nemške napise, slov. uradne pečate itd. Narod, ki aam sebe ne apoštuje, ne more zahtevati, da ga spoštujejo drugi. Kot tretji je govoril vlč. g. dr. Gregorec o političnem položaju ter posebno osvetlil narodne odnošaje. Ko je opisal teženje naših prusakov, njih protiavstrijsko rogoviljenje, in prišel do zaključka, da bode Avstrija močna, ako ae tudi Slovanom dajo pravice, nastalo je nepopisno navdušenje; vai ao stoje zapeli cesarsko pesem: »Bog ohrani, Bog obvaruj, nam ceaarja Avstrijo!« K sklepu ao se vsprejele one reaolucije, kakor na Rečici. Iz Velenja. (Cerkvena slavnost.) Kakovost cerkve kaže navadno značaj ljudij. Valed tega ne more nikdo neugodno o vas soditi, ki ste podpirali šmartinskega g. župnika, F. Cizeja, da se je prav okusno olepšala cerkvica sv. Andreja v Šaleku. S tem ate si postavili vsi prekrasen spominek, ki bo še poznejim rodovom oznanjeval o vaši vaehvalevredni skrbi za hišo božjo. Cerkvice aame, njene aedanje lepote ne bomo opisovali. Iz bornega popisa bi pač težko povzeli drugi čitatelji »Slov. fiospodarja«, kako lepa je prav za prav cerkvica. Pač pa naj naznanijo te veratice, kaj ate vi storili za olepšavo sedaj tako prijazne cerkviee. Pred vsem sta ae odlikovali obe grajščini pri tem. Kar tekmovali sta po svojih priapevkih za prenovljenje cerkvice. Gosp. baron Adamovič je naročil a Tirolakega prelepe šipe za okna. Goapa grolinja Malner, kakor tudi cenjeni tast g. Forvega sta darovala precejšno avoto za delo in druge stvari. Vrhu tega je plačala grofinja Malner jeden avečnik. Svečniki so jako dragi, ali prav okuano narejeni. Pri Samasu so ae naročili. Prav veliko sta storila tudi oba cerkvena ključarja. Vaa čast jima! Gotovo bo ljudem dolgo v spominu ostalo, kako velikodušno je ravnal g. Stropnik. Posnemanja vreden mož! Da bi mi bilo moči danes, navel bi še tudi vse druge, kaj so storili za cerkev. Toda ne morem. A upam, da bom imel prav kmalu priliko v »Slov. Gospodarju« poročati o novih dokazih požrtvovalnoati vrlih Velenjčanov. Iz Št. Pavla pri Boljski. (Veselica.) Dne 15. avguata je bila tukaj veselica na koriat tukajšnega bralnega društva in v podporo revnih šolarjev. Proator veselice je bil pod lepo okinčanim kozolcem g. Fr. Vodenika v Dolenji vasi. Okol 5. ure pozdravi g. nadučitelj J. Vidic, predsednik bralnega društva, goste in otvori veselico. Vrla gdč. Mar. Cimperšek je prišla na to dobro miael otroke naučiti, da so igrali in peli pri veselici. Nedolžne otroke vaak rad posluša, kdor nima preveč spridenega srea. To pa je bilo ob enem tudi težavna misel, težavno opravilo. Preden se otroci tako izurijo, da lahko očitno naatopijo, je treba veliko truda in veliko potrpežljivoati. Otroci ao igrali gledališko igro »Čarovnik« in veselo igro »Učenca gresta na tuje«. Poslednja igra je prav podučljiva in čaau primerna. Pripoveduje, kako alabo se je godilo dvema malomarnima učencema, ki ata zapustila dom in ae podala na pot v Ameriko. Pred igro, med igrama in po igri ao otroci peli »Veseli paatir«, »Slovo od domovine« in »Barčica«. Po zadnji igri ae je prednašala prelepa in podučljiva pesem »Boštjan goljfan«. — To je bil vesel dan za Št. Pavlčane, pa tudi tujih goatov je bflo precej pričujočih — posebno pa je bil vesel dan za naše pridne št.-pavelake šolarje, in vem da ne bo ta veselica našim otrokom samo v veaelem apominu oatala, ampak bo pridne spodbujala, da bodo pridni ostali, bolj mlačne pa dramila in nagibala k večji marljivosti. Od Sv. Jurija ob Taboru. (Naše bralno društvo), združeno s pevskim zborom pod vodatvom g. nadučitelja Pečovnika, je priredilo lepo veselico na dan 22. avguata. Prišlo je bilo veliko domačinov, a veliko več je bilo intelegencije iz vseb krajev Savinjake doline. Celo iz Celja je bila prišla dobra dvanajstorica odlične goapode, potem iz Žalca, Št. Pavla, iz Vranskega, od Sv. Martina na Paki, posebno veliko jih je -pa bilo iz Braslovč itd. Veselico je otvoril g. Kokelj z jako navdušenim proslovom v verzih. Zelo so ugajale peami, katere je pel mešan zbor 16 oaeb pod vodstvom goap. nadučitelja. Gpdč. .1. .lužna je jako pogumno deklamovala Gregorčičevo pesem: »Jeftejeva priaega«. Nekaj posebnega pa je bila godba na vijolino, violoncelo in glasovir, katero so izvrševali gg.: Pečovnik, Hauptman in Novak. Ker v tej atroki niaem poaebno domač, rečem le-to, da smo prav radi poslušali in da je noga morda kateremu ailila na ples. Taka godba je na deželi čisto nekaj novega in čč. gostje so ae čudili, da se v Šentjuriju aploh kaj takega igra. Krona vaej veselici pa je bila menda igra: Krojač Fips, katero so igrali gdč. F. Zei, gospa Pečovnik in gg. Pečovnik, Hauptman Fr. in Hauptman V. Smeha ni bilo ne konca ne kraja, posebno je ugajal krojač Fips (Hauptman Fr.) s svojo dolgo brado. Igrali so vai jako dobro. Poslednjič ata se peli še dve peami: Ijubka pesmica »Pri zibeli« in »Avstrija moja«, ki naa je navduševala za našo širno domovje Avstrijo. Prosta zabava in šaljiva razprodaja je bila v proatorih g. V. Južna, kjer je bilo vse natlačeno polno. Veselica ima prav dober moralen in gmoten vspeh; veaeli jo bodo naši šolaki otrooi in »Bralno društvo«. Vaa čast vam torej še enkrat vrli igralci in vrli^ pevci, vam pa, »sinovi arebropene Savinje«, zlasti vrli Žalčani in domoljubni Geljani, prelepa hvala, da ate nas počastili! lz Oplotnice. (Popravilo.) Ni rea, da bi jaz Franz Kunaj kot župan v Oplotnici Jakobu Kruharju za »maj« 4 gld. iz občinake blagajnice plačal ali da bi jaz te 4 gld. za občinske potrebe vračunil, vendar rea je, da aetn Jakobu Kruharju te 4 gld. iz mojega laatnega žepa plačal; tudi ni res, da bi jaz to smreko vated pritožbe bivšega lastnika plačal, da bi krivdo mojih hlapcev zakril, tudi ni res, da bi moji hlapci pri tej priložnosti se udeleževali ter ni rea, da bi jaz moje hlapce na nemštvo dreairal, ampak reanica je, da Jakob Kruhar meni je rekel, da bo to amreko, katero je cenil na 4 gld., goapodu župniku daroval in da mu jaz sem na to 4 gld. dal, da ne bi toliko škodo imel. Konečno ni reanica, da bi jaz Oowald Hafenrichter hlapcem zapovedal na maj nemško zastavo (frankfurtarico) razviti ali da bi jaz od cele tej reči kaj vedel, rea pa je, da sem eele tej reči popolnoma oddaljen. — Franz Kunej, Oswald Hafenrichter. — Opomnja uredn. Ubogi Franc Kunej in ravno tako ubogi Ozvald Hafenrichter! V Celje sta ae raorala obrniti dr. Stepiachnegga, da jima je akoval ta popravek v tako spakedrani slovenščini. Na kateri strani pa je reanici, to pa najbolje vedo vsi Čadraračani!