—    91   ----
Ozir po domovini.
Potopisne črtice po Gorenskem.
Spisal  Podlipčan.
Ni davno, ko me je pot peljala skozi Škofjo Loko na Gorenskem, ktera je zarad železnična lege pogostoma imenovana. Ker pa sem ondi rojen, me mika par besedi reči o položaji tega mestica v političnem in trgovinskem obziru.
Nekdaj je bil po naši ljubi Avstriji (in današnji rajhsrat zopet isto namerava) glavni namen, ponemčiti vse zavode njene. Zato ni smel nikdo v šoli drugače ko nemški govoriti. Ker maternega (slovenskega) jezika nismo imeli, nemškega pa nismo znali, si vsak lahko misli, koliko se je mladina v tacih šolah naučila. Kar se tega tiče, bila je Loka prvo mesto, v kterem so surovi učitelji neusmiljeno nemško kljuso jahali; delali so s steklenim oslom^in palico, kar so le mogli. Ostalo je od onega časa v Škofji Loki nekoliko tacih vitezov, kteri še zdaj po otročje jahajo nemčurskega konja na palici. Al pokazalo se je pri zadnjih volitvah v mestni zastop, da njih stari kožuh so že moli oglodali in da ne drži več mraza, akoravno so birokrati kurili, da bi Ločani po nemčurskih Trilerjevih goslih plesali. Skri-vaje se pod meglo „liberalizma" kažejo politične reve, da od liberalizma nič druzega ne ved6, nego zasmehovati svetinje naše vere, naravne pravice naroda slovenskega zatirati in škiliti v „sveto" jim Prusijo. Tem liberalcem profet pa je notar Triller. On je tisti pisar, kateri v Ljubljanski „Tagblatt" izmečke nemške kulture vliva. Nemčurska peščica je zato vse svoje kite napenjala, da bi mu ta njegov trud poplačala s prestolom županskim; al padel je in se tako pobil, da mu neki še zdaj mrzle okladke pokladajo na rane. Narodna zavest pa čedalje globokeje korenine poganja v Škofji Loki in že v drugo je voljen spoštovani mož gosp. Mohvar za župana.
Skofja Loka v obrtniji in trgovini se bo začela sčasoma zopet povzdigovati, kakor hitro dobi Kranjska dežela zvezo s Trstom po nameravani železniški črti, za ktero celi Trst, razen židovske kupčijske zbornice, goji velike simpatije.
Edini Loški okraj zaklada do sedaj Trst z dobrim platnom, katerega bratje Štalic na široko in dolgo po morji razpošiljajo. Tu bi se tudi dale po razumnem strokovnjaku napraviti mnoge tovarne (fabrike) na primer, za glavnike, izdelovanje lesenega orodja, izdelovanje železa in orodja vsake vrste in več takih reči. Skofj a Loka bode sčasoma središče postala, kajti križalo se bode tu več železnic; samo tega se bojim, da ne bi tako lepe prilike ptujci sebi na dobro obrnili, domačini pa roke križem držali in gledali, kako si tujec žepe polni. Zato pozor, vrli Ločani! premislite zlati izrek, da „čas je zlato".
Da je^ v Loki vse ugodno za tovarne, to priča obi-lost vode in lega. Bregovi vode so v nekaterih krajih s skalovjem obdani, da voda teče po naravni strugi, kakor da bi bila vsekana; kjer pa voda tovarne goni, ondi se prihrani mnogo denarja, ki se potrosi za tovarne, katere para goni. Koliko moke se na Angleško in Francosko vsako leto izpelje, sosebno iz Kranjskega, to vidimo v Trstu vsaki dan. Mlini, kakor g. Jugovica iz Kranja, potem iz Mengša in parni mlin iz Ljubljane so pridni v izvaževanji moke. V Škofji Loki tudi bi lahko bilo, tu se stekate dve vodi, Poljanska in Sevška Sora; za stavbe ne manjka kamenja niti lesa, apna,vvse se lahko dobi.
Škofja Loka je 16. in 17. stoletja bila prav živo trgovsko mesto,  kajti bila je bližnja pot iz Italije
v Avstrijo; oni čas so nosili na tovorih blago, ker bile so poti slabe in ne za vožnjo napravljene.
Ako greš, dragi čitatelj, po Loki, opaziš, da ima še vsaka stara hiša, na zgornjem kakor spodnjem trgu zraven vhoda še druga vrata, za četrti del od spodaj zazidane za prodajalnice. Kupčija je v starodavnih časih jako cvetela; al hude vojske turške so vničile tudi na Kranjskem vse, kajti sinovi dežele so v bojih poginili ali bili so v sužnost odpeljani. Tako še dandanes pripovedujejo stari ljudje, kteri so ta poročila ohranili.
Zdravi zrak, dobra voda in lepa okolica: vse daje Loki romantičen značaj. Vse to zagotavlja „ pisani Loki" boljšo prihodnost, ako le Ločanje hočejo čas v dobro porabiti. Ne moremo pa vendar zamolčati, da ravno v Loki je gnjezdo starokopitnežev in slavofobov; nektere krčme so prav fabrike nemčurstva, med kterimi zvonec nosi „schwarzer Adler"; njen krčmar jo le po nemški rad zarobi, ako le ve, da človek, kterega ima pred seboj, hudiča po nemški zna imenovati „Teufel". V spodnjem trgu v pivarni pa je v drugi sobi „svetiščea, kamor birokracija in Loška nemčurska inteligenci) a zahajate; tu so se prebavile že marsiktere kosmate batine na narodno stranko. Gospodinja te pivarne je dobra, prav vljudna gospa, al njen naslednik sin se štuli za nemškega liberalca, čeravno o tem toliko velja, kakor zajec pri bobnu; on je toraj politična ničla v zvezi z baharijo, zato ga nemčurji imajo na limanicah.
Najbolj prijazno prenočišče je ,,pri zlati kroni"; tu je izvrstna postrežba v vsem; gospodar, že star mož, je narodnjak, da je veselje bivati v taki hiši, ki celi Kranjski čast dela.
To so na kratko popisani vtiski, ki jih je naredila na-me Škofja Loka. Naj bi v desetih letih Loka zopet postala, kar je nekdaj bila: premožno mestice in domač kraj  — brez marog nemčurskega tujstva!
-----   92   -----