BORTNERJEVA LESTVICA ZA MERJENJE VEDENJSKEGA VZORCA TIPA-A - NEKATERE PSIHOMETRIJSKE LASTNOSTI Klas Brenk,* Valentin Bucik* in Daša Moravec-Berger** KUUČNE BESEDE: Vedenje Tipa-A, Bortner, hipertenzija, zanesljivost^ veljavnost, Iconfirmatorna analiza, USREL POVZETEK Nekatere psihosocialne dimenzije (med njimi tudi vedenjski vzorec Tipa-A) kažejo dokajšnjo povezanost s patogenezo koronarnih obolenj (hipertenzija). Med številnimi samoocenitvenimi instrumenti, s katerimi lahko merimo vedenjska vzorca tipov A in B po frekventnosti aplikacije izstopa Bortnerjeva lestvica. Vendar pa maloštevilne študije njenih merskih lastnosti kažejo nekonsistentne rezultate o njeni kvaliteti. Bortnerjevo lestvico, aplicirano na vzorcu 743 subjektov, smo analizirali z vidika zanesljivosti, dimenzionalnosti in vsebinske veljavnosti s pomočjo konfirma-tornega LISREL pristopa. Preliminarni rezultati kažejo na nepričakovano nizko vrednost pokazateljev zanesljivosti lestvice glede na sumarni rezultat. Namesto tega * Univerza v Ljubljani, FF Oddelek za psihologijo Katedra za psihološko metodologijo Ljubljana ** Univ. zavod za zdravstveno in socialno varstvo Inštitut za socialno medicino Enota za kardiovaskulame bolezni Ljubljana Prispevek je bil v krajši obliki predstavljen kot poster na 20. POSVETOVANJU PSIHOLOGOV R SLOVENIJE v Radencih 23.10.-26.10.1991 BORTNERJEVA IfSTVlCA ZA MERJENJ^ smo potrdili vsebinsko ustrezno dvofaktorsko rešitev, pri čemer prvi faktor reflekti-ra dimenzijo, ki jo lahko imenujemo "hitrost", in drugi "tekmovalnost". Vedenje Tipa-A se torej kaže kot večdimenzionalni konstrukt in je zato tudi prikazovanje rezultatov Bortnerjeve lestvice neustrezno v obliki enostavnega sumarnega skora. Bortnerjev vprašalnik naj bi v bodoče uporabljali kot mero le ene (oz. dveh) bolj specifične komponente vedenjskega vzorca Tipa-A. Vsekakor bi bilo pri določevanju tega vedenjskega vzorca priporočljivo kombinirati rezultate na Bortnerjevi lestvici z drugimi merami vedenjskega vzorca Tipa-A. ABSTRACT There is a considerable evidence to support the relationship between some psychosocial constructs (among which is the Type A behavior pattern - TABP) and the pathogenesis of the coronary heart disease, such as hypertension. Because of its widespread use, the Bortner scale is taking an important place among other self-re-ported TABP measures. However, some rare studies of its psychometric properties expressed rather inconsistent results and relatively low promises about its applicability. The Bortner scale was applied in a sample of 743 subjects and then its reliability, dimensionality and content validity were analysed using the LISREL confirmatory approach. The estimates of the reliability of the final score, based on a simple summation of responses, were found to be unexpectedly low, so it was concluded that Bortner scale should not be used as the TABP measure in its present form. Instead, more relevant two-factor structure was confirmed, with the first factor identified as "speed" and the second as "competitiveness". Obviously, TABP is a multidimensional construct, therefore the use of the Bortner scale is justifiable only as at least two-score measure (namely Speed and Competitiveness). It is also strongly recommended that Bortner should be applied in the TABP assessment exclusively in the combination with one or more other measures, which might explain some of the TABP dimensions not covered by Bortner. Obširna eksperimentalna evidenca nakazuje dokajšnjo povezanost različnih psi-hosocialnih dimenzij s patogenezo koronarnih obolenj (kot je hipertenzija). Ena od psihosocialnih dimenzij je tudi t.i. vedenjski vzorec Tipa-A. Vplivi tega vedenjskega vzorca na razvoj določenih psihofizičnih in fizioloških simptomov (npr. nekatere bolezni srca in ožilja) so v zadnjem času predmet vse večjega števila raziskav na meji med medicinsko in psihološko znanostjo. Vedenjski vzorec Tipa-A je epidemološki konstrukt, neposredno izvirajoč iz sistematičnih opazovanj srčnih bolnikov, in je opredeljen kot akcijski kompleks, opažen pri vsaki osebi, ki je agresivno vpletena v kroničen, nenehen boj za doseganje "čim več v čim krajšem času" -če je potrebno tudi na račun drugih stvari ali oseb. Očitne manifestacije te bitke so eksplozivno, pospešeno govorjenje in nastop, pospešen tempo življenja, nepotr-pežljivost, osredotočanje na več aktivnosti obenem, prezaposlenost s seboj, nezadovoljstvo z življenjem, nagnjenje k tekmovanju z drugimi tudi v netekmovalnih situacijah itd. Bistveni elementi tega vedenjskega vzorca pa so agresivnost, sovražna nastrojenost do drugih, ki jo lahko sprožijo že majhne stvari, občutek časovne prenatrpanosti in prezaposlenosti ter neprestano tekmovalno prizadevanje za dosežek. Vedenjski vzorec" Tipa-A ni mišljen kot osebnostna poteza ali črta, temveč kot skupek vedenj, ki jih primemo "stimulativno" okolje v določenem trenutku izv- BORTNERJEVA tLSTVICA ZA MERJENJE ^ abi iz dovzetnih posameznikov; tudi ni mišljen kot diskretna tipologija, ampak naj bi bil kontinuum vedenj v intervalu od ekstremnega Tipa-A do ekstremnega ne-Tipa-A oziroma Tipa-B, za katerega naj bi bila značilna odsotnost vsebin, elementov in manifestacij, ki karakterizirajo Tip-A vzorec vedenja (Matthews, 1982; Juhus & Cottier, 1983; Van Egeren, Fabrega & Thornton, 1983; Rosenman, 1987). V zadnjih 25 letih je bilo razvitih več mer za določevanje vedenjskega vzorca Tipa-A. Strukturiran intervju je edina mera, ki omogoča raziskovalčevo ocenjevanje subjekta. Ostalo so samoocenitveni vprašalniki tipa papir-svinčnik (z vsemi njihovimi dobrimi in slabimi lastnostmi), kot npr. Jenkins Activity Survey (JAS), Framing-hamova Lestvica Tipa-A, Thurstonova lista temperamenta, lestvica Vicker-Sales, Eysenckov vprašalnik Tipa-A/Tipa-B itd. (O'Looney & Harding, 1985; Booth-Kew-ley & Friedman, 1987; Friedman & Booth-Kewley, 1988; Matthews, 1988). Med slednjimi izstopa po pogostosti uporabe v praksi in v raziskovalne namene poleg JAS predvsem kratka Bortnerjeva lestvica Tipa-A. Z njo si pomagajo pri določanju vedenjskega vzorca Tipa-A na področju preučevanja koronarne srčne bolezni, koronarne ateroskleroze ter hipertenzije (French-Belgian Collaborative Group, 1982; Cottier in dr., 1983; Abbott, Sutherland & Watt, 1987), stresa (Morell, 1989) in pri mnogih drugih problemih (Fumham, Hillard & Brewin, 1985; Gallacher in dr., 1988; Gallacher & Smith, 1989; Kirschner, Albright & Andreassi, 1989; Pfiffner in dr., 1989; Salmon in dr, 1989; Suls & Wan, 1989). Nekatere primerjalne analize kvalitete Bortnerjeve lestvice tako glede na konkurentne mere vedenja Tipa-A kot na zunanje kriterije (Bass, 1984; Mayes, Sime & Ganster, 1984; Byrne in dr., 1985; Flanery & Bowen, 1986; Furnham, 1986; Bass & Akhras, 1987; Bennett & Carroll, 1989; Edwards, Baglioni & Cooper, 1990a, 1990b) so pokazale precej njenih slabosti, ki ne opravičujejo več uporabe lestvice v taki obliki, kot se uporablja sedaj. Predvsem sta se pokazali kot zelo vprašljivi zanesljivost in veljavnost lestvice s predpostavko, da jo prikazujemo kot enodimenzionalno mero vedenjskega vzorca Tipa-A, kajti ta konstrukt naj bi bil večplasten in bi ga morali kot takega tudi meriti. "Bortner" naj bi meril vsaj dve različni dimenziji, ki so ju številni raziskovalci poimenovali kot "hitrost" in "tekmovalnost". Ob preverjanju merskih karakteristik nekega inštrumenta za merjenje vedenja Tipa-A se postavlja tudi vsebinsko vprašanje upravičenosti ugotavljanja napovedne veljavnosti lestvice glede na določene zunanje kriterije, ker natančno ne vemo niti tega, ali je vedenjski vzorec Tipa-A vzrok določenih kliničnih simptomov ali njihova posledica. Problem pričujoče študije je bil raziskati nekatere merske karakteristike Bortnerjeve lestvice za merjenje vedenjskega vzorca Tipa-A, predvsem njeno zanesljivost in veljavnost kot enodimenzionalne mere, kakršna je danes v uporabi v praksi, ter na podlagi eksploratome in konfirmatome analize dimenzionalnosti (s pomočjo programa LISREL, oziroma s pomočjo analize modelov linearnih strukturnih enačb za latentne variable) predlagati alternativne rešitve pri delu s tem inštrumentom. METODA Vzorec: Podatki so bili zbrani na vzorcu 743 subjektov, 42 % moškega in 58 % ženskega spola, vseh izobrazbenih ravni in povprečne starosti 49.5 let (SD = 17.8). Zajemanje podatkov je potekalo v okviru rednih sistematičnih zdravstvenih pregledov. PSHOIOŠKA OBZOfUA - HORIZONS OF PSYi Instrument: Bortnerjeva lestvica je samoocenitveni vprašalnik s 14 postavkami -atributi z dvema ekstremnima vrednostima. Ti dve skrajnosti sta povezani s 24 -stopenjsko mersko lestvico, na kateri respondent s križcem označi mesto glede na to, kako močno se po njegovem mnenju njegove lastnosti nagibajo k eni ali k drugi skrajnosti. Postavke oziroma lastnosti so na samoocenitveni listi predstavljene v vrstnem redu, ki je prikazan v Tabeli 1, vendar so postavke 1, 3, 4, 6, 8, 9 in 10 v vprašalniku po vsebini obrnjene. Končni rezultat naj bi bil preprosto seštevek ocenjenih vrednosti pri vseh postavkah (pred seštevanjem obrnemo vrednosti pri "obrnjenih" postavkah). Približevanje najvišji vrednosti (14 x 24 = 336 točk) naj bi nakazovalo nagibanje k vedenjskemu vzorcu Tipa-A, najnižji vrednosti (14 točk) pa k vedenju Tipa-B. Tabela 1: Lista atributov, ki jih respondent ocenjuje v Bortnerjevi lestvici. Nepotrpežljiv V5i ZAKUUČKI Prvi rezultati so nakazali nepričakovano nizko vrednost pokazateljev zanesljivosti Bortnerjeve lestvice glede na sumarni rezultat, torej je neustrezna uporaba sumarnega skora kot pokazatelja vedenjskega vzorca Tipa-A. To je pokazala tudi konfirmatoma analiza, saj enofaktorski model ni bil potrjen. Vedenjski vzorec Tipa-A, kot naj bi ga merila Bortnerjeva lestvica, je torej po vseh pokazateljih večdimenzionalen konstmkt (najverjetneje kompozit dveh dimenzij - HITROSTI in TEKMOVALNOSTI). Zato je prikazovanje rezultatov lestvice, ki naj bi ta konstrukt merila, upravičeno le v obliki dveh ločenih skorov, od katerih naj bi eden odražal prisotnost lastnosti "hitrosti" in drugi lastnosti "tekmovalnosti", ki naj bi bili obe dela kompozita, imenovanega "Tip-A obnašanje". Glede na nepotrjeno hipotezo o Tau-ekvivalentnosti inštmmenta, torej o tem, da vsaka od postavk v vprašalniku prispeva h končnemu rezultatu enako količino informacije o merjenem konstruktu, bi bilo še bolj upravičeno, da bi pri vrednotenju rezultatov upoštevali različne "obtežitve" (ponderje), ki bi jih dodajali vsaki postavki ob njihovem seštevanju v končni dvodimenzionalni rezultat, kar pa bi bil, resnici na ljubo, v praksi (zlasti brez pomoči računalnika) dokaj neprikladen posel. V praksi bi morah poleg navedenih priporočil pri detektiranju vedenjskega vzorca Tipa-A uporabljati Bortnerjevo lestvico nujno v kombinaciji s katero od drugih lestvic (ki smo jih že našteli), zanje pa so nekatere študije tudi pokazale, da jih moramo obravnavati kot indikatorje le nekaterih delov večdimenzionalnga kon-stmkta - vedenja Tipa-A, od katerih se nekateri deloma, drugi pa se sploh ne pokrivajo s temi, ki jih meri Bortnerjeva lestvica. Evidentno pa je, da se je Bortnerjeva lestvica kot instmment za merjenje vedenjskega vzorca Tipa-A v obliki enodimenzionalnega rezultata (kar je danes sicer običaj v naši in tuji praksi) pokazala kot tako šibek instrument, daje njegova klasična uporaba popolnoma neupravičena. Zavedati bi se morali dejstva, da Bortnerjeva lestvica tudi kot instrument za merjenje dveh dimenzij služi le kot pokazatelj nekaterih specifičnih komponent vzorca vedenja Tipa-A, ne pa kar Tipa-A vedenja v celoti. Zato je najbrž zelo slabo uporaben pri iskanju tega vedenjskega vzorca kot "detektorja" določenih kardiovaskularnih obolenj v naši klinični praksi. Na šibkost BORTNERJEVA LESTVICA ZA MERJB>UE te lestvice, ki naj bi diagnosticirala vedenjski Tip-A, kažejo tudi znamenja iz nekaterih analiz eksterne validacije instrumenta (glede na klinične in psihofiziološke kriterije, ki naj bi bili v povezavi z določenimi tipi obnašanja, katere lahko z enim izrazom imenujemo "vedenjski vzorec Tipa-A"); analize še niso zaključene (Bucik, Brenk & Vodopivec, 1992). Poleg ostalega je treba reči, da vsi očitki in dvomi, ki se porajajo ob drugih samoocenitvenih inštrumentih s področja opisovanja osebnostne strukture (npr. vpliv različnih odgovornih setov), veljajo tudi za Bortnerjevo lestvico (na primer dajanje socialno zaželenih odgovorov - Furnham, 1986). Precej težko je torej priporočati uporabo Bortnerjeve lestvice tudi v obliki dvodimenzionalnega instrumenta. V resnici je "Bortnerja" kot instrument za merjenje nekaterih komponent vedenjskega Tipa-A težko priporočati v katerikoli obliki. LITERATURA Abbott, J., Sutherland, C. & Watt, D. (1987). Cooperative Dyadic Interactions, Perceived Control, and Task Difficulty in Type A and Type B Individuals: A Cardiovascular Study. Psychophysiology, 24, 1-13. Anderson, J.C. & Gerbing, D.W. (1984). The Effect of Sampling Error on Convergence, improper Solutions, and Goodness-of-Fit Indices for Maximum Likelihood Confirmatory Factor Analysis. Psychometrika, 49, 155-173. Anderson, J.C. & Gerbing, D. W. (1988). Structural Equation Modeling in Practice: A Review and Recommended Two-Step Approach. Psychologica Bulletin, 103,411-423. Bass, C. (1984). Type A Behaviour in Patients with Chest Pain: Test-Retest Reh-ability and Psychometric Correlates of Bortner Scale. Journal of Psychosomatic Research, 28,289-300. Bass, C. & Akhras, F. (1987). Physical and Psychological Correlates of Severe Heart Disease in Men. Psychological Medicine, 17, 695-703. Bennett, P. & Carroll, D. (1989). The Assessment of Type A Behaviour: A Critique. Psychology and Health, 3, 183-194. Bentler, P.M. & Bonett, D.G. (1980). Significance Tests and Goodness of Fit in the Analysis of Covariance Structures. Psychological Bulletin, 88, 588-606. Booth-Kewley, S. & Friedman, H.S. (1987). Psychological Predictors of Heart Disease: A Quantitative Review. Psychological Bulletin, 101, 343-362. Bucik, v., Brenk, K. & Vodopivec, B. (1992). The Confirmatory Validation of the Bortner Type A Scale. International Journal of Psychology, 27, 383. Byrne, D.G., Rosenman, R.H., Schiller, E. & Chesney, M.A. (1985). Consistency and Variation among Instruments purporting to measure the Type A Behavior Pattern. Psychosomatic Medicine, 47, 242-261. Cottier, C, Adler, R., Vorkauf, H., Gerber, R. Hefer, T. & Humy, C. (1983). Pressured Pattern or Type A Behavior in Patients with Peripheral Arteriovascular Disease: Controlled Retrospective Exploratory Study. Psychosomatic Medicine, 45, 187-193. Edwards, J.R., Baglioni, A.J.Jr. & Cooper, C.L. (1990a). The psychometric properties of the Bortner Type A Scale. British Journal of Psychology, 81,315-333. Edwards, J.R., Baglioni, A.J.Jr. & Cooper, C.L. (1990b). Examining the Relationships Among Self-Report Measures of the Type A Behavior Pattern: The Effects of ¦¦&SIHCHD5KA 06Z0RJA - HORIZOB Of PSYCHOUDGY 93/| Dimensionality, Measurement Error, and Differences in Underlying Constructs. Joural of Applied Psychology, 75,440-454. Flanery, R.B. & Bowen, M.A. (1986). Concordance in the Framingham and Bortner Type A Behavior Scales: Preliminary Inquiry. Psychological Reports, 59, 294. French-Belgian Collaborative Group (1982). Ishemic Heart Disease and Psychological Patterns. Advances in Cardiology, 29, 25-31. Friedman, H.S. & Booth-Kewley, S. (1988). Validity of the Type A Construct: A Reprise. Psychological Bulletin, 104, 381-384. Fumham, A. (1986). The Social Desirability of the Type A Behaviour Pattem. Psychological Medicine, 16, 805-811. Fumham, A., Hillard, A. & Brewin, C.R. (1985). Type A Behavior Pattern and Attributions of Responsibihty. Motivation and Emotion, 9, 39-51. Gallacher, J.E.J., Beswick, A.D., Jones, D.M. & Turkington, E.E. (1988). Type A Behaviour and Pressor Response in a Representative Sample of Middle-Aged Men. Joumal of Psychosomatic Research, 32, 51-61. Gallacher, J.E.J. & Smith, G.D. (1989). A Framework for the Adaptation of Psychological Questionnaires for Epidemiological use: An Example of the Bortner Type A Scale. Psychological Medicine, 19, 709-717. Joreskog, K.G. (1971). Statistical Analysis of Sets of Congeneric Tests. Psy-chometrika, 36, 109-133. Joreskog, K.G. & Sorbom, D. (1988). LISREL VII - A Guide to the Program and Applications. Chicago: SPSS Inc. Joreskog, K.G. & Sorbom, D. (1991a). New Features in PRELIS 2. Univerza v Uppsali (Delovno gradivo). Joreskog, K.G. & Sorbom, D. (1991b). New Features in LISREL 8. Univerza v Uppsali (Delovno gradivo). Julius, S. & Cottier, C. (1983). Behavior and Hypertension. V: Demboski, T.M., Schmidt, T.H. & Blunchen, G. (Eds.). Biobehavioral Bases of Coronary Heart Disease. Basel: Karger AG. Kirschner, G., Albright, G.L. & Andreassi, J.L. (1989). Personality and Performance: An Examination of Type A and B Constmcts. Perceptual and Motor Skills, 68, 1107-1114. Marsh, H.W., Balla, J.R. & McDonald, R.P. (1988). Goodness-of-Fit Indexes in Confirmatory Factor Analysis: The Effect of Sample Size. Psychological Bulletin, 103,391-410. Matthews, K.A. (1982). Psychological Perspectives on the Type A Behavior Pattem. Psychological Bulletin, 91, 293-323. Matthews, K.A. (1988). Coronary Heart Disease and Type A Behaviors: Update on and Altemative to the Booth-Kewley and Friedman (1987) Quantitative Review. Psychological Bulletin, 104, 373-380. Mayes, B.T., Sime, W.E. & Ganster, D.C. (1984). Convergent Validity of Type A Behavior Patterns Scales and their Ability to Predict Physiological Responsiveness in a Sample of Female Public Employees. Joumal of Behavioral Medicine, 7, 83-108. Morell, M.A. (1989). Psychophysiologic Stress Responsivity in Type A and B Female College Students and Community Women. Psychophysiology, 26, 359-368. Norusis, M.J. (1988). SPSS-X (TM) Advanced Statistics Guide. 2nd Edition. Chicago: SPSS Inc. BORTNERJEVA ifSTVlCA ZA MERJENJE O'Looney, B.A. & Harding, CM. (1985). A Psychometric Investigation of Two Measures of Type A Behaviour in a British Sample. Journal of Cronic Diseases, 38, 841-848. Pfiffner, D., Lanfranconi, B., Nill, R. & Buzzi, R. (1989). Type A Behavior, performance. Psychophysiological Reactivity and Personality Patterns in Healthy Men. Journal of Psychophysiology, 3, 155-167. Rosenman, H.R. (1987). Type A Behavior and Hypertension. V S. Julius & D.R. Bassett (Eds.), Handbook of Hypertension, Vol. 9: Behavioral Factros and Hypertension. Amsterdam: Elsevier Science Publishers B.V. Salmon, P., Pearce, S., Smith, C.C.T., Manyande, A., Heys, A., Peters, N. & Rashid, J. (1989). Anxiety, Type A Pesonality and Endocrine Responses to Surgery. British Journal of Clinical Psychology, 28, 279-280. Suls, J. & Wan, C.K. (1989). The Relation Between Type A Behavior and Chronic Emotional Distress: A Meta-Analysis. Journal of Personality and Social Psychology, 57,503-512. Van Egeren, L.F., Fabrega, H. & Thornton, D.W. (1983). Electrocardiographic Effects of Social Stress on Coronary-Prone (Type A) Individuals. Psychosomatic Medicine, 45, 195-203. Vodopivec, B. (1988). Epistemološki vidiki analize kovariančnih struktur. An-thropos, 4-6, 46-57. Vodopivec, B. (1991). Nova spoznanja pri analizi modelov strukturnih enačb. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Oddelek za Psihologijo (Interno gradivo). PSHaOŠKA OBZOfUA - HORIZONS OF PSYCHOIOGY 93/1