230. Številka. Ljubljana, v petek 7. oktobra 1898. XXXI. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan ivf#«r, isimsi nedelje in pravnike, ter valja po poŠti prejeman sa »vgtroogenke dežele ca vse leto 15 gld., za pol leta 8 glri., za Četrt leta 4 gld., sa jeden Bsesac 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dona za vse leto 13 gld., za C* trt leta 3 gld. 30 kr., ta jeden mesec 1 g Id. 10 kr. Za pošiljanje m dom raCmm »e po 10.kr, na mesec, po 80 kr. ca četrt leta. — Za taje detel e toliko ve*, kolikor postoma znaša. — Na naroc.be, brez istodobne vposiljutve naročnine, ae ne ozira. Za oi oanila plačuje se < d Itiristopne petit vrste po 6 kr., c«j se oznanilo jede»krat tiaka, po 5 kr. 6e ae dvnkrat, in po 4 kr. Ce ae trikrat ali večkrat tibka. Dopisi naj ae isvole franko v a ti. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na KontrreBueou tr^u st. 12. Upravnistvo naj m blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse adrninistrativne utvari. Telefon a%t. Vrhunec politične prismodarije. Pod zaglavjem „orijentalska fantasti ška kom binacija" je .Slovenec* ainoči priobčil naslednjo notico: .Židovski inrnalist Pe nizek že zopet straši po židovsko liberalnih listih. Kar na mah je vrgel ime dr. Ferjančiča v razne židovsko-liberal ne liste kot morebitnega slovenskega ministra. Seveda ni na stvari nič resničnega, gre se namreč le za židovsko -liberalno mabinacijo, s katero se hoče dr. Ferjanćič v ospredje spravljati, kakor da bi bil on zaupnik slovenske delegacije. Ne moremo misliti, da bi grof Than tako malo poznal nase razmere, da bi na kako tako kombinacijo zamogel resno misliti. Vedeti marveč mora, da bi tak korak imel kot neposredno posledico najoatrejo opozicijo« katoliško - narodne stranka, kajti tega nikakor ne smemo dopustiti, da bi sa povsod prezirala nafta večina v slovenski delegaciji. Vlada ima, če se hoče ozirati na Slovence, zadosti resničnih zaupnikov ogromne večine slovenskega naroda na razpolago, da ni treba posezati po osebi, koje ime v resni kombinaciji bi občutila katoliško narodna stranka kot udarec v svoj obraz*. V dragi rnbriki, mej brzojavkami, pa je .Slovenec" prijavil naslednje poročilo z Dunaja: „Vest čeških .Narodnih Listov', da .Slovanska krščansko narodna zveza" kandidoje kako osebo sa slovenskega ministra, bodisi dr. Ferjančiča ali koga dražega, je čisto navadna tendencijozna iznajdba dunajskega korespondenta »Nar. Listov" in dunajskih židovsko liberalnih novin. Postopanje „Slovanske krščansko-narodne zveze" v tej smeri je popolnoma nemogoče, ker bi tak ukrep moral učiniti takoj krizo v klubu in v večini." Naši klerikalci si gotovo domišljajo, da so s to izjavo vrgli bombo v desnico in v vlado, in da sedaj trepeta pred njimi vsa večina, grof Thun pa da si ne bo vedel drugače pomagati, kakor da takoj pokliče v ministerstvo jednega naših klerikalnih po slancev. Pa motijo se. Ta bomba bo razpočila, ne da bi kaj škode naredila vladi ali desnici ; škodovala bo k večjemu samo slovenskemu narodu, drugemu pa nikomur. listek!"" t Kmetje. (Ruski spisal Anton Čehov.) 111. (Dalje.) Dolga sestra in babe so pogledale Nikolajeve noge, ki so tičale v črevljih od klobučevine, in njegovo bledo lioe ter menile usmiljeno: »Nisi imel sreče, Nikolaj Osipič; ni se ti namerilo, kaj si hočemo!" In vsi so milovali Sašo. Imela je že deset let, s bila je majhna in šibka, kakor dete sedmih let Mej drugimi, zagorelimi in hudo razpraskanimi deklicami v dolgih, obledelih srajcah je bila videti, bela, z velikimi, temnimi očmi in rodeči m trakom v laseh, kakor kaka redka žival, ki so jo na polju ujeli in prinesli v izbo. »Tudi čitati sna!" se je pohvalila Olga in nežno pogledala svojo hčerko. »Citaj, mala !" je rekla ■n privlekla sveto pismo iz svežnja. ,Ti čitaš in vsi pravoverni kristijani poslušajo". Knjiga je bila stara in težka, v usnje vezana, ogli vsi mastni od prstov, in od nje je vstajal Huh, kakor da so stopili menihi v izbo. Saša je obrvi visoko potegnila in začela glasno in drdraje: j V svita te klerikalne izjave smo spoznali, ko lika solidarnost vlada mej slovenskimi poslanci. Zdaj vidimo, da smo se varali, ko smo mislili, da so slovenski poslanci pustili doma vse, kar jih loči, in da se na Dunaju ne gledajo kakor pes in mačka, zdaj vidimo, da je našim klerikalcem slovenska so lidaroost le humbug, da jo poznajo le toliko časa, dokler mislijo, da jo bodo mogli izkoriščati za svoje nenasitne bisage. Z ozirom na osebe klerikalnih poslancev je v sinočnem .Slovencu" začeta akcija samo smešna, prava ironija in vrhunec politične prismojenosti tudi s klerikalno strankarskega stališča ter more imeti samo ta uspeh, da osmeši pred vsem razsodnim svetom klaverno družbo klerikalnih poslancev, in da zajedno ž njimi kompromitira vso slovensko delegacijo. Ce ostane vodstvo kranjske klerikalne stranke na tistem malenkostnem io borniraoem stališču, na katero se je postavilo včeraj, potem bo brez dvoma konec krize tak, kakor je bil začetek, da ne bomo ničesar dobili, pač pa da pridejo zopet v veljavo Conrad-Eibeefeldove besede, katere so nas časih pekle kakor udarec z bičem, da Slovenci nismo resni ljudje. Čim se je pojavila možnost, da utegne »Slovanska krščansko narodna zveza" dobiti Bvojega zastopnika v ministerstvo, zavzel je naš list in za* vzeli so vsi rodoljubni krogi tisto stališče, ki je jedino pošteno in pravilno. Za ministersko mesto se je imenovalo več kandidatov, a mi teh kandidatov nismo obračali in rešetali, nismo gledali na osebe, ampak na stvar in molčali smo še potem, ko je .Slovenec" začel svoje, po Židovskem kopitu prikrojene narodne manevre ter nsiijivo tiščati v ospredje svojega PovBeta. Tudi Povšetovi kandidaturi nismo ogovarjali z nobeno besedo, dasi bi bil Po v še ministra tako podoben, kakor pečen krompir pečenemu fazanu, ker smo ei rekli, da glavna stvar je, da sploh dobimo zastopnika v ministerstvo, naj bo to že kdorkoli, naj bo Slovenec ali Hrvat in tudi treba ni, da bi bil ravno vzet izmej kranjskih poslancev. Na to rodoljubno stališče pa se klerikalna klika ni mogla povzpeti, ampak padla je na nizkotno, .,Ko pa bo bili odšli, glej, prikazal se je an-gelj gospodov Jožefu v sanjah . . . rekoč : Vstani ino vzemi . . . dete ino njegovo mater." nDete ino njegovo mater", je ponovila Olga in vsa zarudela samega zanosa. . . . ino beži v egiptovsko deželo ino tam ostani . . .'" Pri besedi »tam* se Olga ni mogla več vzdržati in je glasno ^aihtela. Marja jo je pogledala in je tudi zaihtela, in potem tudi sestre Ivana Maka-riča. Stari ded se je o d kašlj al, letal se m ter t je, da bi poiskal vnuki kako darilo, a našel ni ničesar in je samo z roko nihal. Ko je nehala čitati, so Šli sosedje domov jako gin jen i in jako zadovoljni s Olgo in Sašo. Ker je bil praznik, je ostala družina ves dan v izbi. Starka, katero so nazivali mož, sinahe in vnuki brez razločka .babica", je hotela vse sama storiti: sama je zakurila peč in priredila samovar; da, celo kosilo je pripravila in potem je godrnjala, da ima čez glavo dela. Vsakemu je gledala na prste, da nobeden preveč ne je in skrbno je pazila, da niso lenarili stari in sinahe. Sedaj se ji je zazdelo, kakor da si'ijo krčroarjeve kcko'i iz ozadja na vrt — in stekla je z dolgo palico iz izbe in kričala pol ure i zraven zelja, ki je bilo velo io klaverno kakor ooa na osebno stališče, katero je toliko sniešnpjše, ker kriči in grozi peščica žalostnih junakov, na katerih vseh skupaj spredaj in zadaj nič ni, tudi če jim pridenemo še dr. Žušteršiča in kateri so v silni zmoti, če si domišljajo, da bo grof Thun za vsak korak, kateri hoče storiti, hodil v Ljubljano vpra sevat dr. Sušteršiča. .Slovenčeva* izjava priča, da naši klerikalci nimajo nobenega pogleda za splošni položaj, da tiče še vedno samo v svojem kranjskem klerikalnem kotu in da vae presojajo samo s svojega tfsnosrčnega strankarskega stališča. Navadno imajo sicer vse polno sladkih besed za obmejne Slovence, a v odločilnem trenotku, kadar je treba z dejanji na dan, takrat se vselej pokaže, kako klaverni politični kotarji da so ti kranjski klerikalci. Igra, katero igrajo sedaj kranjski klerikalni poslanci, je skrajno frivolna. Izrabiti so poskusili sedanji položaj ne v občo narodovo korist, ne v blagor vseh Slovencev in Hrvatov, am;iak zgol in jedino v prid svoje klike in ker jim to ni tako gladko teklo, storili so največjo politično ntum-nost, ki je bila mogoča, razkrili bo Bvoje naklepe in tako pokvarili celo akcijo ter slovensko delegacijo izpostavili zasinebu naših neprijatelje v, kateri bodo z vso pravico rekli, da je Slovenec zopet jedenkrat pil na medvedovo kožo, pred no je medveda ustrelil. ____ V 1 Jubilant. 7. oktobra. Srbija. Iz Srbije prihajajo vesti o raznih krizah, katere so pač provzročili diplomatični porazi v Macedoniji, neprestano pomanjkante denarja in naraščajoča nezadovoljnost v deželi. Srbski poslanik v Carigradu, Novakov;', je prosil za odpust in guverner narodne banke, Weifert, je podal demisijo. Kralj Aleksander je brzojavljal Novakovima, in v diplomatskih krogih v Belemgradu sodijo, da odstopi Gjorgjević, čegar naslednik bi bil potem Novakovi d, ki bi sestavil nekako koalicijsko ministerstvo. Nekateri listi javljajo, da se izdeluje nova ustava, in da zapusti Milan kmalu zopet Srbijo, ker si je za nekaj časa napolnil svoje žepe. Položaj na Kreti Kolektivno noto radi Krete so izročili Porti v sredo zjutraj dragomani sama; sedaj, kakor da se je lotila vrana piščet — in vrišče se je zagnala za vrano. Kregala in togo-tila se je od jutra do večera in včasih je tako zakričala, da so mimoidoči postajali. S svojim starim je bila vse prej nego prijazna, zmerjala ga je sedaj z leno klado, seiaj s kugo smrdljivo. In vendar je bil čisto nedolžen, ubogi mnžik! Da ga ni ven in ven preganjala, ne bi bil sploh več nič delal, ampak na peči sedel in kramo-moljal. Svojemu sinu je pripovedoval na dolgo in na široko o sovražnikih, ki ga zalezujejo in o u-vredab, ki jih mora dan na dan prenašati; dolgočasno ga je bilo poslušati. — Kirjak je čutil grozne bolečine v glavi od pijanosti, in sram ga je bilo pred bratom. Žganje je vsega krivo, je vzdihoval in stresal z bolno glavo. Brat in sestra naj mu vendar za božjo Kriščevo voljo oprostita; saj ni tega nalašč storili Za praznik so kupili v gostilni slanika in iz njegove glave je skuhala stara juho. Opoldan so pili vsi čaj in pili tako dolgo, da so se znojili in bili od čaja k-.r zabuhli ; potem so začeli jesti jrho, vsi iz jedne sklede. Slanika pa je babica shranil a. Zvečer je žgal lončar na pobočju lonce. Spodaj na travniku so plesale deklice kolo in pele. Nekdo je sviral na harmoniko. Na drugi strani reka onih štirih velevlastij, ki eo ostale s svojimi ladjami in Četami še na tem otoku. , Agenzia Štefani* javlja, da zahteva izročena nota, da mora Turčija odpoklicati tekon^ jed naga .meseca s Krete vse svoja vojake. Ako se to ne zgodi, začno vlasti uporabljati proti Turčiji represalije io sicer najprej na Kreti, potem šele v Carigradu. Afera Drevfusova Generalni prokurator je že izročil svoje predloge gleđć revizije predsednika kasači jskt g* dvora. S tem je nastopila vsa zadevo pravno pot ter ni več le igrača političnih straj. Prokurator se je izrekel baje za revizijo. tTempsu poroča, da preganjajo Picq larta sedaj kot veleizda-jico, ker se je izkazalo, da akta „Petit bleu" Piujuart res ni ponaredil. Vojno sodišče se trudi v potu svojega ob.aza, da bi napravilo Ptcquarta ne škodljivega. Špansko ameriška mirovna pogajanja so se začela v ue,d ljo. Volil se ni nikak predsednik. O pogajanj h ne smejo členi k misije izdati javnosti ničesar. Am r ški lisli pa javljajo že tedaj, da bodo zastopn ki Zjed njenih držav takoj prekinili svoja pogajanja. ako bi delali Spanci gleiie Fiiipin kake sitnosti ter bo admiral I>- \v- v uprizoril veliko de-mon tracijo bojnih l^dij. Kiko zuajo zapravljati be-raški Špauci svoj denar, kaže to, da imajo njihovi olpcelaoci za svoj1? poslovanj* v Parizu naravnost velikansko plače. Predsedrk Moutero Rios dobi me sečuo 12 000 frankov, vsak poslanec pa 8000 frankov. Razen tega plača vlada potne stroške iu tudi hrano in stanovanje vsem 45 členim in slugam d^ putucije Kitajski cesar Ali je kitajski česat še živ ali že mrtev, zanima s-daj evropsko časopisje. Angleški z travnik dr D u d g e v n, ki je živel mnogo čaa v Ptkinu ter pozua natančno ondotne razmere, meni, da je cesar brž "as že mite v. Kitajski običaj je namreč, da zakrivijo smrt cesarja ali kakega njegovega sorodnika kolikor dolgo le morejo. Včasih se po več let ne zve, da j« kdo iz cesarjeve rodbine umrl. Mož, ki bo s.del sedaj na pustcl, je princ V i u, vnuk princa Konga. Via bi bil postal že pred 24 leti cesar, a ker je bil njegov ded, pokojni princ Kung, preds d-iik Tsuog'iy tmaua, ni mogel biti c sac. Po kitajik- m običaju namreč ne sme biti sin ali vnuk vsfi kakor oče ali d-^d. Vin je mlad, intel genteu mož, ki pa Pekina še nikd >r ni zap isti iz občinskega sveti ijubijansKega. V Ljubljani, dne 5. oktobra. (Konec.) Obč. S"et. Pavlin |e poročal o prizi/u hiš neg* posestnika dra. Fr Muode v zadivi novo-l.ameravaue zgradbe na Runaki cesti. Dr. Muuda hoče zgraditi novo hi$o M »gi.strat mu ni dal do '■oljenja, češ, da je proiektovano dvorišče prema hno in da ni preskrhlj-no za pralnico, d čim j>ravi priz v, da dotično dvoriŠčŠ j« Je zračni predali ne dvorišče, pralnico pa da hoče napraviti v jjo-ebufcju poslopju na dvorišču. 1'orcčevalec je pred lagal, naj se prizivu ug »di, ker je zračni pred u h pO projektu dosti velik, a s pogojem, da rpz da dr. Minda pralnico ob jednem z novo hišo Sprejet.. (Jo.:, svet. Pavlin je poročal o prizivu Ivana Graj žarja prott sklepu mestnega magistrata, s ka je tudi girela peč, in deklice so pele, in v dalji s i je ćulo pit,e ljubo in blagoglasno. V gostilni so halabočih možje; vsi v prek so tulili s pijanimi gla sovi in se triko psovali, da se je Olga često pre platen« stresla in zajavkala: „Ou ljubi B>g! . . . ." Ouduo se ji je zdelo, ker so se neprenehoma prepirali iu prčkali in sicer najglasnejše in najdaljše »tarči, ki bi bili morali že izdavna umreti. Otroci in dekVpa pa ho krik in vik mirno poslušali; oČividno eo bili ze iz mlada temu vajeni. Pojnoti se je bližala; takraj in onkraj so uga šale peči. Spodaj na travniku in v gostilni se je Ae razlegal vrišč. Stari in Kirjak, oba pijana, sta prišla ro'-to v roki, savaje drug drugega z rameni, k skednju, v katerem sta ležali Olga in Marja. „Pusti, pusti", je skušal htarec zadržavati 8'na. „Pusti, dobra žena je . . ." »Ma arja 1" je zatulil Kirjak. „Pusa, pusti . . . ona je dobra . . . greh je . . ." Oba sta stala tienotek cb skednju in potem odšla naprej. „Kj ruožica, ruožefca puolji !* je zakravkal hi poma stari v visokem, vriščečtm tenorju, „na travniku trgim vas raadl" Potem je p'junil, umazan zarobantl in stopil v kočo. (Dalje prih.) terim se mu ni dovolilo sezidati poleg svoje nove hiše na Dunajski cesti hlsv. Poročevalec je, pred-'lagat naJ se priziv odkloni, kar bi sicer ne bila ujrca zazidana in bi hlev pokvaril vso ulico. Obč. svet. Žužek js nasvetoval, naj se prizivu ngodi, ker je Orajžar veliko storil, da sezida lepo hišo, ker bi njegova gostilna brez hleva ns imela nič pomena, in ker stavbeni red dovoljuje, da se pusti izjemoma tudi odprtina, čeprav je dolo čeno, da se morajo hiše stikati. Obč. svet Tur k je podpiral predgovornikov predio«: i u govoril o zatiranju hišnih posestnikov. Župan Hribar je opozoril, da Grajžarja nihče ne brani, zidati hleva, brani se mu samo, da bi ga postavil tako, da bi kazil vso ulico. Občina mora vender gledati, da se v mestu ne ho zidalo kar tako kakor svoj čas v Vodmatu. Obč. svet. Šubic je izjavil, da ga Zužkovi predlogi niso prepričali. Ci raj žar je k prvi parceli, kj>r je postavil hišo, kupil še jedno, da jo porabi za dvoriš'v. Ako bi moral spredaj postaviti hišo, bi mu nič dvorišča ne cacalo, ako se mu dovoli hlev, bi ta gledal na ulico in se sprednji prostor ne bo nikdar zazidal in bi nas pozneje križali, če bi dovol It stavbo, kakor jo hoče v svoji trmogla vosti prošnjik. Protestovati pa je proti temu, da se iz obč Bveta govori »kozi okno in da se očita za tirauje tistim, ki se žrtvujejo, da delajo. Ojč. svet. dr. Tavčar je konstatoval, da si nasprotujeta dva strokovnjaka. Ako dovoli stavbeni red izjeme, p >t - m je dolžnost obč sveta, postopati tako, da zniža Urajžarju troške. Hlev bo stal zadaj, eprtdaj bo vrt z Iičuo ograjo iu ker to ne bo kazilo ulice, naj so privivu ugodi. Obč svkt. Pavlin je povdarjal, da je izjeme delati samo tedaj, kadar drugače ne gre. Vrtiček ob cesi je iiuzoričen. Ako zgradi Grajžar nov trakt ( b cesti, bo imel lepše dvorišče, le malo več atro škov, mesto pa tam ne bo skaženo. Prt glasovanju je bil »prejet predlog obč. svet. Žižka, na kar je župan Hribar konstatoval, da sklep nasprotuje dolo bitu stavbenega reda o zgradbi hlevov in izjavil, da je vsled tega primoran storjeni sklep ustaviti. Obč. s?et. dr. Požar je poročal o napravi ograte pri B'eiweisovi cesti in je predlagal, naj se napravi ograja samo v dolž ni 120 m m naj se delo odda Fr. Pustu za 250 gld. Obč. svet. Komove je opozoril, da južna železnica ne bo pustila, da se napravi ograje samo 120 m, potem pa živa meja, na kar je župan Hribar konstatoval, da je občina vezana napraviti cg ajo v vsi dolžini. Poročevalec je v tem smislu predrugač:l svoj sklep in je obč. svet dovolil kre dita 336 gld. Obč. svet. Žužek je poročal o prizivu hišne posestn.c • Ivane Štemove na Emonski cesti glede fisadiranja njene nove hiša n je prediagal, naj se prilivu ugodi, če podpiše Ivana Štemova reverz, s katerim se zavežp, da fasad ranje koj izvrši, čim se regulira K-nunska cesta. Sprejeto. Po poročilu obč. svet Dimnika je bil do voljen uaknadui kredit 76 gld. 50 kr. za nekatere poprava na I mestni deški šoli m so bili odobren: računi o pora i dotac je za 1. 1897,93 za okrajno nč-teljsko knjižneo, o porabi dotacje 200 gld. za poravnava zastankov na mestni dekliški osem-az-radnici, o porabi dotacije na mestni nemški deški ljudski šoli, o porabi dotacije za šolsko knjižnico mestne de.kl ške o se m razred niče, o porabi dotacije mestne nemške d»klške ljudske Šole, o porabi dotacije 11. mestne deške ljudske šole, o porabi dotacije ljudske Šole na Barju, o porabi do acije na uršulinskih šolah in o porabi dotacije na I. mestni deški ljudski šoli. Povrh je bil na predlog istega poročevalca dovoljeu naknadni kredit 245 gld. za nekatere nujne poprave na obrtnih strokovnih šol h in naknadni kredit 11)8 gld. za šolsko opravo za tretji letnik višje dekliške šole. Obč. svet. Šubic je poročal o izplačevanju dotacije dekliški šoli v L'chtenthnrnič aem zavodu. Doslej je zavod moral vsako leto poseb-i prositi za dotacijo, sedaj ta piosi, naj se mu, kakor drugim šolani, jedenkrat za vselej dovoli dotacija. Poroča valac je predlagal, naj se prošnji od prihodnjega šolskega leta ugodi. Sprejeto. Obč. svet. Žitnik je poročal o predlogu mestnega vrtnarja, da se napravijo svarilne table in klopi za novi park ob Bleiweisovi cesti in je prediagal, naj se dovoli kredita 110 gld., kateri predlog je bil sprejet z dostavkom obč. s*et. P redovi ča, naj se v park na prejšnjem Žitnem trgu postavi šest klopij. Obč. svet. Žitnik je poročal o prošnji mestnega vrtnarja, da se dovoli potrebni prispevek za nakup rastlin in je predlagal, naj se dovoli v ta namen 300 gld. Sprejeto. Obč svet. dr. Stare je poročal o ponudbi kneza Auersperga, naj občina po 20 gl I.[^}m odkupi nekaj njegovega sveta v Vegovih ulicah in je predlagal, naj se ponudba odkloni. Sprejeto. Obč svet. dr. Starš je poročal o zahtevi Bozalije Jevnikarjeve na Tržaški cesti, naj se jej meso po 2 gld. 50 kr. plača svet, kateri se hoče odkupiti, po 10 gld. in je predlagal, naj se ponudi 3 gld. 50 kr. za Qm. Sprejeto. Obč. svet. dr. Stare je poročal o ponudbi Ivane Susteršičeve, naj jej občina proda nekaj sveta na Ajdovem srnu in je predlagal, naj ae ponudba odkloni. Sprejeto. Obč. svet. dr. Star s je poročal O zahtevi Frana Jsvnikarja, Frana Puca in Jos. ŠeJka, naj sa jim plača odškodnina sa svst, kateri to mestu odstopili in je predlagal, naj ae zahteva odklonu Sprejeto. Obč. svet Grošelj je poročal o oddaji vode iz mestnega vodovoda v novo topničarsko vojašnico in je predlagal, naj se oddaja po 8 kr. kub. meter in naj se v glavno osv napravi vodomer. ' Obč. svst. Šubic se je izrekel proti znižanju ceni. Po pravilih, ki so sa občino zakon, se sme znižana csna dovoliti samo dobrodelnim zavodom, zato naj občina ostane pri normalni ceni. — Sprejeto. Obč. svet. Pavlin js poročal o naknpu ob mestni vodarni v Klečali ležeče parcele in je predlagal, naj se dovoli Še 34 gld. — Sprejeto. Ostale točke dnevnega reda so se rešile v tajni seji. Koncem javne seje je obč. svet. Za buk o ve o interpeloval župana radi napada „Slov. Lista" na mestni stavbni urad in na obč. svet, v katerem napadu se hujska občinstvo na nečuven način. Župan Hribar je izjavil, da ga je pri Čitanju .Slov. Lista" obila glob >ka nevolja, da se take n či tiskajo. To vender ne gre, da bi že vsakdo mest ni m uradnikom, ki so pravi mučeniki in store veliko več, kakor je njih dolžnost, odrekal vsako sposobnost. Ž«l, da je v Ljubljani tako, da kdor nima druzega posla, zabavlja ah na župana, ali na magistrat ali na mestne uradnike, ali da slovenski časopis tako piše, to je nečuveno. Župan je pojasnil, da pri zgradbi „ Mestnega doma" udrli usad, bi se bi prej ali slej moral udreti, ker je bila dotična zemlja nasip. Za zgornje hiše ni nobene nevarnosti, ker stoje na skali. Kar so poročali zunanji l>sti je bilo izmišljeno, kakor večioa tega kar pišejo (Obč. svet. Lenče: To je Dzimskega delo I) Prebivalci dotičnih hiš so bili deložirani le radi varnosti in se vrnejo v hiše že te dni. Draga stvar katera se očita, je niveliranje Rimske ceste Tudi tu ne zadeva uradnikov nobena krivda, ker so na* pravili idealen načrt, kakor je bilo že prej pojasnjeno. V »Slov. Lista* se govori o obč. svetovalcih, da postopajo sebično, da jih vodijo egoistični nameni, češ, da imajo nekateri akcije stavbne družbe. To je nizko in podlo obrekovanje in obžalovati je, da se more v nas kaj tacega pisati in še v listu, pri katerem je nekdo iz obč. sveta udeležen. Župan je izjavil da ne more nič storiti, ker nima s Slov. Listom" nobene zveze in nimam nič upliva. (Obč. svet. dr. Tavčar: Jaz ga imam! Občna veselost. — Jaz sem stalen sotradnik.) Obč. svet. Pavlin je pojasnil, da je jakost škarpe pri „Mestnem domu" bila že prej določena, sicer pa da nima mesto nič škode, ker se je nekaj zemlje s hriba udrlo Obč. svet. dr. Požar je interpeloval radi odstranitve ograje pri Soossovem svetu na Resljevi cesti. Župan Hribar je odgovori), da je gospe Soossovi že davno dal nalog, odstraniti ograjo, a kakor drugi se tudi ona ni zmenila za nalog, tako da bo moral magistrat dati ograjo na njene stroške popraviti. Sploh je opazovati, da se nekateri me* ščani ne zavedajo svojih dolžnostij. V zadnjih 10 letih je več hišnih posestnikov pozabilo, napraviti trotoirje. Magistrat je zahteval, naj to zdaj store, a oni pravijo, da se na noben način ne udajo, vsled česar bo moralo mesto napraviti trotoirje in troske t eksekucijo izterjati. Če so ti meščani izgubili smi-> sel za javnost, potem ne preostaja druzega, kakor z vso strogostjo postpat, da se doseže, kar meščani drugod sami od Bebe store. Obč. svet. dr. Iludnik je omeni, da je bil ljubljanski obč. svet jeden prvih, ki se je zbral povodom smrti cesarice in na slovesen način izrazil svoja čutila. Pri tem ni gledal, ali se njegov korak hitro raznese ali ne. Čudno pa je bilo, da o dotični seji ni bilo nikjer nič Čitati, dočim so bila objavljena poročila o jednacih izjavah iz najrazličnejših krajev. To je naredilo utis, kakor da je koreepon -denčni urad nalašč zamolčal dotično izjavo. Ko bi bila dež. vlada o njej poro ala, bi bila gotovo prišla v javnost. Govornik je vprašal župana, če mu je to znano in ako vlada res ni nič poročala, naj poizve za uzroke. Župan Hribar je odgovoril, da tudi on ni našel v listih poročila, da je pa mogoče, da ga je prezrl. Mogoče je tudi, da vlada nič ni poroča'a, pri čemer pa gotovo ni imela slabega namena. Žu-pan je obljubil, da o tej interpelaciji obvesti dež. vlado. Po tem odgovoru je župan zaključil javno sejo. Dnevne vesti. V Ljubljani, 7. oktobra. — (Kranjski klerikaloi in položaj.) Jeden naj odličnejši h slovenskih rodoljubov nam piše: Si* nočni „Slovenec" grozi, da izstopijo kranjski kato-liško-narodni poslanci iz večine, ko bi grof Thun poklical v ministerstvo dr. Ferjančiča. Ta grožnja je v sedanji važni in resni dobi naravnost izdajstvo slovenske stvari. Ko je „Slovenec" poročal, da otegne v ministerstvo poklican biti PovSe, molčali smo mi, ne zato, kar nam morebiti i m pomije dr-iavniika nsposobljenost Po v*« tova, temveč zato, ksr dobro verna kako velicega poavna bi bilo, ko bi kak Slovenec — pa naj bode Peter ali Pavel — dobil sedež in glas v sveto krone. Tsm bolje nas torej iznenađuje poročilo „Slovenčevo", katero nam odkriva tudi dejstvo, da se dr. Krekova garda, dasi pripada vsa „slovanski krščansko-narodni zvezi" in bi morala po navadnih pojmih parlamentarizma po-k »rovati se večini njeni, postavlja že a priori izven a veze. Z ires: velika doba našla je neznansko majhne alovanske može pri dela. — (Imenovanje) Ker se je g. P a v 1 i n od povedal službi, bil je v posledaji tajni seji občinskega eveta g. Janko Raj ar, dosedaj živino-adravnik v Grubišnempolju, imenovan upraviteljem mestne klavnice v Ljubljani. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Opetovano opozarjamo na današnjo noviteto, na izborno borko .Martin Smola ali kinematograf", ki se je igrala na Danaju, v Pragi in v Zagrebu z največjim uspehom Burka je prav dobro pripravljena ter so glavne uloge v rokah gg. Prej ca, režiserja Inemanna, Danila in Verovška ter gdč. 0 g r i n e c. Naša drama prinaša slovenskemu občinstvu letos že tretjo no viteto, kar je za naše razmere naravnost velikansko. Ako se pomisli, da imajo — pri pičlem številu naših igralnih močij — vedno isti Členi glavne vloge, smemo zahtevati, da vsaj ljubljansko občin stvo prizna veliko trudoljabnost uaŠega dramskega osobja ter pride k predstavi v najobilnejšem številu. — Členi kluba slovenskih biciklistov „LjubljanaJ j se še jeden krat uljudno opozarjajo na to, da je novo vežbališče že dolgo časa iz ročeno v poru bo. Mi si ne moremo razjasniti, zakaj ravno gospoda, kateri so si toliko želeli novega vežbališča, še sedaj nimajo svojih koles spravljenih v njem. Vežbališče je namreč popolnoma prikladno urejeno; jeiino oprava garderob še ni dogotovljena, in beljenje sten se je iz nnuljivib razlogov odložilo do spomladi. V vežbališc-u se nahaja noč in dan klubov sluga, ki snaži in varuje kolesa. Sicer pa namerava klub zavarovati v vežbališču shranjena kolesa tudi proti požaru — Želeti bi bilo, da bi pobtalo vežbališče nekako shajališče klubov I. členov, »lasti pri priredbi iz'etov v okolico. — .Zveza slovenskih kolesarjev" je iz posebne pri jaznosti odatopila dan 9. oktobra „Klubu dolenjskih biciklistov** v Novem mestu. Zato bi prosili vse ljubljanske kolesarje, da se ude Ježe d rke omenjenega kluba polnoštevilno. — Dne 15. oktobra t. I. pa se bode v Novem mestu izročil prometu novi most čez Krko. DproŽila se je misel, da bi priredil „Klub slovenskih biciklistov ,Ljubljana ■ ta dan izlet v Novo mesto. Ker pa se bode izlet vršil le, če se prijavi zadostno šte vilo udeležencev, prosi sa vsakdo, ki odobrava ta projekt, da javi svoje ime klubovima rudnikoma, gg. K mest u Koželju ali lvu De včiću. — Končno «»i par besed cenjenim damam kolesaricam! Videli Kino včeraj lepo družbo slovenskih kolesarjev, mej njimi tudi več odličnih slovenskih gospej in gospo-diČin. Srce pa nas je bolelo, ko smo opazili, da so izmej vseh teh dam le — 4 členice .Kluba sloven «kih bi« ikliHfov ,L;ubIjana'*. Naj se nam ne šteje v zlo, če opozarjamo slovenske dame na njih nemške tkoleginje, katere so vse v nemškem klubu ! Sedaj, ko imamo lastno vežbališče, iu ko se v kratkem voli damski odbor v klubu, bi pač prosili malo več zanimanja za nas klub! — Odbor. — (Razstava Germovih slik v Rndolfi Damu) hode v nedeljo dne 9. t. m. ob G. uri zve čer definitivno zaključena. — (V Ljubljanico padel) je na Sv. Petra nasipu dan*-s opoldne 7 let stari šolski učenec Viktor Kregar, sprevodnikov ain, stanujoč na Sv, Petra nasipu št. 37. HI je že v veliki nevarnosti, da utone, a v tem hipu je skočil v vodo 14letni fant Anton Kastelič in ga potegnil iz vode in rešil gotove Bmrti. — (Tujci v Ljubljani) Tekom meseca se p tembra bilo je v tukajšnjih hotelih in gostiloiŠkih prenočiščih 2351 tujcev, torej za 257 več nego v istom mesecu lanskega leta. — (Izgubljene reči.) Tekom meseca septembra bile so pri mestnem magistratu ljubljanskem zglaŠene naslednje izgubljene reči: Šest denarnic s akupnim zneskom 49 gld. 10 kr , zlata žepna ura z verižico, dve srebrni žepni uri, zlata verižica, plaid, zlata zapestnica, vrhna suknja, srebrne zapestnica in srebrn obroček z obeskom. — (Najdene reši.) Pri mestnem magistratu ljubljanskem bile so tekom meseca septembra zgla šene oziroma oddane naslednje najdene reči: Tri denarnice a skupnim zneskom 93 gld. 30 kr., frak, bodilna ura, dva dežnika, srebrna zapestnica, ha-velok, ženska pelerina, prstan, dva para rokavic, kovčeg, steklenica žganja , dve palici in jedna pahljača. - — (Osebna vest.) Včerajšnja .\Viener Zei-tung" javlja, da je nadučitelj v Kamnika, g Fran Spin tre imenovan glavnim učiteljem na učiteljišču v Kopru. — (Ia Čateža ob Savi) se nam piše 5. okt.: Ker se vsestransko poprašuje ust meno in pismeno, kdo je ona žrtev ,v krškem okraju" (glej dopis od 3. t. m.), naznanjam tu javno, da sem jaz podpisani. Objavljam tudi to zategadelj, ko bi se znašel dober prijatelj, ter mi svetoval, da li, in kako je temu od-pomoči. Le to naj še omenim, da js vsak ogorčen, ter se čudi, kako js mogoče, da se kaj tacejra zgodi v 19. stoletji, in da je to naravnost vnebovpijoča krivica. Kako je do tega prišlo V lz osebne mržnje in preoblastnega postopanja z nekaterimi učitelji, kar po nedolžnem itd. — Ivan Gantar, nadučitelj. — (Vodna zadruga) za desni breg Bistrice v kamniškem okraju se snuje. — (Požar.j Predvčerajšnjim, 5. t. m., zjutraj ob 8. nri je zgorela tovarna delniške družbe CJ 0 p-pinger & C o m p v Belipeči. Škoda se ceni na 60 do 70 tisoč j*old. — (Poročil) se bode jutri dne 9. t. m. v Čmarji pri Jetšab g Frančišek Prati nseie ml. iz Sv. Jurija ob južni železnici z gospico Anko Lešnikov o. Vrlemu narodnjaku in dražestni nevesti preHrčno čestiatno! — (Iz Gradoa) se nam piše: Da vidite, kako se godi Slovanom v Gradcu in kako sa zatirajo, poročam o naslednjem vzgledu: G. Antonu Vedliku, 76 let Htaretnu možu, oipovedal je magistrat eamo zato občinsko stanovanje v Friedriehgaase štev. 8, k«r je izvedel, da je imenovaui — Ceb. Ko je mož šel vprašat na magistrat, zakaj da sa je atonla odpoved, rekli so mu gospodje, da se zauapiej ne bo sprejel nobeden Slovan več v hišo, ki je last ni na graške občine Tega pa občinski gospodje ne po mislijo, da je starec blizu &U let v Graduu, da je čez 40 let davek plačeval, sedaj pa, ko ne more več delati, mu odrekajo podporo in mu pravijo, da uaj gre v svojo domovino. — Doma ga ne poznajo več in tukaj nima nobenih pravic, kaj hoče starček storiti! ? * (Plcdoviti pisatelji.) Jules Verne je objavil svoj prvi roman «ele v svojem 35. letu. Danes je star 70 let, a je napisal ž-» nad 400 povesti). Piše namreč vnak dan od 6. zjutraj do 11. dopol dne. Jules Verne je vegetarijanec in telesno jako krepak. — Og^rski p satelj Maurus Joka i je na pisal 320 novel, 25 debelih romanov io 6 dram. — Angleška pisatelj skem semenišču. Zbor nics je potem volila odseke. V nagodbeoi odsek so bli iz „Stovanske zveze" voljeni: Berks, Laginj a, S u k 1 j e in V a h n j a n i u Predseduik tega odseka ho B i 1 i n s k i, prvi podpredsednik Schvvegel, drugi Vahnja-niu Na to je zbornica nadaljevala razpravo o regulaciji plač državnih slug. Socijalni de mokrat 11 e sel je očital finančnemu ministru, da tira revolver-pol it'ko in rekel, da so državni sluge v permanentni obupnosti. Krščanski socijalist Bielohlavvek je psoval Cehe in dr. Kaiili, kličoč neprestano, da mora pribiti njihova sramodejstva. Čehi so se mo smejali in ga dražili s klici: Dunajski plin se podraži, kar je moža popolnoma zmotilo. Bielohlavvek je svoje besedičenje zaključil t vzklikom: Zapomnite si, da sladkor ni za to, da ž njim ljudem življenje grenite. Pietak je nasvetoval, naj proračunski odsek tekom osmih dnij poroča 0 predlogi. Ko je govoril še Al m ann , je bi sprejet Bvkov predlog na konec debate. Generalna govornika bosta Schrammel in nemški liberalec P e rg el t. Prihodnja seja bo v četrtek. Danaj 7. oktobra. V sioočni s^ji »Slovanske krščansko-narodne zveze" je dr. Fer-jaučič izjavil, da se ne si- uja z izjavo, katero je gltde „Slov. Naroda- dal vit. Berks iu da jo graja. Tej izjavi dra. Ferjančiča na se pridružila tudi poslanca 11 ob i6 in Suklje. Dunaj 7. oktobra. Poročevalec kvotne deputacije B ee r je oboki, vslei česar odpotuje kvotua deputacija šele v torek v Pešto V včerajšnji eeji je lier obširno pojasnil celo kvotno vprašanje iu predlagal, naj se zahteva, da mora 1 . •« *ska k skupnim izdatkom plačati 38°/0-Fin.-, učni miuister je temu predlogu pritrdil. V to kvoto n:. vračunan takozvani 2°/„ ptecipuum, k »ter i mora Ogerska plačevati. Dunaj 7 oktobra. ITiadna „Wiener Ztg." prijavlja lastnoročni pismi cesarjevi Thunu in Dipauliju, s katrima se imeuuje baron Josip Dipauli pl. Traubeiin trgovinskim ministrom. L»stuoročui pismi sta datirani z dne 6. oktobra. Danes ob 1. uri popoludne so se uradniki trgovinskega raiuisterstva predstavili novemu mi nistru. Dunaj 7. oktobra Večerni listi napadajo vlado radi odprave davka od kongrue. Pravijo, da je to koncesija klerikalcem, da ti izkoriščajo položaj za svoje žepe in da hoče vlada podariti episkopatu in bogititn samostanom ter duhovnikom kar pol milijona na leto. Duna.j 7. oktobra. Štajerski namestnik marki B a c q u eh em je prišel sem, da poroča o graških \olitvah. V političnih krogih je občno mnenje, da odstopi že prav v kratkem. Prag"d 7. oktobra. Povodom sklepa li-berškega sodišča, da neče češki razpravljati, je višje dež. sodišSe ukazalo, da morajo pri vseh sodiščih v češkem kraljestvu biti s .-»niti, kateri znajo češki, ker ima vsak čeh v celi deželi pravico, iskiti in najti pravo v svojem jtziku. Lvov 7. oktobra. „Prže glad" pravi, da je imenovanje barona Dipauhja trgovinskim ministrom dokaz, da vlada ne misli na parla irnntar o rešitev nagodbe, ker Dipauli ni zmožen, nagodbeue predloge zastopati in tudi nima več časa, se na to pripraviti. Vlada si hoče samo moralno podporo desnice zagotjviti, da more potem nagodbo uveljaviti s § 14 Po-razumljeoje mej vlado in desnico ne bo za* četek normalnega funkcioniranja parlamenta, ampak začetek dolgih parlamentarnih počitnic. BttdinipeŠtuV 7. oktobra Predsednik je danes v parlamentu naznanil, da se je podpredsednik Berzeviczi odpjvedal mandatu. CetiniO 7. cktobra. Saad paša pride te dui v Berano, da vodi preiskavo radi zadnjih bojev mej Vasojeviči in Albanci. Č5rnog>rska vlada predloži vsem veleslam spomen co, s katero bo zahtevala, naj se za beranske Srbe poskroe posebne garancije proti vednim napadom, katerim so izpostavljeni, sicer bi ČJrna-gora ne mogla ostati več indiferentna. London 7. cktobra. I« IVkma poročajo, da je navzočnost inozemskih vojakov, poklicanih v varstvo njih poslaništev, prebivalstvo močno vznemirilo. Vsled tega so trije členi mioisterstva naprosili poslanike, naj pošljejo tuje vojaštvo proč, zajedno pa je vlada izdala ukaz, s katerim se za vsako i usu hiranje Evropejcev določa kazen na smrt. Novi Yorlr. 7. oktobra. Mej ameriškimi vojaki pod vodstvom generala Bacona in mej Indijanci je prišlo 30 milj od mesta Walker v državi Minesotta do bitke, v kateri je bila po poročilu „"\Vorlda" ameriško vojaštvo z generalom vred do zadnjega moža uničeno. Vlada js poslala na lice mesta 50 00 vojakov. Melusine mazilo za lice ©dstriniuie v najkrajšem casn vsakovrstne pege, lflaja in mozolčke t*}>n8,oaje). — Popolnoma neškodljivo. 1 loacek »5 kr. Higien. medicinićno milo zraven :i» kr. (387—32) - .1 «m11iiii sKnlojjrn === deželna lekarna Ph. Mr. M. Lensteka LJubljana, poleg mesarskega mostu. Telefon žte-v. GQ. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 306-2 m. •i ■ 8 i';«, opa-aovanja Stanje barometra v mm. Tempera | tura v °C Vetrovi Nebo 6. 7. • S, svecer 7. Ejatraj 2. popot. 735 6 734 6 733 6 13 l 97 17 6 si. jug ■1. svzh. sr. jog jasno megla oblačno 00 Srednja včerajšnja temperatura 15 2', ta 3 2' nad sor malom. ID\xzxa08lceL borza dne 7. oktobra 1898. Skopni državni dolg v notah..... 101 1 m ft i km iaeaatoirafLuiere v steklenem salonu kazine. (Vhod skozi vrt.) (1550-5) Danes ln vsak daa ob 5 , S . 7. in 8. uri zvečer, v nodoljo tudi >-U 10., 11. in 12. uri dopoludne in ob A. uri popolndne M predstave. ► S. nov vspored i 1. Panorama obale Saons (od parnika posneta). 2. Izhod is stola« cerkva v Kliznu. 3. Šola za mečevanj o. 4 Na vihti na morju pri Opatiji. 5. Sasiganj« ljnlika. H. Oihcd 500 ciklistcv. 7. ZraM -mberto ln kra- I.lici Hargherits t Konti. w Dianino kopališče v Jffiliaa (na splošno zahtevanje). i*. Podlrtaui« sldis (na Dunaja več ko lOOOkrat predstavljeno). 10. Stolni trs v MIlanu. It. Stsaple.ehaie dn-jotesv n a splošno sahtevanje . 12. Prepir maj ženami, ki ga prekine pea (komično). Vstopnina ilO kr.. otroci in vojaki do narednika IO kr. (Sedeži) Programi brezplačno. Ces. kr. avstrijske državne železnice Izvod iz voznega reda ▼ •ljavon od dna 1. oktobra 1898. lota. Odhod ta LJnklJiane jnž. kol. Proga *>■ Trbil Ob 12. nri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzenfeste, Ljubno; čez Stdzthal v Aasse, Solnograd; čei Klein-Reifling v St«*yr, Line. na Dnnaj via Amstetten. — Ob 7. nri 5 m zjutraj osnimi vlak v Trbiž, Pontabol, Beljak, Ce lovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selztbal v Solnrgrad; čez AmRtette' na Danai. — Oh 11. nri 50 m. dopoladre osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljnbno, Sebthal, Dunaj — Ob 4. uri 2 m. popolndne osohni vlak v TrbiA Beljak, Celovec, Ljnbno; čez Selzthal v Solnograd, Len*) - Grastein Zeli ob jezern, Inomost, Bregenc, Čarih, Genevo Pariš; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bndejevice, Plzc.i. Marijine vare, Ileb, Francove vare, Karlove vara, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Progo v Novo sne«i» tr» v He< oevjo. Meaani vlaki: Oh 6. nri 15 m. Bjntraj, ob 12. ari 55 m. popoludne, ob 6. an 30 m. svečer — Frlho«! v L.|u»IJ*no j. k. Pr«»KH ta Trblso. Ob 5. an 16 m zjutraj osohni vlak s DnnaiF via Amstetten, is Lii>»kega Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Solno ljnar d. k. v Koennlk. Ol 7. ari 23 m. zjutraj, ob 2. nri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m io ob 10. uri 25 min. zvečer, zadnji samo ob nedeljah in praenikih v oktobra. — Prihod v tt|abl|oaio d. k. la Kamnika, Ob 6. uri 56 m. sja traj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. or- 10 m. in ob 9. ari 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih v oktobiu. (1044—77) Razglas. Oni dopustniki in nadomestni rezervisti sanitetnega oddelka it 8 in garnizijske bolnice it. 8 v Ljubljani, kateri se hočejo prostovoljno udeležiti slavnostne razdelitve jubilejske spominske kolajne (medalje) na dan 2. decembra 1898, naj to ustmeno ali pismeno do V. oktobra* 1M*S ta sem naznanijo. (15^3—2) Ljubljana, dne 4. oktobra 1898. G. in kr. garnizijska bolnica v Ljubljani. z lepo pisavo #.ell naftiopltl 'aliizbo, tiiill lacHNiio. — Ponudbo pod „pisar" na upravni-štvo „Slov. Naroda". (1562—a)> Za neko italijansko tkalnloo tirno ae ifiče spretan tkalec žimnatih mrež ki svojo stroko temeliito razume in se more izkasati m dobrimi spričevali ter bi skoro mogel vstopiti. Ponudbe v nomskem sli italijanskem jezika naj se poSljejo: JLesser & Ltmao, Informations-Bui-eau, Dunaj, Z., Frana Josefa-Quai SI. (1538—2) Stenografa zmožnega slovenske in nemdke stenografije (najrajse jurista) vzprejme (1!S61—2) dr. Ivan Dečko, odvetnik v Celji. Gostilna v najem. Od 1. Joouvor|« 1899 se da v najem gostilna o prav lepem kraju no Dole>Mjak*>na, prav blizu farna cerkve in kolodvorske postaje. Prilika je posebno za tske, ki bi se pečali s uaolo meštari |o, ker ae v tej gostilni, ob nedeljah in čez teden proda obilo jedil. Za gostilno so 3 sobe, 1 velika kuhinja, jedilna shramba in klet. (1531-4 V*č o tem se izve pri Far. Zuro-u V 'l'rebs|eai. St. 32.425. Razglas. (1530—2). Za 1. november leto«, eventnvalno za 1. februvar Ittttl). leto je v II nadstropja novozgrajene aiesćauske bolnice v Ljubljani oddati stanovanje obstoječe ii 5 sob in postranskih prostorov, v najem« Pogoje izvedeti je pri podpisanem magistratu ▼ navadnih uradnih urah Mestni magistrat v Ljubljani dne 24. septembra 1898. (j lit ril no: Dne 4. oktobra: TomaŽ Ka-stelic, krojač, 56 let, je na Pasjem brodu v Gradasici utonil. Dne 5. oktobra : Ivan Zgonc, sprevodnik, 65 let, Dunajska cesta št. 35, pljučnica. Dne 6. oktobra: Jožef Tavčar, trgovske shornice uradnik, 81 let, Sv. Petra cesta st. 47, jetika. V deželni bolnici: Dne 4. oktobra: Marija De« loat, branjevčeva vdov«, 79 let, ostare I ost. Dne 5. oktobra: Jožef Žavbi, kaj žar, 44 let, suftica možgan. Vizitnice priporoča INA TISKARN v Ljubljani. Št. 3i09. (156S) Služba rudniškega nadzdravnika, eventuvalno rudniškega zdravnika. Pri podpisanem c. kr. rudniškem ravnateljstvu namestiti je službo nielnlihvara nadzdravnika v IX., eventuvalno riiiluifskeiru idrav- iiI kis v X čmovnem razredu z v teh čioovnih razredih določenimi dohodki, dalje štiristo (400) goldinarjev letne popotni ne, letnih 38 gld. za kurjavo ordinaenske sobe in cd kazan i ra stanovanjem proti odtegnitvi polovice aktivi-tetne doklade. Imenovani b d« v sla'aju, da bi se ne mogel skazati s predpisanim triletnim in brezgrajanim službovanjem pri kakem eraričnein rudniku, Ae le po triletni poskusni službi — mej katerim čaHom se mu služba lahko polu-letno odpove — stalno nameSčen. V slučaju stalnega nameščanja vračunijo se te tri leta za pokojnino, ne pa za petletne doklade. Zdravniki, kateri zamorijo dokazati, da so v operacijski kirurgiji in v pcmoči pri porodih posebno izvežbani, imajo prednost pred vsemi drugimi prosilci. Službene dolžnosti rudniškega zdravnika določuje službeni poduk. S kolekom za 50 kr. previđene prošnje z izkazom starosti krepkega života, dosedanjega zdravniškega delovanja, znanja nemškega in slovenskega, ali kakega druzega slovanskega jezika kakor tudi doktoratva medicine in kirurgije in porodniAkega magidteratva, uložiti je Ickuui Atlrlh tednov pri podpisanem c. kr. rndoiskem ravnateljstvu C. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji dne* 2. vinotoka 1898 Slarodni dom c/. n. MCI IK občinstvu oi Sovcfjujcnt uljuSno ftasnatiitiSa picvs-atncrtt s Snem 8. -t. m. restavracijo in kavarno a „fflarodnem doma". o/otzticiČ oc 6'oScnt, poottcči o&iv. oSčiftotvu a ncifbofjSinti jcSili in pijačami in &ftzGc£ s>a vodno pojtzcSfio tez pzoiitt ninocjoStcviCnccfa oCiofia. ćfoaa SJtagr. Splošno kreditno društvo v Ljubljani, Dvorni trg št. 3 sprejema ln isplaćuje hranilne vloge vsak dan, obresti 4,/i°/0 polumesečno ali 4% od dneva vložitve do dneva vsdige. i V tekočem računu (Oiro-konto) se raču-m naj o obresti od dneva vložitve do dneva vsdige sa zdaj po 3Va°/o- •u Rentni d-SLTrelc plača, društvo eamo. § Posojila in kredit v vsaki obliki, obresti so po 6Vi°/o in po 5°/0, bres vsakih troškov ali prispevkov. Poštno hranilnične položnice in pojasnila brezplačno v pisarni ali pO pOBti. (1665-2) Uradne ure od 9.—12. d- polinlne in od 3.-5. ure popoludne. Izdajatelj in odgovorni urednik: Jo h; p Nolli. L'iatuina in tisk .Narodne Tiskarne".