A Stražar:         "________ [_^
Zatajeni sin.
'        Pripovest iz časa ttačanstvu.
(15. nadaljevanje.)          {    {
O s m o p o g I a v j e.                f i
W~             -7.z pnro no'v-.  ko )"- b;fa
^'         Angelica vgroznl grajski jeci,
&         ji je grajski pastir Anžek govo-
"T          »1 skozi  zamrezeno  okence:
W      ,,Angelica  bodi   pripravljena,
^s^^      še nocoj  boš  rešena!.'. .
Kakor blisk se je hitro raznesla no-vlca^ kaka smrt je doletela ,,grbastega Lukeža". O tem je kajpak tudi zvedel ^ožeški graščak. Zelo nemiren je postal >i> (Crugi -jiovici: Da bo njemu tako o-sgvraženi Peterček postal Reberski gra;-ski zet. Se hujse ga pa ]e vznevoljilo, da bo povrhu tega še njegova tlačanka Zlatarjeva Angelica v kratkem — graj-?ka gospa!                                    •      [
•Razumljivo ]e, da graščak ob sp<>-minu na vse. to niti spati ni mogel.'—
Mrzlq, jesensko pktobersko jutro je biio, ko sta sta rožeški grašcak in n]e-gov oskrbnik skupno na lov. Nekaj časa sta hodila kar molče, to tišino jfe naen-krat prekini!a nasljedna popevka:      ;
, Jmela, imela sem vrtec lep... s    Z drobnim rož'cam zasajen — ~         pa jih nimam noben'matrgat. Očka jn* mam'ca so prestari — bratci jn' sestrice premladi,; Ie teb' ga bo.n dava fant č mo:, 1                 ker s'mi prihranu krancelj svo:,
oj ta deviški krancelj — moj!'
G;a'čak in oskrbnik sta kajpak po petju takoj spoznala znancga godca Dr-nulčka.
Graščak je postal kar hipoma izred-no dobre volje; objela ga je izborna misel, katero je povedal oskrbniku:
,,VeŠ kaj, pojdiva proti' Drnulčku, jaz bi rad nekaj zvedel od njega." 1.   .Pa.sta cdšla proti smeri!            (
f                      f^p^p;            ''     f ¦
A 'Godcu Drnulčku ni bilo srečanje š fema dvema nič kafpo volji, a ni smfcf tega Očito pokazati. '4 Ko pa ga je rožeški graščak začel lzpraševati: ,Je-li bo res v kratkem svat-ba na rebersketn! gradu, pa o Peterčku in AngeTici, tedaj je zviti- možiček takoj vedel, kam1 pes taco moli", zato je tudib tem smislu govoril: Da mu je sicer ne-kaj znano o terrr, kar je slišal od ljudi, a veČ pa ne ve. —
iGraščak pa ni bil s takim bdgovo-rom zadovoljen;. nekoliko je pomisli!,
a nato sladko priliznjeno začel:
,,Vestt vi Drnulček, lepo placilo do-bite od — mene, če mi pridete povedat, kdaj bo li svatba na reberskem gradu?" Drriulček je ka-pak vse obljubil, to pa samo zato, da se je hitreje odkrižal njemu obeh  neljubih  prišlecev.
Razšli so se vsak na svojo plat. Ko je bil Drnulček že daleč proč od obeh, p^a je sam med sabo gc\xri!: ,,Od rožcš-kega grasčaka že ne maram nobenega plačila, pa tudi nobene usluge mu ne bom delal; — kajti obesen bi še ne bil rad, kot je bil Luke? . . .
¦:  - ¦                                                 ^     -         : '   :       [¦.
Zamanj je rožeški graščak pričako-val Drnulčkovega čbvestila. Ker mo-žička Ie ni bilo na izpregled, je vse po-drobnosti zvedel po drugem potu. Vec noči je premišljeval, kako bi na vsaki tia-čin uničil Peterčkovo in Angeličino sre-čo. Naposled se je vendar odločil: Na skrivaj mo^a ugrabiti Angelico; — -Tcajtf fočito se, rri upaF, ker se je bal rokov-njaške osveta Toda kje in kako?. .
Pa tudi to je izvedel graščak! Oskr-bnik jfe izvohal, da hodi Angeliča več-krat bbiskbvat jfivojo bolno teto v"o-bljižju Moravč. Pot db te tete pa"je vbdi-la tudi nekaj časa skozi mali goždic:
Več^dni^ta toraj oskrt>rii^:pra §e en grajski hlapec optezovala v tem goz-
diču na Angelico, naposled sta jo pa  ' vehdar zalotila! —
Že v mraku se je Ange!ica nekega hladnega poznega iesenskegavečeja vra-čala pp tej samotni poti proti domu. Sa-rha ni vedela, zakaj Je bila ta večer tafctf razburjena; neki cudeh mraz jo j€ snre-letaval ...                                ¦         ...
Skoraj polovico švoje poti je že pre-ho^:'a, kar'S? izieia¦¦ 1 pij?\"'{i p-ccf njo d.a čudno našeml ena možakarja'.
Deklelrikne od groze; pa se prar surovo oglasi oskrbnik, katerega paAn-geL'ca ni spozna!a:                                  ¦'<
,,Ha, ha, fi grajska nevestica! Sedaj sLpa * naši^ ^kah, ako le malo žakn-čiš, — ti za vedno zaveževa tvoj kljun-ček — alo, hodi z nama!" ;                           *^                   .
Skoraj brez misli iri pol nezavestna . ie kakor v groznih sanjah hodila sama 'do smrti preplašcria uboga deklfca zo-  " bema graščinskima  tolovajema'. .'....•
,,Kdo feta, "kaj ji vqndar hočeta in kam ]o tirata?" Podzavestho se je tako po\prašiev:aTa.
Hocfila je tako Angelica dobre po! ure, ko je |>red šebo] zagledala -a\t\ takp strahotfe^ rpžeski ghid. Bila je tako) .n^ ...!.' jasnenif .'". . Uboga sirota se je od ^tra-  ; hu ses|d1|L itatla; a suroveža sfa jo *tr<3o ^ pcJg^aTrfe¦ in 'skoraj neš'apr6tigradu.7.u (Dalje prihodnjič.)           •     ;