LISTEK. Iz umetniškega sveta. Slovensko deželno gledališče. Naskok na nulin. (1870). Ljudska opera v treh dejanjih. Po pripovesti Emila Zola uglasbil Karel Weis. Vsebina: I. dejanje. V lotarinški vasi Rocreuxe obhajajo pri mlinarju in županu Devriexu zaroko hčerke Francoise z mladini Belgijcem Fredericom. Vesela družba navdušeno nazdravIja bodočemu paru, vaški kvartet mora celo zapeti podoknico, nazadnje začno živahno plesati. Nenadoma se začuje pruska godba. Družba se vsa preplašena razkropi, le Frederic stnelja čez ograjo na Pruse, ki ga iz zasede napadejo in mu vzemo orožje. Stotnik pove, da bo čez dve uri ustreIjen. — II. dejanje: Pruski vojaki večerlajo in se šalijo z deklo. Glas trobente jih šele spomni, da morajo počivat. Vsi odidejo. — Kmalu privedeta dva vojaka uklenjenega Frederica. Stotnik mu obljubi prostost, če pokaže Prusom skrivna pota skozi sanvalske gozdove v Montredon, kar pa Frederic odločno odkloni. Ponoči pride k njemu skozi okno zaročenka Fran- coise, ki ga pregovori k begu. Da se bo branil pred fizilirjem, ki stoji na straži, da mu nož. Hoče ga ustaviti, Frederic mu zasadi nož in preplava reko. — III. dejanje. Dani se, vse je še tiho v mlinu, hornist trobi budnico. Nato privedejo vojaki ranjenega iizilirja. Stotnik misli, da iraajo Frederica skritega in zahteva od Devriexa, naj ga izroči, drugače ustrele njega. Frederic pride sam nazaj, ker noče, da bi bila nevesta in njen oče brez varstva. Strel iz topa naznani, da se bližajo Francozi in z njimi rešitev. Prusi gredo nad nje, Frederic hoče s stolorn; udariti stotnika. Ta potegne samokres in ga ustreli. Frederic se zgrudi na tla z besedami: »Končano je, umiram, ljubim te!« Francoise joka in poljublja ustreljenega zaročenca. Strašna detonacija, in most čez reko se razleti v zrak. Ta snov, vzeta Zolajievem romanu, je mikala Karla Weisa, znanega češkega komponista »Poljskega žida« in »Revizorja«, za uglasbitev. Opera »Naskok na mlin« ni kaj posebno fenomenalnega in pomembnega, označil je to komponist sam z naslovom ljudska opera. V glavnem trpi na pomanjkanju enotnosti. Glasba ji teče gladko in labko, semintam se ji pozna vpliv del sodobnih opernih skladateljev. Dejanje je časih precej razvlečeno, se p^ tudi vzpne do efektnih dramatiskih momentov in gradacij, ki ne odrečejo na poslušalca mogočnega vtiska. Vrste se skromno uvršoeni solospevi, dueti, orkestralne medigre, zbor nima hudega opravka. Orkester je zgrajen v modernem duhu, deloma čez mero pomešan z vojaškimi signali. Tudi začne že sredi predstave presedati poigravanje in drcbljenje flavt in pihala. Hvalabogu je kapelnikov svinčnik marsikaj črtal, vse večjidel operi v prid. Glavni vlogi sta odlično kreirala Harfner (Frederic) in Lowczynska (Francoise). Izborna sta bila v d^vospevih, zlasti je prvi v zadnjem prizoru 3. dejanja pel čuvstveno, da mu rad odpustim, če v 1. dejanju ni bil posebno razpoložen. Hvalevredna partnerica mu je bila Lowczynska. Vlila je v petje in igro vročo ljubezen do svojega dragega, skrbela je in si prizadevala, da ga reši. Njen skrbni oče, mlinar in župan Devrieux je našel v Faifarju dobrega interpreta. Tip oblastnega, strogega stotnika je bil Križaj. Omenim naj še Kovača (fizilir). ki se ie potrudil za svojo partijo. Da bi le imel nekoKko rnočnejši glas! Kako se tudi iz male vloge da nekaj napraviti, je pokazal Bohuslav v vlogi vojaka. Debeli pivovarnar (Povhe), učitelj (Vondra). oskrbnik (Bukšek), gozdarski odjunkt (Rus), godec (Skrbinšek) in dekla (Faiiarjeva) zaslužijo skupnopohvalo. Zbor je zadovoljil, kvartet v prvem dejanju bi bil lahko boljši. — Taktirka Hrazdire je snečno vodila ves glasbeni aparat, priznanja občinstva ni manjikalp. —ec. Hinko Smrekar, znani karikaturist, je razstavil v izložbenem oknu knjigotržca Lav. Schwentnerja karikaturo, ki je predmet splošnega zanimanja in ima zmerom toliko gledalcev, da se niti zvrstiti ne morejo. Karikatura predstavlja pisatelje in pesnike: dr. Tavčarja, Aškerca, Kristana, VI. Levstika, Cankarja, Finžgarja, Meška, Govekaria, Levca, Trdino, Puglja, Golarja, Zupančiča in pisateljico Zofko Kveder-Jelovškovo. Vsakega je Smrekar dobro karakteriziral, nekateri so izvrstno zadeti. Dr. Tavčar nosi črno rumen trak, Kristan ima veliko rdečo kravato in cilinder z aineriškim trakom^ Golar drži v roki štefan vina (v steklenici ga je le še polovico), Meško ima kapico z narodnimi barvami, Finžgar vile, Zoika Kveder-Jelovškova pisano srce, Cankar je grozovito jezen, Aškerc in Trdina imata peroti, — Karikatura je izborna in vredna, 'da si jo vsak ogleda! $e kupca ji manjka! —'•