af> številka 13 četrtek, 3. aprila 1997 160 tolarjev Glasbena šola Velenje Nove orgle in orgelska dvorana Te dni se v glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje mudijo monterji dunajske firme Helmunt Allgauer. TU niso po naključju, ampak vgrajujejo nove srednje velike dvomanualne 38 registrske orgle. Montažo naj bi končali v mesecu dni, vključno z uglaševanjem. V tem času naj bi končali še vsa preostala notranja dela. Orgle je plačalo velenjsko gospodarstvo, stale pa so 2,5 milijona šilingov. Dokaj dobro napredujejo tudi dela pri izgradnji prizidka. ■ (L.O.) Lep materinski večer Humanitarna glasbena prireditev Dober dan sonce, ki so jo ob dnevu materinstva pripravili v Kulturnem centru v Velenju, je tudi letos uspela. Polna dvorana je prijazno in hvaležno pozdravila nastopajoče, med katerimi je bila tokrat posebna gostja Štefka Kučan. Med nastopajočimi so bile tudi plesalke Plesnega studia N iz Velenja (na sliki). Več na strani 6. ISSN 0350-5561 9 ____________ Ob koncu tedna bo oblačno s padavinami. REVIJA Šport Moda • Avto Očistimo Velenje pasjih iztrebkov! Tudi za kužki je treba počedi-ti! Ce bi vsi lastniki psov to vedeli in takrat, ko jih odpeljejo na najbližjo zelenico, da opravijo potrebo, tako tudi ravnali, potem tega ne bi bilo treba pisati v občinski odlok o vzreji psov in obveznostih pri vzdrževanju čistoče na javnih površinah. Ker pa vsi tega ne vedo, je bilo treba to zapisati. Kazen za nespoštova-nje te določbe je 8.000 tolarjev; za spremljanje pa je zadolžena Služba občinskega nadzora, ki deluje v okviru Mestne občine Velenje. Tam so se odločili, da bodo prej, preden začno posegati po tem neljubem ukrepu, za last- nike psov naredili prijaznejšo potezo. Za začetek bodo ob cepljenju psov proti steklini, sredi aprila bo to, brezplačno razdelili 1000 kompletov PVC vrečk namenjenih pobiranju pasjih iztrebkov, v vsakem kompletu bo 20 vrečk. Prepričani so, da bo ta gesta spodbudila lastnike, da bodo začeli ravnati tako, kot bi pravzaprav morali in da vrečke ne bodo neuporabljene obležale na kakšni polici. Nekaj teh vrečk bo lastnikom psov vsaj v začetku, tudi brezplačno, na voljo v trgovini Vela na Kardeljevem trgu, kjer jih bo kasneje po primerni in dostopni ceni tudi mogoče kupiti. V Službi občinskega nadzora so s tem naredili prvi korak dobre volje v želji, da bi znali in zmogli lastniki psov za svojimi ljubljenci tudi počistiti. Sicer, pravijo, bo treba kdaj pa kdaj uporabiti tudi tisti, med ljudmi najmanj priljubljen ukrep, kaznovanje. To je obenem njihov prispevek ali pa nadaljevanje akcije, ki v tem času poteka v številnih krajevnih skupnostih občin v Šaleški dolini pod skupnim naslovom Očistimo Slovenijo. Očistimo jo tudi pasjih iztrebkov! ■ mkp Zgornja Savinjska in Zadrečka dolina Dušenje v političnih in pravih smeteh? Prvoaprilski dan vsako leto postreže s prijetnimi domislicami in (tudi) z neslanimi potegavščinami. Na vso nesrečo pa fizično zaprtje osrednjega odlagališča smeti in odpadkov za vseh pet zgor-njesavinjskih in zadrečkih občin ne sodi v območje prvoaprilskih šal. Je preveč resnično, če že ne žalostno. V torek zjutraj so se stvari po spletu (ne)pričakovanih dogodkov hitro in močno zaostrile. Čisto na kratko o (znanih) razlogih. S prvim dnem aprila je v občini Gornji Grad z redno dejavnostjo pričelo novo občinsko komunalno podjetje. Med njegove prve naloge in ukrepe je sodil prevzem upravljanja skupnega in osrednjega odlagališča smeti in odpadkov v Podhomu, torej na področju gornjegrajske občine, za kar bi morali v torek zjutraj opraviti primopredajo med dosedanjim upravljalcem Javnim podjetjem Komunala Mozirje in novim gornjegrajskim komunalnim podjetjem, ki pa je ni bilo. Zakaj? Do prvega aprila naj bi namreč namesto JP Komunala Mozirje zaživelo novo in skupno komunalno podjetje za občini Mozirje in Nazarje, pa ni, kar je bilo znano že precej časa. Razlog je bil (tudi) spor med občinama glede naselja Prihova. To, novo podjetje, naj bi za vseh pet občin še naprej odvažalo smeti in odpadke na osrednje odlagališče. V Gornjem Gradu so se zavlačevanja pri ustanavljanju tega podjetja krepko naveličali, njihovo komunalno podjetje je po napovedih zaživelo, dokončno pa so želeli stvari glede odvoza razčistiti na redni petkovi seji občinskega sveta; možna inačica je bila, da bi poskrbeli za drugega izvajalca. Pa so jih dogodki prehiteli in v torek dopoldne so sklicali izredno sejo. Spet zakaj? Zjutraj (1. aprila) so namreč na občini Gornji Grad po faksu sprejeli sporočilo vodstva občine Mozirje z datumom 31. marec, da primopredaje ne bo, ker občina Gornji Grad ni izpolnila dogovorjenih obveznosti glede odlagališča. V Gornjem Gradu jim je prekipelo in so odlagališče takoj fizično zaprli, župan Toni Rifelj pa je takoj sklical izredno sejo občinskega sveta in obenem zahteval, da se župani in predsedniki svetov vseh petih občin v Gornjem Gradu sestanejo ob 13. uri. Časa res ni bilo na pretek in nazarski župan Ivan Purnat, ki vtem obdobju usklajuje delo županov, je predlagal, da se dobijo v sredo ob 8. uri. Na gor-njegrajski občini so takšen predlog zavrnili in zahtevali takojšen sestanek, pri tem pa postavili tri ostre zahteve: prva je takojšnja primopredaja, druga, da njihovo podjetje prične poslovati na odlagališču po programu občine Gornji Grad o upravljanju in vzdrževanju in načinu obračunavanja pristojbin za ravnanje z odpadki na odlagališču in tretja, zagotovitev sredstev za sofinanciranje sanacije odlagališča po pogodbi med župani, dogovor je bil sklenjen 20. novembra 1996. Do izpolnitve teh zahtev naj odlagališča v nobenem primeru ne bi odprli. Gornjegrajski občinski svetniki so bili na izredni seji tudi izredno ostri. Poudarili so, da so občini Mozirje in JP Komunala Mozirje popuščali že predolgo, tokrat pa v nobenem primeru ne bodo. Dogovarjanja je bilo v torek popoldne veliko, na koncu je vendarle obveljala delno kompromisna rešitev, da se župani in predsedniki svetov vseh petih občin na sedežu nazarske občine sestanejoz v sredo (včeraj) ob 8. uri, zaradi predčasne oddaje gradiva v tiskarno pa o razpletu, žal, ne moremo poročati v tej številki. ■jp 9770350556014 2 mš čas ZANIMIVO 3. aprila 1997 Občni zbor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Le bolj povezani uspešno v Evropo Na 5. rednem občnem zboru, minuli torek v dvorani kulturnega doma v Šoštanju, so člani kmetijske zadruge Šaleška dolina pri pregledu doseženih lanskih poslovnih rezultatov ugotavljali, da so kljub težavam z doseženim lahko zadovoljni. Po mnenju delovnega predsednika in predsednika upravnega odbora zadruge Rudija Ježovnika je šoštanjska zadruga ena redkih v Sloveniji s tašnimi uspehi. Spodbudne rezultate so dosegli zlasti pri prireji mleka in mesa, tudi vloga trgovine kot dopolnilne dejavnosti zadruge postaja pomembnejša, čeprav vse mesnice niso izpolnile njihovih pričakovanj. Finančni rezultati niso sledili proizvodnim, bili pa bi najbrž precej slabši, če ne bi med letom sprejeli nekaterih ukrepov, zlasti pri poslovanju enot Turn v Velenju in v Šmartnem ob Paki. Precej težav so imeli pri prodaji govejega mesa, predvsem zaradi izbruha bolezni norih krav in nenadzorovanega uvoza. Tudi za negodovanja pri proizvodnji junčjega mesa so menili, da se država ni znala ali ni hotela učinkovito spopasti z reševanjem nastalih vprašanj. Solasništvo v kakšni klavnici bi bila najboljša rešitev, zato bo ena od nalog vodstva zadruge iskanje tovrstnih možnosti. Vsi, ki so se zvrstili za mikrofonom, pa so opozarjali še na težave zaradi prekinitve poslovnega sodelovanja s predelavo Sušeč. Zadevo sedaj rešujejo preko sodišča. V razpravi pa so se med drugim dotaknili še Ere d.d. iz Velenja, vendar za spremembo povsem drugače kot na zadnjih treh zborih. S prevzemom kmetijske trgovine v Velenju so namreč rešili še zadnje sporno vprašanje v delitveni bilanci in nadejajo se, da se bodo po hladnih odnosih med obema znova razvile tesnejše poslovne vezi. Člani nadzornega odbora pa so opozorili še na preveliko zadolženost zadruge. Kmetijci občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki (v zadrugo jih je vključenih več kot 310) pričakujejo, da bo v prihodnje državna politika dala večjo podporo zadružništvu, se enkrat končno opredelila do kmetijstva ter mu priznala mesto in vlogo, ki mu v slovenskem prostoru pripada še posebno zaradi približevanja Slovenije evropski uniji. Kmetijci sami pa bi se, po besedah direktorja zadruge Marjana Jakoba, ob tem morali zavedati, da bo potrebno strniti vrste in poglobiti vezi z zadrugo, če bodo hoteli premagati ovire, ki jih čakajo pri nadaljnjem razvoju. Ta dejavnost na področju bivše občine Velenje je s preoblikovanjem kmetijske zadruge dobilo novo vsebino, ki v prizadevanjih v prihodnje daje osrednje mesto prireji mleka in mesa. S tem se ukvarja pretežni del tukajšnjega kmečkega življa. S preureditvijo kmetijske trgovine v Velenju, centralnega skladišča v Šoštanju ter bližnjo preureditvijo trgovine v Šmartnem ob Paki nameravajo zaokrožiti ponudbo na področju dopol-nih dejavnosti. V strategiji nadaljnjega razvoja kmetijstva pa je poleg zapisanega vredno omeniti še prizadevanja za ureditev ustreznih silosnih zmogljivosti za krmna žita z ustrezno logistiko, uvedbo zadružne kartice, najbrž se bodo v kratkem času morali opredeliti do lastnine, ki za zadrugo ni življenjskega pomena, pristopiti k reorganizaciji obstoječih služb ter storiti vse, da bosta zadruga in hranilno kreditna služba tudi v prihodnje šla z roko v roki. ■ tp Zastavljene cilje bodo dosegli le ob nadaljnjem še boljšem sodelovanju članov in zadruge, medsebojnem zaupanju in razumevanju. Za lepši in urejen izgled mesta Cvetlični sejem Od petka 23. do nedelje 25. maja bo v središču Velenja cvetlični sejem. Z njim bi radi prispevali, da bi to mesto, ki je bilo nekoč v Sloveniji poznano po urejenosti, spet zacvetelo. Prav zato bodo sejem popestrili tudi z mnogimi aktivnostmi, svetovanji strokovnjakov in seveda tudi kulturnimi prireditvami. Med drugim bodo pripravili razstavo cvetja in okrasnega grmičevja, svetovali pri izboru sezonskega cvetja, prikazali cvetlično aranžiranje, po ugodnih cenah (sejemski popust) bo mogoče kupiti sadike, pripravljajo pa tudi izobraževalne delavnice na temo urejanja okolja, lončarsko in likovno delavnico, razpisali bodo tekmovanje za najlepše urejen balkon, okolico stanovanjskega bloka, privatne hiše, zelenice, vse skupaj pa bodo pospestrili z nastopi mladih glasbenikov glasbene šole Frana Koruna Koželjskega. Koordinator celotnih aktivnosti je promocijski center Velenje. ■ (mz) Mestna občina Velenje Kdaj zasebna osnovna šola? Nova šolska zakonodaja med drugim daje tudi možnost za ustanavljanje zasebnih šol, ki izvajajo osnovnošolski program. Republiško ministrstvo za šolsto in šport je na osnovi teh določil že dalo soglasje za prvo zasebno osnovno šolo v Ljubljani. Čeprav govoric o prizadevanjih za ustanovitev slednje tudi v Velenju v minulem letu ni manjkalo, so nam na Uradu za negospodarske javne službe pri mestni občini Velenje povedali, da za zdaj še nihče ni izrazil želje ali pripravljenosti za takšen korak. Glede na to, da mora ustanovitelj zasebne šole poleg prostorskih in kadrovskih pogojev dogovoriti z ministrstvom, koliko denaija mu slednje za izvajanje programa lahko nameni, koliko pa ga bo moral pridobiti še z direktnim plačevanjem šolnine zainteresiranih občanov, zasebne šole v mestni občini Velenje še ni pričakovati tako kmalu. m tp Na podlagi 58. člena Statuta Občine Šmartno ob Paki (Uradni vestnik Mestne občine Velenje št. 7/95 in 3/96) SKLICUJEM ZBOR OBČANOV OBČINE ŠMARTNO OB PAKI, ki bo za občane bivše KS Gorenje danes, v četrtek, 3. aprila ob 20. uri v Domu krajanov v Gorenju. za občane bivše KS Šmartno jutri, v petek, dne 4. aprila ob 20. uri v Kulturnem domu Šmartno ob Paki. Za zbor občanov predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Pregled dela Občine Šmartno ob Paki za leto 1995 in leto 1996. 2. Program dela za leto 1997. 3. Razno. Župan Občine Šmartno ob Paki Ivan Rakun ESO Oprema Velenje bije boj za prihodnost Za vse ne bo dovolj dela?! Zaposleni v ESO Opremi Velenje so v sredo, 26. marca, naposled le prejeli plače za januar in se tako po izpolnitvi prve stavkovne zahteve spet vrnili na delo. Ne pa vsi, kajti blizu 50 zaposlenih, predvsem režijskih delavcev, je ta čas na čakanju, v vodstvu podjetja pa pravijo, da jih bo v prihodnjih dneh še več, približno petina zaposlenih. Tbdi za naprej ostaja odprto vprašanje, koliko jih bo v podjetju sploh še lahko delalo. Številk se v ESO Opremi izogibajo, o njih pravijo, daje zaenkrat še nesmisleno govoriti, da bo treba najprej ugotoviti interes njihovih največjih odjemalcev, kjer med domačimi omenjajo Premogovnik Velenje, med tujimi pa avstrijski Hartl. Vseeno pa smo zvedeli, da bi bilo dokaj realno število, ki bi jih proizvodni proces še prenesel, največ 200 delavcev. Spoprijeti pa se bo treba še z eno zahtevno nalogo: pokritjem izgube iz preteklih dveh let, gre za okoli 410 milijonov tolarjev. S tem vprašanjem se intenzivno ukvarja skupina finančnih izve- dencev, dodatati pa ji bo treba še tisto, ki trenutno nastaja v tekočem poslovanju. Zanjo v ESO Opremi med drugimi razlogi pripisujejo tudi dejstvu, da nimajo razrešenega vprašanja presežnih delavcev. Denar za izplačilo januarskih plač je vodstvu podjetja po več neuspelih pogovorih z bankami naposled uspelo pridobiti pri enem njihovih največjih kupcev iz tujine, že omenjenem podjetju Hartl, ki jim je kupnino za naročeni stroj iz programa drobilno sejalne tehnike, poravnal v naprej. Kako pa se bodo zadeve v podjetju ESO Oprema odvijale v prihodnje, kdaj bodo zaposleni prejeli tudi plače za februar in kakšne poteze bo potegnilo vodstvo, smo skušali zvedeti pri direktorju podjetja Jožefu Šibancu. V marsičem je bil še skrivnosten in vsega niti ni bil pripravljen povedati, rekel pa je, da si je podjetje s stavko nakopalo še nekaj dodatnih težav, saj so si nekateri kupci, ko so zvedeli za dogajanje v podjetju, premislili in začasno prekinili sodelo- vanje. Čeprav je na drugi strani tudi vprašanje, kdaj bi zaposleni denar za januar sploh prejeli, če se ne bi odločili za najmanj priljubljen ukrep stavko. Kako torej naprej? Jožef Šibanc je nedvoumen, ko pravi, da za vse zaposlene, kolikor jih je v podjetju ta čas, ne bo dela. »Razvojnih projektov v novo opremo v ESO Opremi ni, predvsem ne tistih s področja rudarstva, na kar je bil ESO v preteklosti močno navezan. Razvoj in trženje rudarske opreme je v domeni nekaj velikih svetovnih firm. Naša priložnost ali pa realnost v tem trenutku so samo dodelavni posli na področju varjenja jeklenih konstrukcij, kjer smo lahko konkurenčni, a bo tudi tu nujno racionalizirati proizvodni proces. Računamo pa tudi na pripravljenost po tesnejšem poslovnem sodelovanju z našim največjim domačim partnerjem Premogovnikom Velenje. Pogovori še niso končani, nadejamo pa se najboljšega,« je povedal direktor ESO Opreme. ■ Milena Krstič - Planine Med lažjo in resnico Menda so bili nekoč časi, ko je bila resnica nekaj svetega in se je lahko lagalo le na 1. aprila. Ampak časi se spreminjajo in 1. april vse bolj izgublja svojo veljavo. Saj so mu po lažeh že skorajda vsi dnevi enaki. Laž je postala sestavni del našega vsakdana. In le redki so ljudje, ki lahko rečejo, da nikoli ne lažejo. Drugi seveda zagotavljajo, da je tudi to laž. In da je taka njihova trditev resnična. Z obrabljeno frazo bi lahko rekli, da se je laž vrinila že v vsako poro našega življenja. Najbolj seveda prevladuje v času volitev, pa čeprav se tedaj nekateri ob izrekanju obljub niti ne zavedajo, da lažejo. Na kasnejše kritike, kaj vse da so obljubljali, in da so pri tem gotovo lagali, odgovarjali, da to seveda ni res. Zagotavljajo, da so mislili čisto zares, vendar jim kasneje drugi niso "dovolili", da bi uresničili svoje obljube. Mnogi pravijo, da se po volitvah laž prenese tudi v svetniške in poslanske klopi. V različne. Tudi iz naših občinskih svetniških klopi smo slišali očitke o lažeh. Celo kar o odkritih lažeh tega ali onega svetnika. Drugi te ljudi zagovarjajo in pravijo, da je med lažjo in resnico pogosto le tanka ločnica. In da absolutne laži sploh ni; kot da ni tudi absolutne resnice. Da je vse nekje vmes. Take izgovore so si gotovo izmislili tisi, ki vedo, da ljudje včasih morajo lagati. Pa so si zato izmislili tudi koristno laž. To je tista, ko se je bolje malo zlagati, da se ne naredi preveč škode. Kot otrok, ki s tem prepreči udarce po riti. Ali šolar, ki se s tem reši slabe ocene. In temu so kot nasprotje in za ravnotežje postavili škodljivo resnico. To naj bi bila tista, ki jo je bolje zamolčati, saj bi z njenim razkrivanjem naredili preveč škode. Naše življenje pa naj bi bilo zmes vsega tega. Praksa nam dokazuje, nekateri pa to radi še posebno izpostavljajo, da so podvrženi lažem tudi tisti, ki naj bi jim bila resnica nekaj svetega. Seveda tudi taki za to najdejo svoje opravičilo. Lahko bi rekli, da nas problemi laži in resnice spremljajo od malih nog do osivelih las, od najpreprostejših ljudi, do pomembnih državnikov in diplomatov. Razlika je v tem, da eni znajo laži lepo zaviti, tako da drugim morda zvenijo celo kot resnica. Pa tudi po tem, da nekatere laž drago stane, drugi z njo žanjeno slavo in uspehe. Na "nižji ravni" je laž, večja je pokora zanjo. Čemu vse to moraliziranje o laži? Preprosto zato, ker so nekateri resno zaskrbljeni nad pomenom "praznika" -1. aprila. Če je lahko vsaka laž tudi resnica in če se pod resnico skriva pravica?! Upajmo, da je življenje v splošnem vendarle še tako, da je le prav, da 1. april obdržimo! Tako mislim tudi jaz. Resnično! m 3. aprila 1997 AKTUALNO /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje 4J LZK*JL/JLM(£. 1(1/11(4 A _ mmffliiiš ms t t? mm i 0 'cf * VRSTA OBVEZNI m Obveznice so navadne in glasijo na ime. Zapadlost obveznic, ki so nominirane v tolarjih, je pet let. Obrestna mera je sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela. Fiksni del obresti se obračunava linearno in znaša 7,5 % letno. Variabilni del obresti se obračunava konformno v višini temeljne obrestne mere, ki jo definira Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri. Obresti se obračunavajo in izplačujejo polletno, osnova za izračun obresti je nominalna vrednost obveznice. Glavnica se izplača v celoti ob zapadlosti obveznice. Imetniki obveznic imajo prednost pri pridobitvi lombardnega kredita pri banki. Obveznice služijo kot prvovrstno zavarovanje obveznosti imetnika obveznice pri banki. m i SKUPNA NOMINAL IZDAJE Skupna nominalna vrednost celotne izdaje znaša 800.000.000,00 SIT (osemsto milijonov tolarjev). i o \ mi m. Obveznice so izdane v apoenih po 10.000 in 100.000 SIT. Celotna izdaja obsega 51.200 obveznic, in sicer: - 48.000 obveznic po 10.000,00 SIT - 3.200 obveznic po 100.000,00 SIT Prodajna cena obveznice je teoretična vrednost obveznice na dan vplačila. Teoretična vrednost obveznice je enaka vrednosti glavnice in natečenih obresti od 1. 2.1997 do dneva vplačila. Iftss? s. p ........... ■ ■ MsMMiMMMm ISp: Mflmh i'/■ H? fsHm fTl^^MFlem ■ mm v y p s- i'/-//--P'' * V /e Šoštanjski svetniki so v četrtek dve uri porabili samo za dnevni red in zapisnik S proračunsko pogačo se vsi ne bodo mogli najesti Približno dve uri so v Šoštanju v četrtek, 27. marca, na seji sveta porabili samo za sprejem dnevnega reda in obravnavo zapisnika prejšnje seje. V teh dveh urah so razpravljali o marsičem: o tem, katera točka naj na dnevnem redu ostane in katera ne, kako naj si točke dnevnega reda sledijo, koliko naj jih sploh obravnavajo (na dnevnem redu jih je bilo šestnajst), se ukvarjali z enim sedanjim svetnikom Viktorjem Drevom iz Liste za razvoj podeželja in enim bivšim Petrom Rezmanom iz vrst Zelenih, razpravljali o tem, kdo je lenuh in kdo ni oziroma na koga je tisti, kije omenil lenuhe mislil, predvsem pa, dani mislil tistih, ki mislijo, daje mislil nanje, kdo v svetu govori olikano in kdo ne, pa o tem kako se sklepi menda sprejemajo na osnovi tega kakšen je kdo videti, pa še Naš čas so omenjali v zvezi z vprašanjem ali seje dopoldan ali popoldan ... Kakšno vlogo naj bi pri tem imel naš časopis, pa se iz povedanega ni dalo prav razbrati. Razpravljal je lahko vsak, tudi bivši svetniki ... In ko je bil prvič omenjen Naš čas, se je nekdo zadaj celo pošalil: »No, zdaj se lahko k razpravi prijavite tudi vi.« Mandat ja, mandat ne Sest svetnikov je menilo, da Viktor Drev z Liste za razvoj podeželja, ne more opravljati funkcije svetnika, ker opravlja dela tudi v občinski upravi. Imenovan je za svetovalca župana na področju javnih gospodarskih zadev, to pa je naloga, ki naj ne bi bila združljiva z mandatom člana sveta. Ti svetniki so obenem predlagali, da se svetnika razreši še pred obravnavo osnutka proračuna občine, saj zaradi nalog, ki jih v občinski upravi opravlja, tudi aktivno in vsebinsko sodeluje pri pripravi samega proračuna, ki ga potem ne more še sam potrjevati. Ker pa pisna pobuda ni vsebovala vsega tistega, kar bi morala, ob podpisih še imena in priimke svetnikov ter datum, svetniki so bili zgolj podpisani in, ker je bil predlog tudi nerodno formuliran - kar takoj odvzem brez predhodnega ugotovitvenega sklepa, če je res tako, so obravnavo prestavili. Peter Rezman (Zeleni), bivši tajnik občine Šoštanj pa je dosegel, da so ga obravnavali po Zakonu o funkcionarjih in ne po Zakonu o delavcih v upravnih organih, iz česar mu pritičejo še nekatere ugodnosti. Glede njegovega mandata in vprašanja, ali mu gaje zdaj, ko ne opravlja več naloge tajnika treba vrniti ali ne, pa je Služba za zakonodajo, ki so jo zaprosili za mnenje menila, da ni zakonske podlage na osnovi katere bi mu mandat v svetu ponovno oživel. Prostor in njegova raba Ko so se v svetu lotili konkretnega dela, so se najprej lotili prostora. Prostor in njegova raba je področje s katerim se bodo v občinah še veliko ukvarjali. V Šoštanju so sprejeli sklep o razgrnitvi osnutka sprememb prostorskih sestavin dolgoročnega plana. Gre za delno spremenjen in dopolnjen plan občine Velenje za območje Šoštanja, ki mu bo najbrž sledila priprava novih planskih aktov. S spremembami bo omogočeno občini, da starih planov ne uporablja več kot veljavne dokumente, bodo pa še vedno služili kot strokovne podlage, je pojasnila Saša Piano iz Zavoda za urbanizem Velenje. Dražji vrtci Vrtci so dražji in to od 1. aprila naprej. V drugo je šel predlog podražitve brez problemov skozi. Cena je višja za 2,3 do 3,6 odstotkov, odvisno od programa, tudi zaradi bogatejših jedilnikov in izvajanja projekta »Zdrav vrtec - zdrava prehrana«. Ta med drugim vsebuje več različnih vrst kruha in mlečnih izdelkov. V Šoštanju so menili, da ta podražitev ni občutna in, dajo bodo starši zmogli. Precej pripomb na osnutek proračuna Potem je prišel na vrsto osnutek odloka o proračunu občine Šoštanj za letos, uokvirjen v nekaj več kot 693 milijonov tolarjev, kolikor jih bo letos občini na voljo in najtežje vprašanje, kako jih porazdeliti, da bi bili kolikor toliko zadovoljni vsi uporabniki proračunskega denarja. Po pričakovanju je bila ta razprava nadvse živahna. Marjan Vrtačnik (nestrankarski) je terjal pred obravnavo osnutka proračuna obravnavo zaključnega računa za lani, pri posameznih postavkah pa posebno kolono, iz katere bi bilo razvidno, koliko denarja je lani v Šoštanju šlo za kaj. Maks Jelenko in Boris Gomboc (SLS) ter Anton Skornšek (predsednik sveta, SKD) in Marjan Jakob (Lista za razvoj podeželja), so razpravljali o predvidenih sredstvih za kmetijstvo in menili, daje denarja zanj v propračunu premalo, oziroma, da bi ga bilo treba znotraj posameznih postavk namenjenih tej pomembni gospodarski panogi razporediti drugače, Peter Radoja (SDS) je govoril o sredstvih krajevnih taks, ki jih je v proračunu v primerjavi s prejšnjimi leti zelo malo in se vprašal, ali ne bi bilo nemara prav in pametno za vpogled na to področje pritegniti inšpekcije, govoril je tudi o društvenem življenju v Šoštanju in menil, da je denarja za društva premalo in vprašal, kdaj bo v propračunu prikazan tudi denar od najemnine za šoštanjski bazen. Edo Zlebnik (Zeleni) se je dotaknil taks za varstvo okolja in rekonstrukcije ceste Copar v Šentvidu, Milan Kopušar (LDS) pa plač v upravnih organih in vprašanja, koliko ljudi se bo v njih še zaposlilo, zanimalo ga je, kje v Šoštanju bodo odstranili arhitekture ovire, kaj je mišljeno pod postavko spodbujanje gospodarstva, zakaj toliko denarja za glasilo. Marko Kompan (ZLSD) je predlagal, da v proračunu nekaj denarja namenijo tudi za vrhunski šport, saj sta dve kakovostni ekipi, ki se bosta pojavljali v tekmovanju na državnem novoju tudi svojevrstna promocija občine. Pred glasovanjem o osnutku proračuna seje k besedi prijavila še Milica Kovač, predsednica nadzornega odbora in svetnikom predlagala sprejem osnutka, na kar se je odzval Milan Kopušar (LDS), ki je menil, da ta nima pravice pred odločanjem sugerirati svetnikom kako naj glasujejo, sam pa je svojo pobudo namenil dvema Viktorju Drevu in Petru Radoji (kot kaže tudi za slednjega nekateri menijo, da je njegov mandat vprašljiv), da iz moralnih razlogov, kot je rekel, ne glasujeta o osnutku proračuna. Glasovala sta oba, osnutek je bil sprejet z enim glasom proti in dvema vzdržanima, štirinajst dni pa je še na voljo svetnikom, da oddajo morebitne pripombe. Kaj bo s prometnim vozliščem Celje? Nameravana ukinitev železniškega prometnega vozlišča v Celju je sprožila plaz protestov. Prvi so se seveda oglasili v Celju, kjer so zavoljo namere Slovenskih železnic ostro protestirali in menili, daje ukrep nerazumljiv, saj se dogaja v času ponovne oživitve gospodarstva ter višjega in visokega šolstva v mestu Celje. Predlagali so moratorij nad izvedbo sklepa o ukinitvi železniških prometnih vozlišč, dokler ena od slovenskih univerz na podlagi temeljite logistične študije ne izdela analize in študije vpliva predvidene reorganizacije na varnost in razvoj železniškega prometa kot osnovne dejavnosti slovenskih železnic ter sodobnega in varnega železniškega prometa. Protestu Celjanov so se pridružili tudi Šoštanjčani skupaj s številnimi občinami, katerih železniške postaje organizacijsko sestavljajo železniško prometno vozlišče Celje. ■ Milena Krstič - Planine rr Pošta Velenje - avtomatsko preusmerjanje pošiljk Številka pošte 3322 ■ kaj je to? "Kako kakovostna je dostava pošte ni odvisno le od nas delavcev Pošte, ampak tudi od pošiljatelja pisemske pošiljke ali paketa," trdi upravnik velenjske pošte Janko Javornik. »Želja po posodabljanju, po približanju poštnih storitev čim širšemu krogu ljudi je narekovala nekatere novosti in poenostavitve postopkov, ki pa jih ljudje premalo poznajo.« Leto dni, nam je obrazložil, je staro navodilo, da morajo imetniki poštnih predalov obvestiti pošiljatelja o zanje novi poštni številki. Konkretno za imetnike 204 poštnih predalov Pošte Velenje je ta številka 3322, za ostale pa še vedno velja 3320. Od lanskega marca dalje imata svoji poštni številki tudi dve največji podjetni v občini Velenje - Gorenje (3503) in Era Velenje (3504). "Na spoštovanje navodil ne opozarjamo kar tako, ampak iz povsem znanega razloga. Zaradi prehoda na avtomatsko usmerjanje - razvščanje poštnih pošiljk Že v poštnem centru v Mariboru je pravilno naslavljanje standardiziranih poštnih pošiljk pogoj za to, da pride pošiljka v določenem času v prave roke. Poleg prihranka časa je vredno GORENJE 3503 Velenje omeniti, da je tudi storitev cenejša kot je sicer." Sogovornik je povedal, da je povpraševanje po poštnih predalih precejšnje, vendar za zdaj nimajo pogojev za razširitev. Morda prihodnje leto, ko naj bi se lotili obnove velenjske pošte. Pogoj za pridobitev poštnega predala je število pošiljk (vsaj 5 na dan), ugodnost pa je brezplačna. Hitre pošiljke K lani uvedenim novostim sodi še dostava EMS ali hitrih pošiljk (na večjih poštah v Sloveniji, med katerimi je tudi velenjska, namreč pošiljko, oddano do 10.30 ure, dobi naslovnik na dom še isti dan), sprejemanje večjih paketov (prej do 15, sedaj do 30 kg) ter telegrami, ki jih na pošti lahko po želji pošiljatelja obogatijo z dodatki iz sladkega programa, svečnim aranžmajem, s steklenico vina ali cvetjem. K prizadevanjem za približanje dejavnosti pošte čim širšemu krogu občanov Javornik uvršča tudi to, da lahko občani v oddaljenih krajih (Paka, Šentilj, Cirkovce, Hrastovec, Pesje, Bevče, Arnače, Vinska gora, Lipje) pri pismonoši kupijo vse vred- nostne in neživilske artikle (znamke, voščilnice...), plačajo položnice in račune. Upravnik Pošte Velenje Janko Javornik: "Tudi od pošiljatelja je odvisna dostava pošiljke v prave roke v določenem času.« Od vrat do vrat V tem letu sta na obzorju dve novosti. Pri paketih uvajajo navadni paket, pri pošiljanju tako imenovanega knjižnega paketa pa nameravajo postopek poenostaviti. Nekako v prvi polovici tega ERA d.o.o. 3504 Velenje NAS CAS d.o.o. p.p.89 3322 Velenje leta naj bi zaživela še tako imenovana dejavnost od vrat do vrat. »To pomeni, da bo poštar najkasneje 30 minut od telefonskega klica pri pošiljatelju prevzel pošiljko ter jo v roku 2 ur dostavil poslovnemu partnerju na območju mesta Velenje.« Je knjiga pritožb velenjske pošte polna? »Ne, ker so v večini primerov občani zadovoljni. Se največ pripomb se nanaša na prepozno dostavo. Vendar moram povedati, da imamo od 55 zaposlenih le 30 poštarjev v dostavi, njihovo delovno področje sega na 19 dostavnih okrajev, kamor morajo nositi pošto vsak dan. Samo eden je zadolžen za dostavo paketov, za dostavo telegramov pa eden dopoldan in eden popoldan. Veljajo utečene dostavne poti. Bliže sedeža pošte je naslovnik, prej bo pošiljko tudi dobil." Že sedaj imajo poštarji nemalo težav pri dostavi pošiljk v blokih. Z uveljavitvijo novega zakona na tem področju jih bo najbrž še nekaj več. Zakon namreč predvideva dostavo pošte v hišni predalčnik, ki pa v blokih le redko dočaka nekoliko daljšo uporabno dobot. mtP Desno predstavljamo nekaj primerov POSLOVNE INFORMACIJE Obveščamo vas, da GZS, Savinjsko-šaleška OZ Velenje or ganizira posvet s predstavniki zbornic iz Wolfsberga in Volkermarkta o vseh vprašanjih gospodarskega sodelovanja z Avstrijo in sicer 11. aprila v Velenju. Prijave za individualne razgovore sprejemamo na Savinjsko-šaleški OZ Velenje, kjer so na voljo tudi podrobnejše informacije. GZS, Območna zbornica za Gorenjsko organizira v sodelovanju s Trgovinsko industrijsko zbornico regije Somog) poslovno srečanje slovenskih in madžarskih podjetij, ki bo v mestu Slofok ob jezeru Balaton v Hotelu Ezustpart, 7. - 8. maja Ostale informacije so na voljo na Savinjsko-šaleški OZ Velenje. Podjetje ODIN, d.o.o. iz Ljubljane organizira naslednje seminarje in sicer: - seminar s strokovnim posvetom in obdelavo vzorčnih primerov JAVNA NAROČILA, IZVAJANJE IN NADZOR, ki bo v četrtek in petek, 24. in 25. aprila na Bledu v hotelu AS-TORIA s pričetkom ob 10. uri. - seminar KAJ MORAM VEDETI O DELOVNIH RAZMERJIH, ki bo v sredo, 23. aprila v dvorani hotela SLON v Ljubljani s pričetkom ob 9. uri. Prijavnice in ostale informacije so na voljo na OZ Velenje. GZS, Združenje za turizem in gostinstvo, Obrtna zbornica Slovenije in Ministrstvo za gospodarske dejavnosti orgfr nizirajo seminar na temo KATEGORIZACIJA NASTANITVENIH OBRATOV, ki bo v četrtek, 17. aprila ob 9. uri v prostorih Območne gospodarske zbornice Celje. Podrobnejše informacije so na voljo na OZ Velenje. Agencija RS za učinkovito rabo energije objavlja povabilo industrijskim podjetjem k sodelovanju pri projektu ENERGETSKO SVETOVANJE VEČJIM PORABNIKOM ENERGIJE V INDUSTRIJI. Namen projekta je z neposrednim širjenjem infomacij o sodobnih metodah uvajanja energetske učinkovitosti v podjetjih vzpodbuditi izvajanje ukrepov na področju učinkovite rabe energije. Povabilo je bilo objavljeno v časopisu DELO, dne 28. marca. Obveščamo vas, da GZ Slovenije - Oddelek za mednarodno sodelovanje ter korejsko trgovinsko predstavništvo KOTRA iz Ljubljane organizirata seminar na temo: KAKO POSLOVATI Z JUŽNO KOREJO. Seminar bo potekal dne, 15. aprila v prostorih GZS, v Ljubljani, Slovenska 41, od 9. do 13. ura Prijavite se lahko na OZ Velenje. Vse podrobnejše informacije so na voljo na Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici Velenje, TYg mladosti 2, 3320 Velenje. Telefon: 063 856 920. Telefaks: 063 855 645. J i KOMUNALNO PODJETJE [VELENJE p o. Nova pridobite na področju I/odooskrbo na področju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki tvorita dva samostojna sistema, ki ga imajo v upravljanju delavci javnega Komunalnega podjetja Velenje, poslovne enote Vodovod. To sta sistema Velenje - Šoštanj (ta sistem se oskrbuje iz 22 vodnih virov) ter sistem Šmartno ob Paki. Letos predvidevajo, da bodo z vodarnino zbrali približno 290 milijonov tolarjev, od tega bodo vložili v obnovo in posodobitev obstoječih sistemov približno 130 milijonov SIT. Med največji zalogaj bo sodila obnova in posodobitev vodovoda na območju Šmarške, Graškogorske in Prisojne ceste v Velenju. Zaradi realizacije nujnih naložb bo izguba v tem letu znašala približno 65 milijonov SIT. Iz naslova razširjene reprodukcije letos nameravajo pozornost nameniti predvsem izgradnji magistralnega cevovoda med Velenjem in Šoštanjem (II. faza, Pesje - Preloge). Po predvidevanjih bo ta naložba veljala približno 40 milijonov SIT, za vključevanje lokalnih sistemov na javno vodooskrbo pa naj bi porabili približno 20 milijonov tolarjev, kijih za KS predvideva proračun mestne občine Velenje. Vodovodno zajetje Mazejje le eden od segmentov sistema Velenje - Šoštanj. I rekonstrukcijo cevovoda iz povodja Strmina pa je gotovo pomembna pridobitev na področju vodooskrbe. Prejšnji mesec so opravili tehnični pregled rekonstrukcije tega cevovoda in s tem poskrbeli za dodatnih približno 20 l/s sušnih izdatnosti vodnih virov. Rekonstrukcijo cevovoda v dolžini okoli 3,1 km in izgradnja črpališča Topolšica II so izvajali v skladu s študijo in idejno zasnovo vključevanja novih vodnih virov v vodooskrbni sistem Velenje -Šoštanj, izdelano leta 1984. Obstoječi cevovod od zajetja Mazej do razdelilnega vodohrana nad Topolšico je bil zgrajen v letih 1964 do 1966 iz salonitnega cevovoda, preseka 125 mm s prenosno zmogljivostjo približno 13 l/s za takratne potrebe bolnišnice Topolšica in delno Šoštanja. Zajetje Mazej pa je imelo večjo izdatnost od prenosnih zmogljivosti cevovoda (v letu 1993 - enem najbolj sušnih let v zadnjem obdobju) 33 l/s. Slabost omenjenega vodnega vira je, da v času deževja voda preseže organoleptični parameter dovoljene motnosti (10 mg/Si02) in do sedaj ni bilo drugih možnosti za oskrbo uporabnikov, kljub občasnim prekoračenjem dovoljene motnosti vode. To so bili glavni razlogi za izgradnjo črpališča s priključitvijo na cevovod iz Šoštanja (v letu 1994) za potrebe alternativne oskrbe v času prekoračitve motnosti vode iz vira Mazej in za potrebe oskrbe v času zamenjave starega cevovoda zajetje Mazej - tlačni cevovod črpališče Topolšica I - čistilna naprava Grmov vrh (del tega cevovoda v samem območju Topolšice je bil zgrajen v letu 1986 sočasno z omenjenim tlačnim cevovodom). Ta del izgradnje so opredelili kot prvo fazo celotnega projekta. Po dokončanju teh del, tehničnemu pregledu in pričetkom obratovanja I. faze so pristopili k izgradnji II. faze projekta - k zamenjavi cevovoda od zajetja Mazej do obstoječega tlačnega cevovoda, ki je spojen s čistilno napravo za pripravo pitne vode na Grmovem vrhu in odcepom za razdelilni vodohran nad Topolšico. Projekte za navedena dela je izvajal PUV Celje, izvajalec za črpališče je bil Vegrad Velenje, za rekonstrukcijo cevovoda pa PUP Velenje. Izvedba rekonstrukcije je bila zelo zahtevna, saj je večji del trase cevovoda potekal v »živi skali« in na območju velikih naklonov konfiguracije terena. Celotna vrednost opravljenih del je znašala približno 88 milijonov SIT,plačali pa so jih uporabniki iz naslova za potrebe razširjene reprodukcije ob ceni vode. Za to vrednost smo uporabniki in upravljalci pridobili predvsem kakovostnejšo in zanesljivejšo oskrbo, katere prednosti so: - sušno izdatnost vodnih virov je večja za 20 l/s za potrebe oskrbe uporabnikov na vodooskrbnem sistemu Velenje-Šoštanj, kar je priblližno 8% povprečne dnevne porabe pitne vode na omenjenem sistemu, - nemoteno oskrbo neposrednih uporabnikov v Topolšici in Metlečah tudi v času prevelike motnosti vode, - namesto starega salonitnega cevovod je vgrajen novi iz jeklene tlačne litine s posebno antikorozijsko zaščito in na notranjih stenah s posebno zaščito proti oprijemanju vodnega kamna na stene cevovoda ter prenosno zmogljivostjo 55 l/s, - dovolj velike količine vode za razširitev oskrbe s pitno vodo na severnem predelu doline Lajš, Raven, Gaberk, itd., - pripravo vode iz zajetja Mazej na čistilni napravi za pripravo vode tudi v času prevelikih motnosti, - vgradnjo ustreznih naprav za kontinuirano kontrolo kvalitete vode, dizenfekcijo in regulacijo sistema v razdelilnem vodohramu nad Topolšico s prenosom pomembnejših informacij v dispečerski center vodooskrbe. Sedaj sistem obratuje v okviru projektiranih parametrov s povprečno izdatnostjo vodnega vira okoli 40 l/s, od tega koristijo približno 15 l/s za lokalne potrebe Topolšice in del Šoštanja, razliko približno 25 l/s pa gravitacijsko dovajajo na čistilno napravo na Grmovem vrhu, kjer jo preko magistralnega cevovoda distribuirajo v sistem Velenje -Šoštanj. V letošnjem programu enostavne reprodukcije imajo predvideno izdelavo sanacijskega programa vodozbirnega področja vodnega vira Mazej, z realizacijo predvidenega sanacijskega programa in s programiranimi varovalnimi ukrepi v varstvenem pasu pa bodo lahko zagotavljali neoporečnost in kakovost vodnega vira tudi v prihodnje. PISMA BRALCEV Spoštovani gospod Korun! Nepoučeni človek bi po prebiranju vaših žolčnih izlivov, polnih /a, strahu in obupa, predvsem pa meni nerazumljivega besa, utegnil pomisliti, da smo velenjski študentje horda nepismenih strokovnjakov za drogo, se šopajo z igelnimi substancami, delajo kraval, da spodobni državljani ne morejo spati, pretepajo šibkejše in nemočne, uničujejo inventar miniaturnega pajzlčka, ki se mu pravi Plač in kjer se ob vikendih z blagoslovom občinskih veljakov zbirajo. Ob vsem tem pa imamo nekakšno svoje glasilo, ki je zdaj slavilo že svoje drugo desetletje izhajanja in v katerem so naša izživljanja nad okolico opisana do obscenih, prostaških podrobnosti, ob katerih se siromaku, kot ste vi, obrača želodec (op. pis. -kajpak je jasno, da se ob tovrstnih ■ dejavnostih nikomur ne bi posrečilo obdržati statusa študenta ali izpolnjevati kakršnihkoli študijskih obveznosti, upam tudi, da je jasno, da pri mladih ne gre za ponorele primitivce in duševno nezrele osebe, marveč smo običajen pojav vsake, tudi nenapredne družbe!). Zdaj pa mi kot svetnik, spoštovani gospod Korun, vendarle dovolite, da se povzpnem na vaš nivo in skušam s primerno obrambo oprati naše izmučeno mladostno telo Šaleškega študentskega kluba (ŠŠK-ja), ki ste ga tako nemilostno pocokali z blatom, da je kaj malo upanja, da se bodo prave barve spet pokazale na pomladnem soncu. Očitate nam marsikaj, najbolj pa ste ogorčeni nad barvitim besednjakom, ki se v publikaciji [acionalno izbrane teme (RIT) pojavlja. Oh, saj razumem, daje obstoječa demokracija in svoboda izražanja grozno neprijetna za ljudi s cenzorskimi težnjami. Skoraj nepotrebno se mi zdi izgubljati besede in pojasnjevati, da je te besede v osupljivo visokem odstotku najti v slovarju SSKJ ter da si je beseda »kurac« - denimo - utrla pot v svetovno litetaruto že na ranem začetku tega stoletja. Svetovni klasiki, kot sta Miller in Bukovvski, se ne sramujejo pestrosti jezika, niti njegovih žgečljivih, pikantnih oblik, ob kakšnem Apollinairu (»Enajst tisoč batin«, izšlo v zbirki Dotik) pa se vam utegne, vsled vašega občutljivega želodca, zamegliti pred očmi od groze. Da pa ne bodo samo možje tisti grdi in pokvarjeni, naj omenim plodno erotično pisateljico Anais Nin, ki skoraj sodi k Millerju, saj je sodila nekajkrat v njegovo posteljo, če me razumete. In če ste mnenja, da so omenjeni tipi izprijenci, po katerih se našemu Janezu ne gre zgledovati, se zopet motite, kajti Janez vas je prehitel. Že v starih, germansko zatiralnih časih se po raznih komodah valjajo žlahtni zapisi ljudske dobre volje (v poduk priporočam »Fuk je Kranjcem v kratek čas«), natal-iteta pa je bila kakopak večja kot dandanes. In s puritanizmom je ne bomo prav nič zvišali. Kar pa se študentskega življenja tiče, nas podivjani hormoni in razvpita mladost vendarle (in hvalabogu) sili v akcijo, v eksplozivna, čisto intuitivna dejanja, željo po tem, da opozorimo nase - četudi z uporabo šokantnih besed. Veste, mi nekako bijemo petnajstletno bitko za ta ubogi Mladinski center, ki je bil očitno že v komunističnih časih zgolj pobožna želja, in vse skupaj nam toliko pomeni, da jemljemo reč hudo resno, skoraj kot vojno. Zato se borimo, hrabro, udarno, prostaško, če je treba. Nobena vojna ni čista. In sedaj ne mislite, da se borimo zgolj za svoje RIT-i! Borimo se tudi za RIT mladih, ki dandanes, če še niste opazili, getoizirani posedajo po betonskih ploščadah našega nekoč tako cvetočega mesteca in se nimajo kam dati, predvsem pa primanjkuje služb - pa človek bi ob krušni skorji, ki ti jo dajejo starši, še kar nekako pozabil na črno prihodnost, če bi imel kakšen prostor, kjer bi izživel svoje stiske, se malo pozabaval z umetnostjo in ne bi bilo treba več čečkariti teh neumnih grafitov po stenah. Z glino bi delali, pa s peskom, ja, ja... Če bi le lahko. In zdaj, si lahko mislite, smo kljub vašemu nasprotovanju, gospod Korun, dobili prostor za MC! Solidno prenovljen, mar-sikakšno reč smo že postavili notri (glasbene, literarne, gurmanske večere, vse to je že bilo), a kaj, ko vse skupaj ne more zaživeti, dokler mi to na lastno pest in kajpak čisto udarniško oživljamo zgolj ob vikendih. Hm, zaposliti kakšnega človeka, to bi bilo zelo dobro, vidite. Človeka ali celo ekipo, ki bi stvar vodila, vidite... To bi bilo resnično nekaj! Gotovo bi povzdignilo kulturno dejavnost mesta, saj nismo taki nesposobneži, kot si mislite. Tudi starejši mladoletniki, ki jih je zdaj na vsakem vogalu kot listja in trave, ne bi več težili vam ta starim, ampak bi imeli kam v miru izginiti in tam srečati prijatelje. Sama lokacija MC-a je čudovita, v bližini je policija za kontrolo, črpalka za bencin in avtobusna postaja za pobeg. Tudi morebitne zvečane jakosti zvoka bi nikogar ne motile. Včasih se pač moramo zdivjati. Bolje v MC-ju kot nad gumami vaših avtomobilov, ljubi meščani. Med drugim ste, dragi cinični kritik (kar je vselej dobrodošlo), gospod Korun, omenjali politično opredeljevanje ljudi, ki delamo in izdajamo RIT. Ne bi se hvalila, kako garamo kot črnci tudi več noči in moramo zraven popiti tudi kakšno pivce za izrabljene živce, da delamo prostovoljno in dobrovoljno, pa daje končni izdelek tak, da ga s ponosom pokažem vsem kolegom na faksu in deset na šest potenco boljši od Tribune, ki je zdaj čisto v kurcu (oh, oprostite!) in si niti selekcije člankov ne more privoščiti, ja, vse to, ampak POLITIKA - ah, dajte no! V našem pisanem kolektivčku je kristalno jasno, da bo politično zagreti ali pa vsaj mlačni študent obveljal za dolgočasnega, nerazgledanega brezveznika. Sicer ne vem, kaj vas tako moti pri strankah (stranka je stranka, ali ni tako?), ki ste jih navedli, da jim pripadamo, ampak morebitno politično opredeljenost bo pri nas vsak posameznik obdržal pametno zase. Pogovarjamo se vse kaj drugega, ko ustvarjamo naš cajt-ng, kaj bolj žgečkljivega, prijetnega... Če vas zanima, pridite in nas obiščite, v kratkem se bomo spet zbrali na Glinškovi v Ljubljani pri Juretu, z zločinskim namenom pisanja v RIT, vabljeni, zelo lepo se bomo imeli. Ali pa bi bil, žal, za vas to prenizek nivo? (Halo, tu Zemlja). P.S. Srčno rada bi se zahvalila ljudem, ki nam omogočajo z denarnimi sredstvi, da imamo vsaj to, kar imamo. Naše hvaležno orgiatično ustvarjanje se kaže v pisanju, oblikovanju, prireditvah (vrhunec, na katerega smo posebej ponosni, je Dan mladih in kulture - DMK), krožkih, rekreaciji. Irena Jakopanec Zgolj v vedenje Moč demokracije je, da lahko enostranski parcialni pogled posameznika na določen pojavni problem v prostoru in času enakovredno konkurira pogledom ostalih skupin ali posameznikov, ter da odločitev o najboljšem ali najbolj optimalnem konceptu sprejema v imenu celotne skupnosti skupina izbranih posameznikov. Gospod Borut Korun je od skupine državljanov izbran posameznik in v času trajanja njegovega svetniškega mandata je za svoja dejanja odgovoren svojim volilcem in ostali javnosti. Ta ista javnost pa ima pravico, daje seznanjena z njegovimi dejanji, povezanimi z njegovim izvoljenim mandatom. Gospod Korun se v svojem pismu, objavljenem v rubriki Pisma bralcev (Naš čas 20.3.1997), ni predstavil kot javna oseba, čeprav to je (svetnik v MO Velenje). Poleg tega je na naše veliko razočaranje navedel kar nekaj neresnic, zaradi katerih se čutimo dolžni odgovoriti na njegovo pismo, ki ustvarja napačno podobo o prizadevanju skupine mladih, ki želi ponuditi mestu in občini kvalitetnejše bivanje. Zato tako bralcem, kakor tudi gospodu Korunu, predstavljamo nekatera dejstva, ki jih je omenjeni bralec v svojem pismu navedel napačno: . Racionalno izbrane teme (RIT) je časopis Šaleškega študentskega kluba, ki izhaja že dvajseto leto . ustvarjamo ga mladi, ne glede na (politično ali versko) prepričanje, nastaja čisto neodvisno, uredniški posegi so zgolj tehnične narave . RIT-i niti posredno ne financirajo velenjski davkoplačevalci . prav tako RIT ne izhaja s pomočjo nobene politične strukture . RIT ni profiten časopis: bralcem je na voljo zastonj . v zadnji RIT-i je neposredno sodelovalo 50 piscev; v ŠŠK je včlanjenih več kot 300 velenjskih študentov, aktivno nas podpirajo srednješolci - »Ritniki«, torej nismo majhna skupina mladih . naš edini privilegij je mladost, zagnanost in svobodomiselnost . problem drog se ne rešuje s političnimi sredstvi, saj gre za širši družbeni problem, ki ga do sedaj ni uspelo razrešiti še nobeni v nizu človeških civilizacij, zato zavračamo plitke asociacije g. Koruna, ki ta problem namigujoče povezuje s porajajočim Mladinskim centrom in z ustvarjalci RIT-i. Bralci omenjenega pisma ste seveda lahko razbrali, da je bil povod za pismo g. Koruna članek o MLadinskem centru v Velenju, ki je bil objavljen v časopisu RIT. Njegovi ustanovitvi avtor pisma nasprotuje, kar je popolnoma legitimno. Vendar pa bi se moral pri tem zavedati, da bodo njegova prizadevanja in načela naletela na neodobravanje pri mladih, ki si že vrsto let prizadevamo za razvoj mladinske kulture v Velenju. Njihovo ravnanje nam je toliko bolj nerazumljivo, ker so prostori MC že urejeni, projekt MC Velenje pa je v izdatni meri pripravljena sofinancirati tudi vlada RS. Njegov članek zato razumemo kot besen poskus obvarovanja pred političnim samomorom, katerega korenine segajo globlje v iztekajoč se mandat. Gospodu Korunu sporočamo še to, da smo ta pogovor pripravljeni nadaljevati pod pogojem, da prilagodi nivo komunikacije, pis- no, ustno, še najraje ob požirku pijače Vaše in naše mladosti. Na kaj takega smo bili pripravljeni vedno, vendar seje le redkim zazdelo vredno »spustiti na našo raven«. To je bil tudi povod za našo pisemsko akcijo, v kateri svetnike MO Velenje seznanjamo s članki, ki so bili v dolgih letih naših pričakovanj objavljeni v različnih lokalnih medijih. Brez naše akcije bi gospod Korun še danes ne vedel, da je bilo o problematiki Mladinskega centra prelitega že na tone črnila. Studio Kreator (ŠŠK), Titov trg 4, 3320 Velenje (imena avtorjev pisma so dostopna v uredništvu Našega časa) ZLSD je Združena lista socialnih demokratov V trenutku, ko pišem to pojasnilo, še ne vem ali bo kdo od pristojnih iz uprave mestne občine Velenje odgovoril na objavljeno pismo g. Štormana v tedniku Naš čas, 27. marca. Sam želim le opozoriti na eno neresnico, ki jo je imenovani gospod napisal. Združena lista socialnih demokratov se v času po združitvenem kongresu leta 1993 ni z nikomer združevala in tudi ni igrala tako imenovane dobro organizirane igre na področju združevanja. Za priznanje se v imenu stranke zahvaljujem, obenem pa bralce tednika Naš čas obveščam, da nismo združeni s stranko demokratične akcije (imenovana muslimanska po g. Štormanu) in da tudi pogovori o morebitnem združevanju niso bili opravljeni. Pogovori s to vsebino namreč niso v pristojnosti območnih organizacij. Res pa je, da je g. Bečič (ki ni član ZLSD) član svetniške skupine Združene liste socialnih demokratov v svetu mestne občine Velenje, ki vključno z njim šteje 1 članico in 7 članov. Tajnim Območne organizacije ZLSD Velenje Bojan Kontič Problematika odnosov med občinama Mozlr|e in Nazarje zaradi naselja Prihova - drugič Sprenevedanje in nepoznavanje Gospod Jože Kramer, predsednik sveta KS Rečica ob Savinji! V svojem »poglobljenem« razmišljanju v nekaterih časopisih suvereno pišete o zavajajočih podatkih, ki naj ne bi odražali dejansko stanja v naselju Prihova. Od kod in od kdaj si jemljete takšno pravico? Kje ste bili 5. junija 1988, ko smo krajani Prihove pričeli postopek? Kaj in koliko veste o številnih sestankih, zborih občanov, referendumih, zbiranju podpisov? Kaj veste o vseh naših naporih, ki so jih s poniževanjem in prezirom zavirali vsi po vrsti - od vodstva takratne občine Mozirje in njenih družbenopolitičnih organizacij, do družbenega pravobranilca samoupravljanja, kije kot družinski prijatelj nekaterih Rečičanov sramotno zlorabil naše zaupanje, na koncu do takratnega vodstva KS Rečica ob Savinji, ki je tudi na najbolj nesramen način »vodilo«, se pravi zaviralo postopek? Ni kaj, dobro nadaljujete delo svojih vzornikov! Očitate zavajanje in neresnične podatke, vendar zavajate vi, ali ste zavedeni sami. Kaj vas briga, če referendum za občino Nazarje v KS Nazarje ni uspel? Referendum je uspel v referendumskem območju Nazarje, tudi z glasovi prebivalcev Dobrovelj in Prihove. Na to dejstvo v krajevni skupnosti in občini Mozirje poz- abljate. To območje je določil ZAKON, nikakor peščica gorečnežev na Prihovi! Vas zanima izid na Prihovi? Če »veste« vse, se pozanimajte še za ta podatek. Na vseh zborih občanov se je večina odločila za priključitev k Nazarjam, tudi na EDINEM, ki ga je sklicala rečička KS na Rečici ob Savinji, in to je edini zapisnik, ki ga v zajetni dokumentaciji na Prihovi nimamo. Če vas, med ostalim, zanima število lastnoročnih podpisov za ali proti Nazarjam, pridite, radi vam vse pokažemo. Če ne kje drugje, tudi v bifeju Breznik, ki vas moti. NI RES, da v njem »mnogi« krajani niso mogli izraziti svoje volje! Vsi, ki so bili proti, so kar nekajkrat prav v bifeju Breznik tudi glasovali proti. Lanski zbor v septembru je bil »samooklican.« Jasno, saj ga je bila KS Rečica ob Savinji v slabih osmih letih sposobna sklicati samo enkrat - in nikoli več; pa še tega ni bila »sposobna« upoštevati. Sprememba volišča in višji odstotek? Zakaj ne navajate prejšnjih odstotkov? Sicer pa je vse odvisno od vsebine o kateri krajani določajo, kar s podatki dokazujete sami (83 in 54 odstotkov). NI RES, da se iniciativni odbor noče pogovarjati z matično občino in krajevno skupnostjo. Pokažite in dokažite vsaj eno samo vabilo, zlasti iz krajevne skupnosti, za katero ste se podpisali. Če ste tako goreč zagovornik pravice krajanov, da se sami odločajo, zakaj ste odgovor na našo vlogo za pričetek postopka poslali neposredno vladni služni nam pa ne? Čeprav smo po vašem mnenju »nezakoniti«, prebivalci vaše krajevne skupnosti smo še vedno - in ljudje tudi! »Večina Prihovčanov ne želi v nazarsko občino,« med drugim tudi ugotavljate. In to ste ugotovili osebno po pogovorih s prebivalci Prihove! Jasno, ne poveste pa koga in koliko ste jih vprašali, pravzaprav - koga ste želeli in hoteli vprašati. Mene in »ostalih« gotovo ne, pa bi vam radi kaj pojasnili. Zal mi zmanjkuje prostora; žal, gospod predsednik, vas mnogi niti ne poznajo, vi pa govorite in pišete v njihovem imenu! Jože Breznik Odgovor na članek »Je to normalno ali malomarno delo« Zgodbo mojega moža, Janka Krušnika, ste najbrž bralci in bralke Našega časa prebrali. Da je ta članek »prišel« v časopis, sem obvestila novinarko sama, saj sem menila, da za takšno »korektno« delo zdravnikov v Celju in v Velenju morajo izvedeti tudi drugi. Ko sem se o tem pogovarjala z drugimi, namreč nihče ni mogel verjeti, da se to res lahko zgodi. Ko sem prebrala članek z omenjenim naslovom, sem vso zgodbo razumela tako, daje za vse, kar se je zgodilo mojemu možu, kriv sam. Res je sam kriv za nesrečo, za nadaljnja dogajanja pa zagotovo ne. Rada bi povedala še svojo stran zgodbe. V večernih urah me je po telefonu poklical dežurni zdravnik iz Velenja in mi povedal o moževi nesreči. Povzročil jo je sam (kar še danes obžaluje), v njej pa je bil tudi edini udeleženec. Zdravnik mi je povedal, da naj me ne skrbi, da ga bodo z rešilnim avtomobilom odpeljali v celjsko bolnišnico. Tam naj bi tudi ostal, saj ima poškodbe na glavi. Čez tri ure po tem klicu je pozvonilo pri vratih stanovanja in na pragu je stal mož, ki sem ga zaradi njegovega izgleda prav us- trašila. Sploh nisem mogla verjeti, daje prišel domov. »Takšen na avtobus, živa groza, te niso nič obvezali ali očistili?« so bile moje besede. Povedal mi je, da ga še prav pogledali niso, mu rekli, da mu nič ni in ga poslali domov. Ne bi vam rada, dragi bralci in bralke, privoščila pogleda nanj kje v Velenju, saj je bil kot oseba iz kakšne grozljivke: podplut, poln odrgnin. Malo sem ga umila in z otrokoma smo odšli spat. Mož je vso noč bedel, ker gaje dušilo in grozno bolelo. Kaj in kako se je dogajalo naprej, ste lahko prebrali v članku. V nadaljevanju bi rada povedala, da me boli to, da sta tako ugledna zdravnika dr. Šibli in dr. Dolinar prepričana, da sta opravila svoje delo korektno. Mislite tudi bralci tako? Kako lahko trdita, da je bil soprog močno vinjen? Če bi res bil, ne bi mogel stati na nogah in bi ga morali na nosilih prinesti v bolnišnico, po baje tako močnem akutnem alkoholnem opoju. Imel pa je močan pretres glave, odrgnine in odprt zlom spodnje čeljusti in tudi domov je prišel po dveh nogah. Sama nisem zaznala močnih znakov vinjenosti, toliko ga že poznam, da bi to ugotovila. Prepričana pa sem tudi, če bi bil tako močno vinjen, se v treh urah ne bi mogel strezniti. Mož mi je povedal, da je v Celju odklonil alkotest celjskim policistom, saj govoriti ni mogel veliko, kaj šele pihati. O kakšnem odvzemu krvi pa ni nihče rekel nič. Ne dr. Dolinar in ne policist. Sprašujem se, kakšen zdravnik je dr. Dolinar? Kot specialist za ORL mu je pogledal v usta in grlo in ni videl zlomljene spodnje čeljustnice, opazil pa je močan akutni alkoholni napoj. Čudno, daje na stara leta spoznal, da ga bolj veseli delo, ki ga opravljata dr. Rugel in dr. Bergant. Sprašujem se, ali ljudje res nismo deležni takšne zdravniške pomoči, kot jo rabimo in to ne glede ali si umazan, hudoben, prijazen, ropar, povzročitelj nesreče ali pa celo močno vinjen? Ali nismo takrat, ko zdravniško pomoč potrebujemo, do te tudi upravičeni? Saj je vendar zdravstveno osebje zapriseženo, da mora v vsakem primeru nuditi zdravniško pomoč! Pa še to: želim si, da bi ob takšnih nepravilnostih jasno in glasno ljudje povedali, če so nezadovoljni z delom zdravstvenega osebja. Kar se dogaja danes, marsikdaj presega vse meje. Ali niso zdravniki in sestre odvisni tudi od nas? Žal, smo tudi mi od njih in zato naj bomo tudi obravnavani tako, kot se spodobi. Dr. Rusu bi sporočila, da zdaj vem, zakaj mož najprej ni hotel k njemu v dežurno ambulanto. Njegovih besed ne bom citirala, ker so bile vse prej kot spodobne. A, spoznala sem, kako ga je »strokovno obdelal in mu pomagal«. Vsaj sprejel bi ga lahko, da bi prebral izvid in mu povedal, da mora na slikanje. Izdal bi napotnico za v Celje in zadeva bi bila vsaj malo ublažena. Ob praznikih ali dobrem kosilu rada spijem kozarček dobrega domačega vina ali kozarec piva. Zdaj si ne upam več, saj če se mi kaj zgodi ravno takrat, si ne bom upala poiskati zdravniške pomoči, saj nekateri zdravniki ne prenesejo alkoholnega opoja in bom ostala brez pomoči. Upam, da se tako kot jaz tudi vi bralci sprašujete:«Kam nas to vodi?« Zahvaljujem se dr. Strahovniku za zavzetost in pomoč, ki jo je nudil možu Janku Krušniku in ga napotil na vsa slikanja (glave, čeljusti, zobov). Nazadnje j>a naj zapišem še besede doc. dr. Žerdonerja mojemu soprogu: »Vsaka čast stomatologu, ki je opravil delo, ki bi ga morali drugi za to usposobljeni!« S spoštovanjem Nada Krušnik RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK Dober dan sonce Tradicionalna, že osma humanitarna glasbena prireditev ob dnevu materinstva v Velenju, je tudi letos uspela kot vse dosedanje. Dober dan sonce, iz irgoličeve pesmi, je bil kar pravšen naslov, ki ga je s scensko podobo naslikal še Jože Napotnik, večina izvajalcev programa pa je dodala žarke in toplino prireditvi, ki je privabila v dvorano Kulturnega doma Velenje kakšnih štiristo obiskovalcev, večina žensk vseh starosti. Organizatorji so zbrali od sponzorjev ter z vstopnino 878.200 SIT, po odbitku materialnih stroškov pa je ostalo kot čisti dohodek od prireditve 763.200 SIT Denar bo porabljen za naslednji Pikin festival v Velenju, zato je bil nakazan na žiro račun Zveze društev prijateljev mladine Velenje. Prireditev je organiziral Kulturni center Ivana Napotnika Velenje, kot humanitarni prispevek pa so nastopili tudi vsi izvajalci brezplačno. Med predstavitvami in glasbenimi točkami se je govorno sprehodila popularna radijska in TV voditeljica Smilja Baranja, nekoliko trpko z igralko Milo Kačičevo, prijazno igrivo pa s Tonetom Pavčkom. Posebna gostja Štefka Kučan je prebrala delček zgodbe o žlici, o otroštvu ter kruhu, ki je bil nekoč simbol duhovne blaginje... Pomladno vzdušje so pripravile plesalke Plesnega studia N iz Velenja, s pesmijo in glasbo pa so razvedrili Stanka Kovačič in Rafko Irgolič, Irena Vrčkovnik in Hajdi, Sanja Mlinar ter Alberto Gregorič, v zaključnem nastopu pa so sceno obogatili vsi umetniki s pesmijo in nasmehom. Predstavnica Zveze prijateljev mladine Velenje je vsem poklonila lutke Pike Nogavičke, šopki cvetja ter cvet vsaki udeleženki pa so večeru dodali piko na i prisrčnosti in čustev. Za vsakega nekaj, za vse lep umetniški večer, ki bo v Velenju prav gotovo ostal prijazna tradicija obeležitve materinskega dneva tudi v prihodnje. ■ Jože Miklavc Modna revija v Poslovnem centru Dve trgovini v Poslovnem centru Velenje, Sax in Fun Šport, ki sta našli svoj prostor v spodnji etaži, sta v četrtek, 27. marca, poskrbeli, da je bilo tam tudi živahno. Z modno revijo sta prikazali, kaj vse se pri njih dobi. Ideja je bila zanimiva in nič čudnega ni, da je bilo tudi obiskovalcev (gledalcev) veliko. Kakšen je prišel najbrž tudi zaradi brhke manekenke Renate Bohinc, deklice našega velikega Peterke. ■ mkp Zgodilo se je ... 3. malega travna Leta 1959 "Gostovanje" je naslov članka, ki je bil objavljen na današnji dan leta 1959 v Celjskem tedniku: "V Velenju so pred dnevi gostovali člani celjskega gledališča s komedijo "Gigi". 0 kvaliteti igranja ne smemo in ne moremo izgubljati besed. Ob predstavi pa se nam ponovno vsiljuje misel, da ob vseh odigranih delih celjskega gledališča od "Kliči M za umor", preko drame "Otroci teme" do "Gigi" ne moremo biti zadovoljni. Ne zaradi igre, ampak vsebine del, ki lahko močno vplivajo na estetsko in vzgojno oblikovanje predvsem mlajšega človeka. Vemo, da je igra umetnina, toda ne umetnina zaradi same sebe -temveč zaradi ljudi!" V naši polpretekli zgodovini je bilo veliko "strokovnjakov", ki so radi zatrjevali, da so za naše ljudi le preproste ljudske igre, ne pa "težka in moreča" dramska dela. Pa so jih ljudje demantirali kar sami in mnogi od teh velikih strokovnjakov danes razmišljajo drugače oziroma zopet času primerno seveda. V isti številki Celjskega tednika je bil objavljen tudi naš naslednji prispevek z naslovom "Nad 4515 ur doslej". "V Velenju se je ob otvoritvi udarniškega dela v nedeljo zbralo lepo število ljudi. V štirih dneh do danes so Velenjčani opravili pri urejanju ljudskega parka 4515 ur. Vsak dan je bilo na delovišču čez 400 ljudi. Računajo, da bi ob lepem vremenu še pred 1. majem opravili vsa dela v parku. Medtem ko v Velenju urejujejo park pa v Pesju s prostovoljnim delom gradijo prizidek prosvetni dvorani." "Ljudski park" v Velenju danes v glavnem sameva in le malo je še sprehajalcev, ki si drznejo park obiskati tudi v večernih urah. V parku namreč kaj lahko naletite tudi na ljudi, s katerimi so srečanja vse prej kot prijetna. Prelistavanje Celjskega tednika zaključujemo s člankom, ki ima naslov "Lep obisk na seminarju v Šoštanju": "Seminar za delavsko upravljanje pri občinskem sindikalnem svetu v Šoštanju dobro poteka. Zanimivo je, da so nekatera manjša podjetja poslala več članov kot je bilo odrejenih. So pa tudi podjetja, ki ljudem ne dovolijo oditi z dela dve uri prej. Lahko si mislimo, kako potem delavec, ki pride z dela naravnost na seminar; spremlja predavanje, lačen in nespočit." Prepričan sem, da je večina delavcev "z velikim navdušenjem obiskovala take in podobne seminarje. Leta 1969 "Novinarska sekcija na velenjski gimnaziji" je naslov članka mariborskega Večera: "Prejšnji teden so imeli na velenjski gimnaziji ustanovni sestanek dijaške novinarske sekcije. Vanjo se je vključilo 10 dijakov, ki bodo skušali postati redni dopisniki našega dnevnega tiska in bodo obveščali bralce o krajevnih, političnih, športnih in kulturnih dogodkih." Velenjski gimnazijci uspešno nadaljujejo s tradicijo, ki so jo zastavili njihovi starejši kolegi in vsako leto izdajo svoj časopis. V "Špricu", kot se časopis imenuje, je vedno dovolj zanimivega, prijetnega in kvalitetnega branja. Osrednje velenjsko otroško igrišče ob Šaleški cesti je bilo zgrajeno v začetku šestdesetih let s prostovoljnim delom mnogih Velenjčanov. Številna igrala, letalo, lokomotiva, avtomobil, tovornjak, vrtiljak, bazen s čolni in bazen za plavanje so ostali le še v nos-talgičnih spominih, danes že nekoliko osivelih Velenjčanov, ki so na tem igrišču preživeli najlepša leta svojega življenja. Tako kot veliko tega, tudi otroško igrišče v Velenju ne služi več svojemu namenu. Mestni očetje so poizkusili že marsikaj, da bi mu vrnili nekdanji sijaj in predvsem namen, pa nekako ne gre in ne gre. Drugi časi, dru gi ljudje in drugačna miselnost, ni kaj! ■ Damijan Kljajit LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 30. marca: 1. FLERE: Martinovanje v Bojniku 2. ŠTAJERSKIH 7: Ko Štajerc na Primorsko gre 3. SLOVENIJA: Glasba iz Slovenije 4. VITA: Nerodni vasovalec 5. ALPSKI: 30 veselih let Predlogi za nedeljo, 6. aprila: 1. AVSENIKI: Kakor je tud res 2. KLINC: V senci sem posedal 3. MARELA: Kamniške planine 4. P0LJANŠEK: Gasilska 5. SLAKI: Sreča 10 glasov 9 glasov 5 glasov 4 glasovi 2 glasova I Vili Grabner Simon ni samo zgovoren, je tudi poskočen Tako. Pa smo v aprilu. To je mesec, ko smo v preteklih letih navadno začeli pripravljati tradicionalni Trič - trač v Vinski gori, ki pa ga letos ne bo. O tem smo že poročali in med vzroke zakaj ne, uvrstili tudi tistega, da se v večnamenski dvorani v Vinski gori, kjer je prireditev dobila domicil, v aprilu dogaja toliko reči, da bi bilo nesmiselno v program trpati še eno. Zal nam je, če je tudi vam žal, ampak drugače ni šlo. Dolgo pa že nismo omenili, in napak smo ravnali, Simona Klanferja, tistega, ki ob četrtkih ob 18.h pokrbi za D J news v programu Radia Velenje. Fantu teče jezik kot namazan, o čemer smo se imeli pred tednom dni priložnost prepričati tudi na modni reviji trgovin Sax in Fun Šport v novem nakupovalnem centru v Velenju, kjer je pokazal, da ni samo zgovoren in domiselen, ampak tudi poskočen in iskriv. Oblačila in obutev, ki so jo nosile manekenke, je razlagal s takim navdušenjem in takim tempom, da je bil promet v obeh trgovinah po končani modni reviji odličen tudi po njegovi zaslugi. Kakšna mladenka je izbrala kaj, ali pa še bo, tudi zato, ker je Simon rekel, daje ah in sploh. Marsikatera pa je tako ali tako gledala bolj njega kot kaj drugega. Tisto drugo, si je mislila, bom videla že kasneje, ko bo Simon spet kam odbrzel. Tatjana Podgoršek pa je končno odgnala viroze in gripe. To sklepamo po tem, da se v Zdravniških nasvetih zadnje čase ne Simon Klanfer počne veliko različnih reči. V programu Radia Velenje skrbi ob četrtkih za DJ nevvs. ukvarja več z njimi, ampak se bolj posveča drugim temam, zobem denimo. Zadnjič je gostila zgovorno dr. Ivano Jevšek iz Zobozdravstva Velenje. Govorili sta tako prepričljivo, da je marsikak poslušalec ob poslušanju takoj vzel v roke zobno ščetko. Zdaj se bo v Zdravniških nasvetih nekaj časa ukvarjala s pomladjo in tegobami, ki so povezane z njo. Menda je to tudi revma in težave z venami. Če je res, pa lahko spoznate že danes, v četrtek, 3. aprila, ko bo ob 17. uri v studiu gostila specialiste s tega področja. Ob sredah si v programu podajata roke ERA in Gost. Era v studo pripelje vedno nove in nove sogovornike, ki se spoznajo na vrsto zanimivih reči, uporabnih seveda. Gosta pa zastopa gostobesedeni Matjaž Černovšek, ki bo že v sredo spet poskušal navdušiti poslušalce za kakšen prvomajski ali počitniški paket, Fieso ali karkoli na tem svetu, kar trži Gostova tuiristična agencija ali pa jim preprosto povedati, kaj vse nudi Gostovo gostinstvo. ■ mkp Dubravka Tomšič-Srebotnjak navdušila Velenjčane Prejšnji četrtek, 27. marca, ob 19 JO uri, je bila dvorana Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega zasedena do zadnjega sedeža. Gostovala je slovenska umetnica mednarodnega slovesa Dubravka Tomšič-Srebotnjak, ki je pripravila celovečerni koncert. Igrala je Fantazijo v d.molu K 397, dve Rapsodiji, op.79 v b-molu in g-molu, tri skladbe iz »Miroirs«, Tokato iz »Le tombcau de Couperin« ter štiri balade; op. 23 v g-molu, op.47 v As-duru ter Op.V v f-molu. Po zaključku, ob popolnem navdušenju občinstva, je zaigrala še nekaj lažjih, razvedrilnih skladb, ob pravih kulturnih ovacijah poslušalcev. Tako ta kot drugi njeni koncerti so enkratni umetniški dogodki na slovenski ter tuji glasbeni sceni. Glasbena šola Velenje pa z vse zahtevnejšim izborom utrjuje sloves ene osrednjih glasbenih scen v Sloveniji. _ . , _ „.„ _ . . . , , v , Dubravka Tomsic-Srebotnjak po kon- Glasbena sola . „ , - ,, , . , , . certu v Velenju Velenje bo v okviru Mednarodne poletne šole v letu 1997 organizirala IV. mednarodno poletno klavirsko šolo, III. Poletno šolo trobil, XI. Mednarodno poletno violinsko šolo, III. poletno šolo za saksafon ter II. Mednarodno poletno šolo orgel. ■ Jože Miklavc 3. aprila 1997 ZANIMIVO OD JUŽNIM KIZEM Piše: Marjan Marinšek (10) Brazilski pregovor pravi: »Bog je ustvaril svet v šestih dneh, od katerih je kar dva potreboval, da je ustvaril Rio de Janeiro« Zvone Seruga pravi: »Če ne bi bilo Ria, bi si ga morala industrija turističnih razglednic izmisliti.« Jaz pa pravim, da je Rio zagotovo najlepše mesto na svetu Pravijo, da je portugalski pomorščak Goncalo Coelho odkril Guanabarski zaliv leta 1502, in ga, misleč, da gre za izliv reke, imenoval Rio, in ker je bilo ravno prvega januaija, je dodal de Janeiro, se pravi Januarska reka. Toda januarja je v Riu poletje, jaz pa sem bil tam v juliju. Prepričal sem se, daje Rio mesto večnega poletja. Po čem so sobe v Braziliji? Se preden sem odpotoval v Brazlijo, so me turistični delavci in popotniki svarili: »Pa pazi, da te ne oropajo! V Braziliji sploh ne smeš hoditi s fotoaparatom v rokah, z denarnico v žepu in verižico okoli vratu. Jaz na tvojem mestu ne bi šel tja!« so me prepričevali. »Vsak dan je v tem mestu najmanj deset umorov, ti pa greš tja! Pje si nor!« Ko sem se iz Argentine spravljal v Brazilijo, so moji znanci v slovenskem društvu Triglav grbančili čelo in zmajevali z glavo, čim so zvedeli za mojo odločitev: »V Brazilijo greš? Si nor? Tam te bodo oropali. Vse turiste oropajo, takole - z nožem na grlu. Se potovalne čeke jim boš moral podpisati!« Moram reči, da meje kar zaskrbelo. V Brazilijo sem šel zato, da vidim peto največjo deželo sveta, njene prebivalce in da naredim čimveč posnetkov. Torej bom že na prvi pogled izgledal kot turist. Moja spremljevalka Marjana Blaznik iz Slovenske izseljenske matice v Ljubljani ima srečo: črnolasa je, temnejše polti in še lepo po-sončena. Izkoristila je vroče poletne dni v juniju. Kako pa bom tam izgledal jaz? Iz Sao Paula sva z avtobusom odpotovala v Rio. Petsto kilometrov in sedem ur vožnje. Vmes polurni odmor. Prišla sva v Rio in iskala Hotel Toledo na Rua Domingos Ferreira. »Ne bova šla v Hotel Luxor?« vprašam Marjano, ki se je bolj spoznala na te stvari. V Sao Paulo nama je namreč gospa Majda Costa iz družine Starman, predlagala ta hotel, češ da vsi Slovenci spijo v Luxorju. Pa še blizu Copacabane je. Majda je bila tako prijazna, daje na proslavo 5. obletnice samostojnosti priletela kar iz Ria. Iz Belo Horizonte je priletel naš častni konzul Bogdan Šalej in tako je beseda padla tudi o najinem izletu. »Hočeš spati za petdeset ali za deset dolarjev?« me vpraša Marjana. »Seveda za deset!« rečem in se prepustim njenemu vodenju. Hotel Toledo. »Dve enoposteljni sobi prosim!« reče Marjana, ki je znala špansko. Tudi Brazilci razumejo špansko, približno tako kot mi hrvaško. »Petdeset realov!« je odvrnil receptor, ki je začuda znal tudi angleško. Real je vreden toliko kot ameriški dolar. »Sobo za deset realov por favor!« je dejala Marjana, ki je imela nek svetovni vodič vseh hotelov po svetu. »Takih sob pri nas nimamo« je bil receptor kratek. A Marjana se ni dala. »Tu piše, da imate pri vas sobe tudi za deset dolarjev. Poglejte!« mu je pomolila pod nos odprto stran Lonely Planet South America. »Že, že, samo ta vodič je star. Ta soba stane danes petindvajset dolarjev.« »Obrigada!« se zahvali Marjana. Kar takoj sva prihranila polovico cene. Sobi sta bili majhni, s TWC. Še dobro daje bila zima in nisva pogrešala klime. Sobe sicer niso gledale na Copacabano, a iz restavracije na terasi sva imela pogled tudi na to znamenito plažo. Najprej si bova ogledala Rio. Minilo je pol stoletja od tistega 1. januarja 1502, preden je kdorkoli pomislil, da bi lepi zaliv lahko naselili. Toda Rio je začel dobivati videz modernega mesta šele v začetku tega stoletja. Široka glavna ulica Avenija Rio Branco, je bila že takrat tlakovana, čeprav je imel Rio vsega skupaj štiri avtomobile. Tudi prenos vlade v Brasilio leta 1960 mestu ni ravno škodoval. Prebivalstvo še vedno alarmno narašča. Pravijo, da pride s severa na jug dnevno do osem tisoč severnjakov. Sever je treba v Braziliji razumeti tako, kot mi razumemo jug. Danes šteje Rio s predmestji okoli 9 milijonov prebivalcev, od tega samo del mesta od tunela do plaže Copacabane šteje več ljudi kot vsa Slovenija. Po drugi strani pa za eno Slovenijo ljudi živi v favelah, barakastih naseljih, ki kot gobe po dežju rastejo na strmih pobočjih. Prva favela v zgodovini Ria je zrasla leta 1895. Ironično seje imenovala Božja previdnost. Od takrat dalje se barake iz pločevine in iveric nezadržno širijo na nikogaršnje griče okrog mesta. Dom na griču Na enem takih pobočij sva obiskala družino Starman, ki si je v petdesetih letih zgradila dom, misleč, da bo od tu krasen razgled in da je najlepše —- Rio de Janeiro od vsega prijazen dom na vrhu griča. Toda vile milijonarjev so spodaj. Jože in Ana Starman sta tako ostala na gričku s krasnim pogledom na mesto, v krasni hišici, a kaj, ko moraš skozi barakarska in nevarna naselja, da prideš na vrh. Niti pomislita ne, da bi lahko šla kdaj peš domov. »Ko sem zidal na tem osamljenem griču, seveda nisem vedel, kakšno družbo bom dobil,« pravi Jože Starman, ki je hišo z bazenom naredil skoraj z golimi rokami. » Ves ta pogled na Rio bi takoj zamenjala za en sam pogled na travnik in kozolec,« reče gospa Starman otožno. Jože se trudi, da bi bil dom čimbolj prijazen. Njegov brat, Danijel Starman, je naš znani odvetnik in politik. Jože je šel v Brazilijo po vojni in tu začel kot navaden mizar, kaj kmalu pa je zlezel do učitelja praktičnega pouka na brazilski strokovni šoli. Z ženo ne vesta, ali bosta za vedno tu, z Riom pod nogami ali pa bosta le odšla v stari kraj, tja proti Sevnici. Toda njuna hči Majda je postala prava Karioka, kot imenujejo prebivalce Ria še od takrat, ko so jim to ime dali indijanci -domorodci. Kulturni center Ivana Napotnika Velenje se iskreno zahvaljuje vsem, Id so omogočili prireditev Bolero '97 z letošnjim naslovom: DOBER DAN, SONCE . To so bili: Gorenje d.d. Velenje,Mestna občina Velenje,Občina Šoštanj, Občina Šmartno ob Paki, Gorenje Notranja oprema, Eso tech, Velenje, Mladinski servis Velenje, PUP - Podjetje za urejanje prostora Velenje, Erico Velenje, Kabelsko razdelilini sistem Velenje, Radio Velenje, Naš čas Velenje, VTV Velenje, Elektronika Velenje, Termoelektrarna Šoštanj, Terme Topolšica, Slovenski krščanski demokrati Velenje, Liberalna demokracija Velenje, Združena lista socialnih demokratov Velenje, Socialdemokratska stranka Slovenije, Velenje, Avtohiša Jakopcc Velenje, Mesarstvo Sušeč Velenje, Studio Rebernik Velenje, RLV - fotokopirnica Velenje, Igor Petrič - ozvočenje Velenje, Jože Napotnik - scenski mojster Šmartno ob Paki ter velenjske cvetličarne: PUP poslovna enota vrtnarstvo, cvetličarna Iris, Cvetličarna Beli cvet, Cvetje Ivana Gradišnik, Cvetlično darilni butik Meta, Cvetličarstvo Nahtigal Marjeta Šoštanj. Med temi gre posebna zahvala Cvetličarni Iris oziroma gospe Jerici Mljač, za največ podarjenih cvetov. ZALEŠČANSKI PORTRETI 2 ADOLF ŠTORMAN Adolf ni dobil, kakor je včasih slišati na ulici, svojega ljubkega imena po Adolfu H. iz Tretjega rajha, temveč po svojem atu Dolfu. Kljub malce tršemu priimku je čistokrvni Slovenec - pravzaprav zelo slovenski Slovenec, ki je privekal na svet v Celju mami Julčki in že omenjenemu atu Adolfu 12.avgusta 1955. Aha, jasno, v znaku leva! Ko so starši uvideli, kaj so si z malim Dolfekom nakopali na glavo, so se odločili, da niti pod razno ne bodo več spočenjali novih kričačev. Dolfe je ostal edinček. Hiter razvoj socialističnega Velenja je prinašal dobre in slabe strani. Tako se je mali Dolfe s svojimi starši iz Celja leta 1960 preselil v Velenje. Ata se je zaposlil v Gorenju, stanovati pa jih je dal tovariš Atelšek v majhno stanovanje na Starem šahtu. Tu so uživali le dve leti, potem je zgradbo zajel ogenj. Adolfovi biografi so ugotovili, da on takrat doma še ni imel arzenala orožja in ga zato krivde za požar odvezujejo. Potem, ko so se morali preseliti za staro Namo, so fantiča vpisali na osnovno šolo Miha Pintar Toledo. Živ in uporniški je bil že iz plenic, stroga domača vzgoja /hausrest je bil pri roki za vsako malenkost, ki jo je ušpičil/ ga je k temu kvečjemu spodbujala. Starejših bratov, ki bi ga branili pred močnejšimi vrstniki ni imel, podrediti se ni hotel, pa si je izboril svoj prostor pod soncem. S pestmi, seveda! Poleg pretepanja je imel v šoli rad le tiste predmete, katerih učitelji so mu bili simpatični - recimo fiziko in telovadbo. Po osnovni šoli je šel na Rudarski šolski center v šolo za elektrikarje. Tri mesece je nanj v razredu sijalo toplo jesensko sonce, dovolj dolgo, da mu je nekaj reklo, da je zunaj svoboda. Pa si jo je vzel! Poiskal si je družbo na cesti. Pozimi je kaj malega delal, čez poletje je bil na Sončni upravi. V družbi njemu enakih je bil največja zabava pretep, z nostalgijo se spominja Teksaške, Starovelenjske, Pesjanske in Šoštanjske bande. Od začetka so se fantje pretepali med sabo, vdirali so na plese in iz veselja razbili kakšnega gosta in malo inventarja. Kasneje so se v glavnem pretepali s priseljenci, če ni bilo drugega povoda, so vstopili v kakšno sobo in z gramofona vrgli preglasno navito ploščo z "južnjaško" glasbo in pretep je bil tu. Policijsko postajo na velenjski Prešernovi je kmalu spoznal, a le zaradi pretepov in drznega obnašanja dokler.dokler ni neke noči fantom v klapi zmanjkalo pijače in cigaret, pa so si te dobrine nabavili preko razbitih vrat lokala ob jezeru. Tako je bil Dolf po mnenju pristojnih zrel za poboljševalnico. V popravnem domu v Radečah se je fant z lahkoto vživel, bil je tip voditelja, imel je bistre možgane in železne pesti. Kaj hitro je postal vodja in zgled sogojencem. In če je bil v domu slučajno premiren dan, so vsaj pazniku vrgli v glavo večerjo in je bil potem žur, ki se je končal z razbito jedilnico. Ko je Dolf organiziral še nekaj uporov /gojenci so recimo zasedli streho doma, zgradili barikade/, so ga raje premestili pod strožji režim v Celje. Tako je odslužil tri leta poboljševalnice, ki ga je dodobra prekalila. Po povratku se je najprej odločil, da bo opustil prekomerno uživanje pijače in se je zaposlil - najprej za eno leto v Gorenju, potem pa na rudniku, v jami. V JNA mu ni bilo potrebno iti, psihiater, ga je spoznal za nesposobnega, potem, ko je malo razbil enega članov komisije - oficirja JNA. Razen,-da ni več popival in, da je pridno delal /po šihtu v jami je bil sposoben še opravljati redarsko službo po raznih lokalih/, je stare razvade ohranil - pretepanju pa je dodal še malo krpa-nostva. Ljudje so namreč potrebovali toaletni papir,kavo, pa videorekorderje in kasneje tuintam že kakšen pihalnik. Dolfe je vse to tovoril čez jugoslovansko avstrijsko mejo. Rad se je tudi sicer potepal po Evropi, med enim takšnih potepov se je znašel celo v Tujski legiji, a po dobrem mesecu spet zaigral bebca in so ga odpustili. Vmes se je celo malo poročil, a spoznal, da tudi takšne vrste komande ne prenese. Sonja se je z njuno malo hčerkico odselila iz njegovega življenja. Stanovanjski problem si je rešil sam, vdrl je v prazno stanovanje petintridestih kvadratov, in si potem celo uspel urediti vse papirje. V stanovanje je kasneje vselil svojo sedanjo prijateljico Vanjo, s katero imata ljubko petletno Marušo, ravno danes pa pričakujejo še snega dojenčka. Malo pred slovensko osamosvojitveno vojno, je imel že vsega dovolj, pustil je službo in na dan D, skupaj s prijateljem Darkom, Sloveniji na oltar položil svoje telo in prešvercano orožje. Težko bi trdili, da so ju bili vojaški šefi blazno veseli, a slovenska Rambota so le sprejeli in ju kasneje celo javno pohvalili za njuno pokočno držo. Po vojni sta izkušnje z orožjem skušala oplemenititi s poslovnim uspehom, a država za to ni imela razumevanja. Zasegla jima je prav lepo pošiljko pištolic /mnogo kasneje je sodišče ugotovilo, da nista kršila zakonov!/, češ, da jih tihotapita. Ta krivica je pospešila ustanovitev Republikanske stranke / v Dolfu se je že dolgo nabiralo, motili so ga privilegiji priseljencev, motilo ga je vsepočezno dodeljevanje slovenskega državljanstva.../, ki je nastopila na volitvah 1992. Nekateri vidnejši politiki so trdili, da je ustanovil stranko samo zato, da bi ušel arestu /obsojen je bil na leto in pol, ker je v samoobrambi nekajkrat pritisnil na petelina, krogle pa so končale v nasprotnikih/. Po volitvah je za nekaj časa odšel v tujino, a kazen leta 1994 le odslužil. In potem so njemu in Zupancu v avtu našli še deset pištol /pravita, da so jima jih podtaknili/, pa so se malo podili z avtomobili in tudi krogle so letele proti njima. Ta zadeva še ni formalno razjasnjena, a fanta potrpežljivo čakata, da pride vsa resnica na dan. Veliko tega o stiku s slovensko oblastjo, je Adolf popisal v knjigi Mein kampf. Spisek slovenskih oblastnikov, ki jim bi z veseljem položil desnico na nos je, tako pravi Dolf, kar obsežen, da se bo to slejkoprej res zgodilo, je pa čisto verjetno -povprašajmo tiste, ki so jo že okusili. Tako: Adolf Štorman je danes star dvainštirideset let, zaposlen ni, tuintam malo dela honorarno, nekaj pa dobi tudi za delo mestnega svetnika. Zase ima dovolj. Njegova stranka se zavzema zgolj in samo za pravno državo, za majhne ljudi, preteklosti ne obsojajo vsevprek, partizanščina je bila tisto pravo; Tito je bil frajer, sposoben džek - tisti, ki so mu včasih nekam lezli, danes pa bi ga radi podirali, mu niti do jajc ne bodo nikoli segli! Adolf pa bo na bližnjih volitvah kandidiral za predsednika države. Drugih ambicij zaenkrat nima. ■ U. Hrast 3. aprila 1997 Kabelsko razdelilni sistem d.d. Velenje Letos mineva 10 let od pričetka delovanja prvega kabelskega omrežja v Velenju, zgrajenega na območju KS Šmartno. Jubilej bodo zaznamovali s priložnostno slovesnostjo v prvi polovici leta, pred tednom dni pa so delničarji, pooblaščenci delničarjev in člani organov delniške družbe KRS kabelsko-razdelil-ni sistem Velenje na redni seji skupščine (potekala je v dvorani doma krajanov na Konovem) pozornost namenili predvsem opravljenemu delu v preteklem letu, letošnjih in tudi dolgoročnih smernicah nadaljnjega razvoja tega sistema. Med razpravo o lanskih aktivnostih in rezultatih je predsedujoči skupščine Jože Rovšnik ugotavljal, da bi radi imeli čim več, plačali pa čim manj. To svojo ugotovitev je oprl na mnenje nekaterih razpravljalcev, da uprava te delniške družbe preveč gradi na planski in ne na tržni ekonomiji, in da je vprašljivo takšno dvigovanje cen. Nekateri niso razumeli, kako so lahko te višje ob večjem številu priključkov. Med drugim so spraševali, ali so dolžni stroške zaradi pomanjkljive gradnje v preteklih letih plačevati vsi, ali se bodo tudi v prihodnje odločali za solidarno gradnjo sistema v oddaljenejših krajih, ali ne? Ker se zlasti o slednjem niso vprašali prvič, bodo o tem sedaj spregovorili člani nadzornega sveta delniške družbe. Na mnenje enega od razpravljalcev, da družba namenja preveč denarja za razširitev omrežja, analize o tem, kakšno bo tudi dejansko povpraševanje po možnostih, ki jih bo sistem nudil, pa ni, je član uprave Slavko Korenič pojasnil, da družba ne vlaga v razširitev omrežja, ampak tega obnavlja zaradi lastnih potreb. Torej zaradi zagotavljanja osnovne naloge , to pa sta kakovostna distribucija slike in tona. Z večino prisotnih glasov so udeleženci poslovno poročilo za leto 1996 sprejeli. Tudi predlog uprave o razporeditvi minimalnega dobička (9.851 SIT, kar je le 1,8% od načrtovanega) v rezervni sklad. Že prej, sploh pa ob tem so ugotavljali, da njihove odločitve, ki bi vplivale na večji dobiček in s tem na delitev dividend, omejuje dejstvo, da se pojavljajo hkrati v vlogi uporabnikov in delničarjev sistema. Pri obravnavi usmeritev družbe KRS za letos so posebej poudarili, da tehnološki razvoj na področju kabelsko komunikacijskih oziroma distribucijskih sistemov odpira nove možnosti njihove večnamenske rabe. Razvojni trendi zahtevajo hitro prilagajanje ponujenim rešitvam, zato bodo potrebna še hitrejša vlaganja v posodobitev in obnovo celotnega sistema. Glavni vir financiranja poslovanja družbe je še vedno uporabnina, ki pa je, po sklepu udeležencev skupščine, od 1. aprila dalje višja za 12,2 % oziroma bo sedaj znašala 550 tolaijev na mesec. Poleg izvajanja osnovne dejavnosti, širitve kabelskega omrežja, je med letošnjimi načrtovanimi nalogami potrebno omeniti tudi sodelovanje pri ustanovitvi skupnega podjetja Slovenski kabel. V nadaljevanju seje skupščine so obravnavali še strategijo razvoja kabelsko razdelilnega sistema Velenje do leta 2005 (cilji družbe so zapisanih v 7 točkah) in jo potrdili. Nekoliko dlje so se pomudili pri obravnavi nekaterih sprememb in dopolnitev statuta, kjer so se med drugim zavzeli za pridobitev novih pooblaščencev. Z večino prisotnih glasov so ob koncu seje sprejeli predlagano izplačilo nagrad in nadomestil članom nadzornega sveta. ■ tp Težko je biti hkrati uporabnik in delničarje bila ena od ugotovitev razprave o lanskih rezultatih in letošnjih usmeritvah Lepo že, toda... Ko so lani jeseni pričeli z rekonstrukcijo Kidričeve < oziroma odseka med Erinima trgovinama Vis-a-Vis in Namo, si je večina mimoidočih predstavljala, da bo poslej na voljo več parkirnih prostorov, ki jih je močno premalo vse od odprtja Vis-a-visa. Toda na žalost se to ni zgodilo. Če je že od1 začetka ves potek rekonstrukcijskih del na trenutke spomin-1 jal na svetopisemsko zgodbo o Noetu in njegovi barki, bi to naj ] ne »motilo« nas, navadnih smrtnikov in davkoplačevalcev. 1 da seje verjetno tudi za ta projekt »prikotalil« iz naših žep kakšen tolar, je pa že druga zgodba. Tudi prvemu krožnemu križišču, vsaj kar se videza tiče, verjetno potem, ko bo povsem urejeno ne bo kaj očitati. To, < vozniki, (zlasti tisti, ki vozijo avtobuse zglobnike) bentijo, c jim pri zavijanju zmanjka volana, ne moti nikogar. Se bodo že morali navaditi, sicer jim pa kaj drugega tudi ne preostane. Bolj I AN K NOVO V ABANKI -RENTNO VARČEVANJI Z rentnim varčevanjem v ABANKI boste za dolgo obdobje zagotovili finančno varnost in neodvisnost sebi in svojim najbližjim. Na primer: 10 let vplačujete mesečno po 10.000 tolarjev da sami ali katera koli oseba, ki jo določite, if£ let prejema 12.877 tolarjev mesečne rente. Oglasite se v enotah ABANKE, z veseljem vam bomo pestro in konkurenčno ponudbo rentnega varčevanja podrobneje predstavili. ko ©iifjijf teče v vašo smer! Petnajst let ženskega pevskega zbora DU Velenje Negujejo slovensko pesem Že res, da so otočki lepi, a tu bi lahko stal še en avtomobil. v nebo vpijoče, oziroma težko razumljive, so poteze načrtovalca med že prej omenjenima Erinima trgovinama. Namesto, da bi se strmelo k čim bolj racionalnemu izkoristku parkirnih površin, so jih posejali z gredicami in otočki. Nihče ne zanika, da to ni prijetno za oko. Toda tistega, ki si mora dan na dan iskati parkirni prostor, takšna lepota ne zanima. Še slabše je stanje pred Namo, kjer je treba parkirati bočno, dodatna smola pa je v tem, da te tehnike vsi ne obvladamo stoodstotno. Če bi se bil načrtovalec »odpovedal« skoraj neizkoriščeni stezici med »kande-labri«, bi bil problem rešen... Sicer pa, kaj hočemo. Čez čas bodo mogoče le sprev- Ženski pevski zbor Društva upokojencev Velenje uspešno deluje že od leta 1981 dalje. Njegovo uspešno pot je utrl prvi pevovodja Izidor Florjan, od leta 1982 pa zbor vodi Vida Polutnik. Pevke so doslej sodelovale na mnogih prireditvah v občini in po vsej Sloveniji, tudi v ljubljanskem Cankarjevem domu, pa v Zagrebu in še kje, letos pa se posebej veselijo že enajstega nastopa na taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, kjer so doslej prejele srebrno in bronasto plaketo. Vsako leto sodelujejo še na prireditvi »petje na vasi,« ko imajo vedno v gosteh ženski pevski zbor Jelka iz Slovenj Gradca, s katerim so se pobratile pred dvanajstimi leti. Zbor z ubranim petjem skrbno neguje ljudsko in umetno pesem, z nastopi razveseljuje oskrbovance v domu za varstvo odraslih v Velenju in sodeluje na mnogih različnih prireditvah. Spomladi leta 1984 je Vida Polutnik ob proslavi v KS Pesje v zboru sestavila posebno skupino, ki je pričela gojiti ljudsko petje in običaje. Kasneje se je skupina izločila iz zbora, pevke pa v njem še naprej pridno prepevajo. Tako pestra paleta dejavnosti je dobila odmev tudi v širši skupnosti. Več pevk sije za dolgoletno petje prislužilo tudi Gallusove značke, sedem zlato, dvanajst srebrno in sedem bronasto. Ob 15-letnici delovanja bo zbor izvedel slavnostni koncert, ki bo v sredo, 9. aprila, s pričetkom ob 19.30 v Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski. Kot gostje bodo nastopili MPZ DU Velenje ter mešani in moški zbor iz Slovenske Bistrice. mB.Mugerle Pevke so nastopile tudi na visoki obletnici moškega pevskega zbora ideli in vse skupaj popravili Spet bodo stroški, kriv pa tako ali tako ne bo nihče (oziroma je pri tej zadevi kriv tudi tisti, ki jo je odobril)! ■ M.H. Obnova šole v Bočni V Bočni bodo letos s pomočjo gornjegrajske občine obnovfjj šob poslopje, v katerem trenutno domuje tudi vrtce. S tem bodo zagotovili pogoje za 9 - letno šolo na matični osemletki v Gornjem Gradu, šola v Bočni bo spet postala podružnična, kot je nekoč že bila, pa tudi poslopje na lepem in vidnem mestu nad Bočno si zasluži lepšo podobo. ■ (foto'jp) ojldolel ^eM°ooče \e tAO°oče HumovitlOI...........................199 sit 3del.garniturazadelonavrtu 379 sit pleskarski set 1.499 sit 20 delni jedilni servis.................. 2.990 sit prenosni radio PHILIPS 35.990 sit sCD playerjem in dvojnim kasetofonom Barvanje Jajca barvamo le enkrat letno, med sabo se farbamo pogosteje. ■ B V Nic hudega Na Vinski gori nekateri opozarjajo na to, da imajo tam močno oporečno pitno vodo. Če je to na Vinski gori, menda ni tako hudo! Cvetenje Naših cest letošnja zima menda ni tako hudo prizadela kot zadnje zime. Vozniki so tega veseli. Cestarji ne. Vsak po svoje Velenjski premogatji hodijo na morje, v Fisso, po moč in zdravje. Rudarji so odšli na motje, v Koper, po zdravilne točke. Ženske Če je res država družina v večjem obsegu, je čudno, da v državnem vrhu ženske ne pridejo bolj do besede. V mnogih družinah imajo glavno! V vrhu Velenje je v samem slovenskem energetskem vrhu. Prvi mož Premogovnika dr. Franc Žerdin je predsednik združenja za energetiko pri GZS, poslanec Alojz Kovše je postal državni sekretar za energetiko. Upajmo, da bo (šaleška) energetika od tega res kaj imela. Joj, prejoj Z majem naj bi tudi slovensko nacionalno televizijo "postavili" na satelit. Tako bodo prizadeti tudi tisti, ki doslej v Sloveniji tega programa še nismo mogli gledati. Delilec Najboljšim pridelovalcem vina iz Šmartnega ob Paki je priznanja podelil sam župan. Ker je tudi sam vinogradnik, nekateri menijo, da bi bil veliko bolj zadovoljen ob "obratni" vlogi. McAdam Tudi pri nas je še veliko lokalnih cest makadamskih. Ljudje, kijih uporabljajo, se seveda jezijo. Toda tudi za ceste menda velja: bolje se je voziti po dobri makadamski, kot po slabi asfalti. Študent naj bo Pomladanski tarok turnir V soboto bo v prostorih Mladinskega centra velenje ŠŠK organiziral prvi letošnji tarok turnir. Turnir se bo začel ob 20.30 z žrebanjem trojk in trajal dokler karte ne bodo pokazale pravega zmagovalca. Prvim trem pritičejo nagrade in seveda slava! Kajti redki so tisti, ki lahko krojijo sam vrh šaleškega študenstskega taroka. ŠŠK odpira natečaj za plakat DMK 97 na natečaju lahko sodelujejo vsi Šalečani, ki so, bodo ali so skoraj bili študentje; predlog mora vsebovati: glavni motiv plakata, nakazano tipografijo za sodelujoče, znak ŠŠK-ja, obvezen informacijski kanona (Dan mladih in kulture, velenjski grad, od 23. do 25. maja) in prostor za sponzorjev; elikost plakata ni določena; upoštevani bodo predlogi, ki bodo prišli v Plač do sobote, 19. aprila do 23.00. Komisija v sestavi zaslužnega ŠŠK-jevca, izkušenega oblikovalca in natančnega blagajnika bo izbrala najboljšo ponudbo in jo po študentski ceni tudi odkupila. Podrobnejše informacije dobite v Placu ali na telefonski številki 854-857 (Peter). Bliža se nova RIT Od 7.do 24. aprila bo v Ljubljani počasi nastajala nova RIT. Redakcijski višek bo dosegla v tretjem aprilskem tednu. Vsi, ki bi radi sodelovali v že pred izzidom razprodani drugi številki dvajsetega letnika, še danes podpišite pogodbo s svojimi pisali in tipkovnicami. Mesec neusmiljenega ustvarjanja se bliža! Še štiri prosta mesta za Francijo ŠŠK je zaradi nepričakovanega navala in velikega zanimanja s skrajnimi napori uspel zagotoviti še štiri šrosta mesta za prvomajsko smučanje v Franciji. Kdor hoče za borih 380 DEM uživati v šest dnevni smučarski karti na smučiščih ogromnega Tignesa (prevoz, apartma in zabava so v ceno seveda vključeni), naj se v soboto prijavi v Plac. Veljalo bo pravilo: kdor prvi pride, prvi melje. REZANJE ŠOŠTANJA INVENTURA Šoštanj je lepa ilustracija trditve, da mesto postane to kar je, šele z dejanji ljudi, ki v njem živijo, ne pa z njihovim številom ali številom in oblikami hiš, v katerih, prebivajo. V zgodovini Šoštanja je v njem delalo mnogo znamenitih in prodornih ljudi. Naj omenim samo Kajuha, za katerega večina niti ne ve več, da je bil pesnik, ampak mislijo, daje bil partizan. Večini iglalcev lota se niti ne sanja, kaj se dogaja v slabo osvetljenem okencu pod stopnicami, ki vodijo do sanj o milijonih. Ko bo pa naš čas postal zgodovina, bodo zanamci začudeno ugotavljali, koliko pomembnih oseb je živelo v Šoštanju v času prve občine v samostojni Sloveniji in kako odrinjeni so (bili) na obrobje v imenu polvaškega "hojladri turizma". Nestorja šoštanjske kulture in slikarja VK. je bolezen prikovala na posteljo pa od občinskega župana in zdravnika ne more izprositi niti stalne postrežnice, kaj šele da bi ga kdo vprašal za kakšen nasvet. Medtem se glavar redno slika z najstarejšim občanom in ga s tem spreminja v zgolj čez sto let staro znamenitost, ne da bi vedel, da ima stoletnik eno bolj zanimivih knjižnih zbirk v občini. Profesor zgodovine T.R. je zaman upal in prosil novo občino, da bi tej padla iz ust drobtinica, s katero bi lahko ponatisnili Hribernikovo zgodovino mesta. Tako pa bo knjiga morala najbrž iziti s finančno injekcijo Mestne občine Velenje. Širom Evrope znana pevovodkinja D.E je "na napačni" strani in so zato občinski glavar slepi in gluhi za njeno vizijo, medtem pa družinsko podjetje "Občina d.o.o." vsako leto uprizori "kulturno akademijo" z otročički in godbo samo zato, ker nič ne staneta. Publicista in pesnika ER. je svet občine zaradi materialnih interesov županovih prisklednikov popljuval in brcnil čez občinski prag. Projekt "prenove Šoštanja" vodi iz zakulisja višji gradbeni tehnik, medtem ko so arhitekta E.V., ki je diplomiral na temo prenova starega mestnega jedra Šoštanja, potiho in previdno potisnili na stranski tir. Slikaj? in pesnik S.Š. zaman čaka, da bi lahko v svojem kraju tvorno udejanil svojo vizijo podpore alternativni kulturi, (itd.,itd.,itd.....) Res je vprašanje, ali je Šoštanj že na svojem dnu, ah lahko zdrsne še niže? Po svoje je zgovorno dejstvo, da se predsedniki šoštanjskih društev in skupin konec tedna ne zbirajo v dobri šoštanjski gostilni in ne modrujejo ter ne snujejo skupnih korakov v prid mesta. Pa ne zato, ker dobre gostilne v Šoštanju ni. Kljub njihovi hvalevredni marljivosti, s katero držijo družabno življenje v Šoštanju še za silo nad vodo, ostaja za njihovo druženje v Šoštanju drugačna fizična prepreka. Večina jih namreč ne živi v Šoštanju! In če k temu dodamo nesporno dejstvo, daje "Janševa četica", ki jo vodi občinski župan, v svetu občine prva poteptala predvolilno geslo "Vrnimo Šoštanju dušo", je jasno, da se šoštanjska kultura vremena do konca leta 1998 še ne bodo zjasnila. In je zaradi povedanega prav simbolično, da nad mestom razpada škrbina, ki se imenuje Pusti grad. ■ Perorez Etnološka paberkovanja 11 Od velike sobote do poiiedelfka Piše: mag. Jože Hudales Ob našem pregledovanju "Ijud-skokulturne" dediščine velike noči v Šaleški dolini smo v preteklem tednu prišli nekako do velike sobote. Kakih velikih posebnosti v ohranjenih ali sporočenih običajih na ta praznik pa ne prej in ne slej, torej ne na veliko nedeljo in v ponedeljek v dolini ni bilo mogoče zaslediti. Morda je za odtenek bolj kot drugod po Sloveniji poudarjena vloga nekaterih običajskih ravnanj, ki so bile naperjene proti čarovnicam. Vanje so očitno nekateri v Šaleški dolini še med obema svetovnima vojnama verjeli ali pa so si vsaj rekli: "škoditi ne more!" Ko so po prastari veri čarovnice prav na noč med veliko soboto in veliko nedeljo plesale in uganjale druga grozodejstva okrog hiš in po poljih, so v Šaleški dolini navsezgodaj zjutraj hodili prepevat in kropit po poljih, da bi se jih ubranili. Tudi streljanje na ta dan je prvotno imelo prav isti namen: prestrašiti in odgnati prav vse škodljive nadnaravne sile, ki jim je na ta praznični dan spet odprt svet. Na Kranjskem so velikonočnemu hrupu in trušču celo rekli, da "boga strašijo" in tako tudi v imenu ohranili nekdanji pomen obreda. Najbolj pa je ljudem ob veliki noči ostal v spominu velikonočni žegen. Temu se seveda ni mogoče čuditi, saj že vemo, kako strog je bil nekdaj post. Tako kot povsod drugod po Sloveniji so za žegen tudi v Šaleški dolini pripravili lep kos prekajenega svinjskega mesa in klobas, pisano pobarvanih pirhov, velikonočni šarkelj, predvsem pa starodavno velikonočno jed - hren. Zanimivo je, da so nekje v okolici Šoštanja pred vojno v žegen dajali še nekaj koruze za perutnino, "da jih lisica ne nese". Sled starodavnih velikonočnih pojedin bi lahko iskali tudi v dejstvu, da so ponekod žegen pojedli z rokami in niso uporabljali žlic ali vilic, prav tako pa v običaju, da ob žegnu sploh niso jedli kruha. Močno je bila pred drugo svetovno vojno v Šaleški dolini ohranjena vera v veliko moč vseh ostankov od žeg- Mostovi povezujejo, bolj ali manj V Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini pospešeno gradijo mostove, zlasti tiste prave, kakšen drugačen jih posebej v spodnjem delu še čaka. V občini Ljubno bodo kmalu slavili nov most preko Savinje, ki bo domačinom v Savini dokončno popravil krivico, ki jo trpijo že od katastrofalnih poplav, pa še vez s svetom bo spet normalna. V Gornjem Gradu bodo kaj kmalu pridobili nov most preko Drete, ki bo občinsko središče varno povezal s krajevno skupnostjo Nova Štifta in naprej preko Črnivca z deželo Kranjsko, tik pred otvoritvijo pa je tudi most preko Drete v Nazarjah. Ta bo zagotovil varen vstop v središče občine krajanom okoliških zaselkov, posebej prebivalcem Dobrovelj, ki jim je vožnja preko njega in Nazarij praktično edina pot do sedeža mozirske občine, kamor sodijo, čeprav se zanjo niso odločili. Manjka le še »most« med Nazarjami, Prihovo in Mozitjem. Tega naj bi »zgradilo« novo skupno komunalno podjetje za občini Nazarje in Mozirje, ko bosta razrešili medobčinski spor glede naselja Prihova, ki se mu mostovi dolgoletnih želja in pričakovanj podirajo eden za drugim. Še kar cvetijo... Optometer je že pred kratkim poročal o cvetlicah posebne vrste. Posadijo jih neznani vrtnarji. »Nočni« mehaniki in strokovnjaki za vandalizem poskrbijo, da se razkošno razcveti-jo in potem krasijo okolico. Vsaj dve takšni pozdravljata popotnika ob cesti, ki pelje iz Velenja proti Polzeli oziroma Šentilju. Prva se nahaja v neposredni bližini propadajoče Zibučanove domačije. Druga zaželi dobrodošlico tik pred prihodom v Arnače. Nekoč se je temu kraju reklo Kruščeva loka, žuborečemu potočku Arnačica pa so delala družbo samo stara drevesa. Danes pa je na žalost vse bolj podoben komunalnemu odlagališču. Mogoče pa le ne bi bilo tako narobe, če bi se usedli skupaj občinski in krajevni možje in rekli katero o(naprimer) kakšnem pajku, ki bi po hitrem postopku odstranjeval takšne kovinske rože. 4 Vi < j F« f h pflr - Smeh je zdrav Svetniki, ki opravljajo odgovorno delo, nekateri njihovi sklepi bodo gotovo imeli daljnosežne posledice, se tu in tam kdaj tudi nasmejijo. Nekaj smeha je bilo tudi v dvorani občine Šoštanj med zadnjo sejo. Recimo, ko se je svetniku iz vrst DeSusa kar nepraj oglašal mobitel. Če prvič nihče ni vedel, komu zvoni, so se ob naslednjem zvonjenju vsi obračali proti Rudiju Satlerju. Da Marjan Vrtačnik velikokrat poštudira kaj veselega, je splošno znano. Zadnjič so se smejali njegovi domislici, daje treba denar za šoštanjsko obvoznico obesiti Topolšici in ne Šoštanju, saj je šoštanjska obvoznica hitra cesta v Topolšico, zato ne ve, zakaj bi račune zanjo plačevali Šoštanjčani. No, mimogrede pa se je v svetu zvedelo tudi, da je SKD izstopila iz pozicije v svetu. Mar to pomeni, da je šoštanjska opozicija zdaj prav takšna kot je bila nekoč vladna koalicija: LDS, ZLSD in SKD? nanih jedi. Nekaj koščkov žegnane-ga mesa je v Šaleški dolini dobila živina, predvsem pa je bila ostankov žegna deležna perutnina. Tako so kokoši v Gaberkah dobile "žegnano koruzo" skupaj z ostanki iz velikonočnega kolača, ki so jih nasuli na sredino obroča soda. Vsa perutnina, ki je iz tega obrača jedla je bila potem menda vse leto nevidna za lisice. V Velenju in okolici pa so po poročilu Janka Vijanskega iz leta 1858 skrbno zbrali vse ostanke velikonočnega žegna, zlasti pa ostanke hrena, jajčne luščine in drobtine in jih potrosili okoli hiše, da bi odgnali kače od hiše. Kosti od blagoslovljenega mesa so vtaknili pod streho, da ni strela udarila v hišo. Skoraj celo stoletje in pol kasneje imamo iz okolice Velenja (iz Šaleka) še povsem podobna izročila, le da se jih zdaj drže le še redki. V okolici Šoštanja pa so pred več kot pol stoletja še verjeli v veliko moč kosti iz blagoslovljenega mesa: tistemu, ki so mu tako kost skrivaj za-grebli pod hišni prag je poginila vsa živina. Podobna nesreča ga je doletela, če so mu tako kost zagrebli med pepel v krušno peč. Mladi ljudje pa so bolj verjeli v moč lepo pobarvanega pirha na katerem so se znašle tako obljube ljubezni kot tudi ljubezenska razočaranja: Pisanka rdeča, ljubezen goreča, če sem dekle za te, pa se ozri na me. Ta lanski moj fantič je biv en fik, fak, ta letošnja beštja je pa tud glih tak. Rudar - Korotan 0:0 Doma ne gre in ne gre Čeprav so domači nogometaši proti Korošcem igrali le neodločeno, kar je bilo za mnoge enako porazu, so se vendarle na lestvici dvignili - s petega so se povzpeli na četrto mesto. Precej zaslug zato ima tudi HIT Gorica, kije na svojem igrišču kar s 4:0 premagala do sobote četrte Celjane. Tekme med Rudarjem in Korotanom so vedno privlačne in negotove, zato je tudi sobotna pritegnila precej gledalcev. Sobotni obisk je bil največji v pomladanskem delu prvenstva, saj se je ob velenjskem igrišču zbralo blizu 1.500 gledalcev. Vendar se ni naenkrat povečalo zanimanje domačih ljubiteljev, ampak so tolikšnemu obisku veliko prispevali navijači Prevaljčanov, saj jih je bilo po mnenju mnogih ob igrišču več kot domačih. Na koncu so bili gostje nadvse zadovoljni, saj jih Velenjčani na svojem igrišču še niso premagali, in tudi tokrat je bilo tako. Rudar je lani v prvi jesenski tekmi na Prevaljah zmagal z zadetkom Balagiča in prekinil neugodno tradicijo neuspehov s tem nasprotnikom, vendar si gledalci predvsem želijo zmage na igrišču ob jezeru. V soboto so bili Rudarjevi navijači prepričani v prvo zmago, ki bi bila tudi prva spomladanska zmaga doma. Pa je njihove želje in upanje odpihnil močan veter, ki je pihal med derbijem. Prva pomladanska zmaga doma bi se tako lahko zgodila šele čez štirinajst dni, ko bodo rudarji gostili nogometaše iz Beltinec, proti Korotanu pa v naslednjem prvenstvu, saj bo srečanje 33. kroga, ko bosta nasprotnika v tem prvenstvu še enkrat mer- prvem polčasu (spet) Ekmečič, v zadnjih minutah tekme pa tudi Pešič, ob koncu pa je vendarle samo nekaj centimetrov manjkalo, da domači niso ostali še brez točke, saj je gostujoči igralec Vidojevič z močnim udarcem s približno štirinajstih metrov zadel prečko. Kot na vseh dosedanjih spomladanskih tekmah trener Borut Jarc tudi v tem 23. prvenstvenem srečanju ni imel na voljo vseh igralcev. Manjkali so poškodovani Rudarjeva vojaka Samir Balagič in Zoran Pavlovič - kdaj prva pomladanska zmaga? ila moči, na Prevaljah. Kako sta igrali enajsteri-ci predvsem v prvem polčasu, je najlepše »posnel« trener Miloš Šoškič: »V prvem delu je bila igra zelo raztrgana, v nadaljevanju pa kakovostnejša.« Velenjčani so res imeli več priložnosti, dve izraziti v Silo, Dema, Komar in Dabanovič. V nedeljskem 24. Krogu bodo Velenjčani gostovali v Ajdovščini. Z vodilnim Primorjem so jeseni doma igrali 1:1, v Ajdovščini pa izgubili z 0:2. ■ vs Gorenje - Andor 34:16 (16:10) Resnično za dušo gledalcev Po odigranem tretjem krogu končnice državnega prvenstva v prvi rokometni ligi so igralci Gorenja že na drugem mestu, ki jim tudi pripada glede na njihovo dosedanjo igro oziroma formo, kije iz tekme v tekmo boljša. V igri proti reprezentantu Likavcu in njegovim soigralcem so v soboto resnično blesteli. To je bila igra za dušo in srce, kot se je izrazil eden izmed njihovih navdušencev. Po trikratnem vodstvu Andorja na začetku in po zadnji izenačitvi na srečanju - 3:3 v 7. minuti - so domači zaigrali sko- rajda brez napake v obrambi, saj so v preostalih 23 minutah prvega dela dobili le še tri zadetke. Anžič je branil vrhuasko, njegovi soigralci pa so pa so z odličnimi akcijami in atraktivnimi zadetki dvigovali gledalce na noge, seveda pa so dvigovali tudi rezultat in po 30 minutah igre vodili z desetimi zadetki razlike. Po tolikšnem vodstvu kapetanu Plaskanu v nadaljevanju sploh ni bilo treba več igrati, tudi Semerdijev in Bedekovič sta bila v drugem delu v igri le nekaj minut, s tem pa sta nabirala Izkušnje Sovič, ki je po poškodbi spet pravi, in Oštir. K zmagi sta prispevala vsak po tri zadetke, še bolj razveseljivo pa je, da sta tudi z igro navdušila. Tako je Andor doživel katastrofo, ki je dolgo ne bo pozabil, vseeno pa bo moral trener Gorenja Tone Tiselj resno vzeti besede Andorjevega trenerja Vojka Lazarja, izrečene po tekmi: »Na povratnem srečanju bo povsem drugače.« GORENJE: Anžič, Oštir 3, Krejan 5, Bedekovič 4, Ojsteršek, Plaskan 5 (2), Khimtchenko 2, Sovič 3, Tome 3, Semerdijev 6, Cvetko 3, Stropnik. ■ vs Juteks - Vegrad 32:16 (17:4) Katastrofa Velenjčank v Žalcu Savinjsko-šaleški derbi končnice državnega žen-skega rokometnega prvenstva skupine A se je končal z visoko zmago gostiteljic. Velenjčanke so na srečanje prišle brez poškodovanih Vujovičeve, Hudejeve in Ma-deričeve in zato so imele Žalčanke dokaj lahko delo. V11. minuti so povedle z 8:1, v nadaljevanju pa vse do 29. minute niso dosegle gostje niti enega zadetka, Žalčanke pa kar devet. V drugem delu je dal domači trener Bojan Požun priložnost vsem igralkam s klopi in Velenjčanke so visoko vodstvo 23:5 v 38. minuti zmanjšale na 23:10. Pri gostiteljicah je bila v tem času v vratih druga vratarka Jelenova, ki pa ni bila razpoložena in igralke Vegrada so zlahka dosegle pet zadetkov zapored. Do konca tekme so gledalci videli povprečno rokometno predstavo, v kateri so bile Žalčanke za razred boljše. JUTEKS: Jelen, T. Dolar 1, Zidar 4, Pečnik, Šimek 1, Derčar, Randl 7, V. Dolar 6, Kline 1, Korotneva, Kostiukova 6, Pahor 6. VEGRAD: Lakič, Notersberg 3, Kralj, Raukovič 5, Osmanovič, Rodič, Kranjc, Stevanovič 7, Ibralič 1, Grudnik, Nojinovič, Kneževič. ERA Šmartno - Triglav Naklo 1:0 Slaba igra in tri točke Nogometaši ERE so srečanje z gosti iz Kranja odigrali zelo slabo, vendar pa so na koncu osvojili tri točke in se zavihteli na deseto mesto. Začetek tekme je bil izredno nezanimiv, saj sta obe moštvi igrali le po sredini igrišča in vratarja sta bila povsem brez posla. Igralci so se slabo gibali in bili brez idej, kar se je kazalo tudi v tem, da ni bilo niti prekrškov. Šele po pol ure se je igra malo razživčls in pn,; so v 37. minuti zsprsiiH gostje, vendar je vratar Magrič dobro posredoval in neugodnega presenečenja ni bilo. V 44. minuti je Spasojevič lepo zaposlil Marinčka, njegov strel pa je zadel vratnico. Pred odmorom so domači izvajali tri kote, to pa je bilo tudi vse v prvem polčasu. V nadaljevanju so oboji začeli bolj angažirano in v 52. minuti je gostujoči vratar lepo ubranil Polovšakov strel, tri minute kasneje pa je Irman napravil hudo napako, ki pa je gostje k sreči niso izkoristili, novo lepo priliko pa so gostujoči igralci zapravili v 57. minuti. V 72. minuti se je težje poškodoval Polovšak in so ga morali odpeljati v bolnišnico, v 81. pa so domači dosegli zmagoviti zadetek. Fajdiga je streljal z roba kazenskega prostora, žoga je letela med številnimi nogami, na koncu pa jo je Grobelšek porinil v mrežo. Po tem zadetku so gostje vse stavili na napad. V 88. minuti so imeli izredno priložnost za izenačenje, vendar je njihov napadalec neoviran s kakšnih 5. metrov streljal preko vrat. V soboto bodo igralci ERE Šmartno gostovali v Ljubljani pri vodilni ekipi Slavija SET. ERA ŠMARTNO: Magrič, Polovšak (Podgoršek), Irman, Kovačič, Omeragič, Novak, Spasojevič, Grobelšek, Fajdiga, Marinček (Pevnik), Jeseničnik (Oblak). ■ Janko Goričnik KMN »Fori« Skale Sedma liga malega nogometa Na športnem igrišču pri OŠ Škale bo od aprila do oktobra spet živahno. Klub malega nogometa Fori Škale bo namreč izvedel že 7. ligo v malem nogometu Škale 97. Tekmovali bodo v prvi in drugi ligi, po dvojnem točkovnem sistemu v pomladanskem in jesenskem delu. Organizatorji pripravljajo bogate denarne in ostale nagrade, prvi krog pa naj bi odigrali 25. aprila. Prijave sprejemajo na naslov Božidar Repnik, Škale 47/a, 3320 Velenje, najkasneje do 10. aprila, prijavi pa mora biti obvezno priloženo potrdilo o vplačani prijavnini. Elektra - M Express 64:61 (35:27) Nova pomembna zmaga V soboto so šoštanjski košarkarji v nadaljevanju prvenstva v B ligi igrali novo tekmo za uvrstitev od 11. do 20. mesta in tako kot v gosteh tudi v svoji dvorani premagali ekipa M Express z Vrhnike. Prvi polčas so domači igralci dobili brez večjih naporov. Tudi drugega so pričeli dobro in v 10. minuti nadaljevanja povečali razliko na 16 točk. Domači trener je nato menjal tri ključne igralce in dal priliko mlajšim, ti pa so prednost hitro izgubili. V zadnjih petih minutah je moral trener na igrišče poslati najmočnejšo postavo, da bi z mirno igro spet povečali razliko in zagotovili zmago. Zadnji trenutki srečanja so bili tako za košarkarje in gledalce zelo »vroči«, domač teren in izkušnje pa so bile dovolj za pomembno zmago. Največ košev za Elektro so dali Štahl 25, Brinovšek 15 in Maličevič 10, v soboto pa bo Elektra gostovala pri zadnji Borovnici. Vrstni red po 8. krogu: Bistrica 27, BP 93 Kamnik, Janče in Elektra po 25, Snežnik, Celje in Radio 94 po 23, Portorož in M Express po 22 in Borovnica 18. Križe - ERA Tempo 1:4 Na pragu prve državne lige! Namiznoteniški igralci velenjske ERE so v soboto v Krizah na Gorenjskem odigrali prvo kvalifikacijsko srečanje za vstop v 1. državno ligo. Gostje so pred številnimi domačimi gledalci povsem zasenčili domačega prvoligaša, okrepljenega z nekdanjim evropskim mladinskim prvakom Dmitrijem Gusevim iz Rusije. Velenjski fantje so zmagali visoko s 4:1, vseeno pa je bil dveurni dvoboj napet in negotov do zadnje igre. Izidi: Gusev - D. Vodušek 2:0 (19,14), Žepič - J. Slatinšek 0:2 (-16, -10), Polanšek - T. Vodušek 0:2 (-17- -18), Gusev-Polanšek:J. Slatinšek-Vodušek 1:2 (-15, 11, -17), Gusev_J. Slatinšek 1:2 (-19, 18, -20). V 1. državno ligo se bo uvrstila ekipa, ki bo dosegla dve zmagi. Drugo srečanje je bilo v Velenju včeraj (sreda), morebitno tretje pa bo v soboto v Križah. Vodstvo kluba že sedanjo uvrstitev ocenjuje kot največji uspeh doslej, saj soj fantje dosegli z lastnim trenerskim kadrom in ob dejstvu, < letos nastopajo brez Uroša Slatinška, ki nabira izkušnje v Radljah. ■ A.V Strelski šport Solidno velenjski srednješolci Ta znaša 28.000 tolarjev (možnost dveh obrokov), ŽR je 52800-678-57567 KMN Fori Škale, plačati pa jo je možno tudi na sestanku vodij ekip, ki bo v petek, 11.4., ob 18. uri, v prostorih GD Škale. Informacije: Božidar Repnik, telefon 893-762, od 15. ure dalje. Na državnem strelskem prvenstvu srednjih in osnovnih šol v Ljubljani so uspešno nastopili tudi velenjski predstavniki. V konkurenci dijakov srednjih šol je ekipa CSŠ s 1044 krogi osvojila 5. mesto, streljali pa so Mihelak 358, Vrečar 350 in Polajžer 336. Pri dijakinjah je drugo mesto osvojila ekipa celjske trgovske šole, zanjo je Velenjčanka Durakovičeva nastreljala 304 kroge, pri posameznicah pa je bila Suljičeva 14. s 336 krogi. V konkurenci učencev so se s 4. mestom izkazali Doličani, pri učenkah pa je bila ekipa OS Gustav Šilih šesta s 474 krogi (Šafarič 178, Markač 154, Sevšek 142); med posameznicami je Šafaričeva s 178 krogi z Doličanko Vesno Perš delila 5. mesto. V okviru priprav na bližnje državno prvenstvo pionirjev je SD Mrož gostila pioniije Juteksa iz Žalca. Dvoboj so dobili Žalčani s 495:482. V ekipi Juteksa je je bil s 172 krogi najboljši Mirko Poteko, pri Mrožu pa Josip Križnic s 165. ■ F.Z, Odbojkarski klub Šoštanj Topolšica v Največji uspehi v vsej zgodovini Kinologi Zgornje Savinjske doline Uveljavitev v državnem merilu Člani Kinološkega društva Zgornje Savinjske doline so se v minulem obdobju in lani še posebej izkazali z zelo razvejano dejavnostjo, ki jo bodo letos še obogatili in z uresničitvijo zahtevnih načrtov še utrdili ugled v slovenskem merilu. V prihodnjem obdobju bo društvu predsedoval Vinko Jeraj. V lanskem letu so se vodniki reševalne enote udeležili teoretičnega in praktičnega pouka v Ljubljani, pet vodnikov je obiskovalo tečaj na Vršiču, sami pa so organizirali tridnevni lavinski tečaj na Menini. Obenem so trije vodniki s svojimi psi na Zelenici uspešno opravili lavinske izpite, vrhunec dejavnosti na tem področju pa je bil poletni tabor, ki so ga člani društva odlično izvedli na svojem vadbenem prostoru v Varpoljah, udeležile pa so se ga enote reševalnih psov iz vse Slovenije. Komisija za šolanje se je potrdila s tečajem osnovnega šolanja, izvedla je tudi malo šolo in oktobra še državno prvenstvo šolanih psov. Ob vsem tem člani Kinološkega društva Zgornje Savinjske doline opravili veliko dela pri nadaljnjem urejanju vad- benega prostora v Varpoljah. Letošnji načrti so še bolj zahtevni. Vodniki in njihovi psi so se v zimskem času udeležili seminarjev na kinološki zvezi v Ljubljani, prav tako so bili na usposabljanju na Vršiču, še v tem mesecu pa bodo pričeli tečaje osnovnega in nadaljevalnega izobraževanja iz poslušnosti, obrambe in sledenja. Že aprila bodo lavinski izpiti v Tržiču, zgorn-jesavinjski kinologi pa bodo sami izvedli lavinski tečaj na plazu pod Planjavo v Logarski dolini. Pomladni del bodo sklenili z junijskim srečanjem kinologov v Varpoljah in z rednimi izpiti za pse in vodnike. Z lanskoletnim taborom slovenskih enot reševalnih psov so se več kot izkazali, zato jim je republiška zveza izvedbo zaupala tudi v letošnjem letu, tabor pa bo zadnje dni avgusta. Kar nekaj društvenih, regijskih in republiških' prireditev bodo izvedli v septembru, ob tem pa bodo skušali dokončno urediti vadbeni prostor. To bo kar velik zalogaj, saj nameravajo urediti zunanjost, pritličje in okolico novega objekta ob vadbišču. Krepko so torej poprijeli za delo, z uresničitvijo tako zajetnega letnega načrta pa si bodo ugled le še utrdili. M j P Atletika Slovenski tekači uspešni v Avstriji V Pinkafeldu na severu Gradiščanske Avstrije so letos že šestič priredili tradicionalni mestni tek na velikonočni ponedeljek, ki se ga je udeležilo več kot 500 tekačev iz več držav, med njimi tudi iz Slovenije. Najboljše uvrstitve slovenskih tekačev na 10 km: mladinci: 1. Mihael Renčelj (AD Štajerska); člani nad 20 let: 8. Vasja Jerčič (MTS Gorenje); člani nad 30 let: 2. Roman Kejžar (Alples); veterani nad 40 let: 2. Borut Podgornik; veterani nad 50 let: 5. Hinko Jerčič (MTS Gorenje); veteranke nad 60 let: 1. Kazimira Lužnik (Slovenj Gradec). Mhj Karate •••••••••••• Lepe uvrstitve »tigrov« Na Ravnah na Koroškem je bil mednarodni turnir, na katerem so nastopili karateisti iz Avstrije, Italije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije, lepe uvrstitve pa so dosegli tudi člani Karate kluba Tiger iz Velenja. Posamične uvrstitve - malčki: 2. Huremovič; mlajši dečki: 4. Tabakovič; mlajše deklice: 1. Redžič; starejši dečki: 5. Musič, 6. Banovič; starejše deklice: 3. Rahmanovič; starejšši dečki - ekipno: 4. Tiger (Avdič, Musič, Banovič). RUDARJEVI POPUSTI OSNOVNA IDEJA:članom nogometnega kluba Rudar kot nk rudar velenje na9ratl0 za zvestot)° zagotoviti cenejše nakupe večine vsakodnevno potrebnih artiklov. SODELUJOČA PODJETJA: sodelujejo le podjetja in lokali iz Velenja, zagotovljeno imajo eksluzivnost TRENUTNA CENA STALNE VSTOPNICE:7.000 sit ob takojšnjem plačilu (člani SPESS 6.000 sit). SEZNAM SODELUJOČIH (stanje 24. marca):Kemična čistilnica Polak (nudi 10 % popusta),Urarstvo in zlatarstvo Tamše (5 %), Bela dvorana (tenis in fitness 10 %), Turistična agencija Palma (3-5 %), fotokopirnica RLV (5 %),frizerski saloni podjetja Figaro (10 % za striženje in pedikuro), športno -terapevtski izdelki Mueller (20 - 30 %, preko kluba), športna oprema (5-30 %, preko kluba), Slaščičarna Metka (10 %), Trend Računalniški inženiring (5-20%) in Cvetličarne in drevesnica PUP (5 -10%), Emona obala Koper - Trgovina Direndaj (nekdanji "e-shop"; 5 % popusta za igrače), RTC Golte (smučarske karte 10 %). NOVA PODJETJA: Elektronika Velenje (televizorji 10 %). Več informacij lahko dobite v klubu, na telefonskih številkah 063 856-656 in 063 853-312 int. 1917 med 8. in 15. uro. umiM HOROSKOP Oven od 21. marca do 20. aprila Če se boste nečesa še naprej tako bali, se bo žal vsaj delno uresničilo najslabše. Zato preženife temne misli in temne oblake iz svojega življenja, saj ni lahko biti ves čas le slabe volje. V dobro vas bo zagotovo spravila uradna novica, ki jo boste prejeli v naslednjih dneh. Vzemite jo bolj resno, kot bo zvenela. Denarnica bo malce tanjša. Bik od 21. aprila do 21. maja Praznike, ki so pred nami, boste zagotovo izkoristili za izboljšanje vašega počutja. Pa še nečemu se boste končno posvetili; vašemu izgledu, ki vam že nekaj časa ni več všeč. Pri tem nikar ne pretiravajte, da ne boste jokali, ko bo že prepozno. Sicer pa pojdite na zabavo, ki vam bo zagotovo pustila vrsto lepih vtisov. Dvojčka od 22. maja do 21. junija Dobro počutje se bo nadaljevalo še nekaj dni. To bodo še vedno dnevi, ko boste vstajali z nasmehom na licih, saj boste od njih iztržili kolikor se največ da. Pri tem ne pozabite, da na tem svetu niste sami in da imajo potrebe tudi drugi. Sploh nekdo od sorodnikov vas bo močno potreboval. Kako zelo se vam zna obrestovati vaša pomoč pa tako sami veste. Rak od 22. junija do 22. julija Zvezde vam v naslednjih dneh ne bodo najbolj naklonjene, zato boste morali zbrati precej moči, da boste premagali vse ovire, ki so pred vami. Nekako bo šlo, celo bolje, kot ste si sami mislili. Koliko pravih prijateljev imate v resnici, se bo prav tako izkazalo v naslednjih dneh. Res bodo to tisti, ki so to že dolgo. Pazite na zdravje! Lev od 23. julija do 24. avgusta Pred vami je teden, ko boste morali povleči kar nekaj odločilnih poslovnih potez. Nikar ne skrivajte, da vas begajo. Če boste to na glas priznali in poiskali še kakšen nasvet zaupanja vredne osebe, vam bo zagotovo lažje. Tudi partner bo trdno ob vaši strani, celo vse vaše muhe bo lepo prenašal. Pazite na cesti, saj zadnje čase niste najbolj zbrani. Devica od 24. avgusta do 23. septembra Lepi dnevi se bodo nadaljevali. Le neka uradna zadeva, s katero se boste soočili prihodnji teden, vam bo malce načela živce in ukradla kakšno urico spanja, sicer pa boste ves čas dobre volje. Tudi to neprijetno zadevo boste zagotovo rešili tako, da boste zadovoljni. Nekdo vas že nekaj časa pogreša, vi pa to dobro veste. Čim prej si vzemite čas zanjl Tehtnica od 24. septembra do 23.oktobra Se vedno boste precej napeti, kar vam ne bo ravno koristilo. Premislite, kaj vam je v takšnih trenutkih najbolj pomagalo in si odtrgajte čas za tovrstno sprostitev. Morda bo dovolj že klepet s prijatelji, četudi bo zraven kaj alkohola. Od časa do časa je pač treba odpreti ventile. Vi jih že dolgo niste. Škorpijon od 24.oktobra do 24. novembra Če si želite imeti čim več od te pomladi, se čim pogosteje odločajte za zamenjavo okolja. Vsak prosti trenutek izkoristite vsaj za sprehod v naravi, če pa je le mogoče, si vzemite nekaj dni oddiha. Povsod, kamor boste prišli, boste toplo sprejeti. Povsod boste namreč poskrbeli za res dobro voljo. Se sami ne boste vedeli, od kod jo jemljete. Strelec od 24. novembra do 22. decembra Vaša odločitev, da boste krepko spremenili nekatere navade, ki vam pri vas niso všeč, ne bo lahka. Ko boste začeli s korenitimi spremembami nikar ne pričakujte, da bodo domači to odobravali. Vsekakor pa poskrbite, da ob vseh spremembah ne boste slabe volje. Sicer se kaj lahko zgodi, da bodo v vaše življenje posegle še spremembe, ki si jih nikakor ne želite. Kozorog od 23. decembra do 20. januarja Čeprav ponavadi tega ne pokažete, bodo vsi opazili, kako močno ljubosumni ste postali. Dvome boste pregnali le, če boste znali vprašati prave osebe. In tudi, če boste končno pričeli vašemu partnerju bolj zaupati. Tudi njemu ni vseeno, ko gleda, kako se obnašate. Sploh, ker se ne čuti čisto nič kriv. Vodnar cd 21. januarja do 19. februarja Namigi, ki jih boste dobili od znanca, se vam ne bodo najbolj dopadli. Zdelo se vam bo celo, da so nevarni. A le nekaj dni. Potem se bo vse razjasnilo in spet vam bo veliko lažje. Finančno stanje še nekaj časa ne bo rožnato, zato se poskusite izogibati trgovin. Sploh tistih, v katerih imajo stvari, ki si jih že dolgo želite. Ribi od 20. februarja do 20. marca Srečanje bo prijetno, v vas pa bo zbudilo precej lepih spominov na leta, ki so žal že preteklost. Iz pogovora boste izvedeli nekaj, kar vas je že dolgo zanimalo. Prijetno bo, zato bo tudi vaše počutje vsak dan boljše. Prosti čas izkoriščajte več zase in manj za vaše domače. Spet ste se namreč zanemarili. ilustracije:Pia Skoraj bo minilo pol stoletja od kar so v Šaleški dolini pričeli igrati odbojko za veselje in prosti čas, leta 1959 pa so se odbojkarji v Topolšici prvič vključili v redno tekmovanje. Njihovi ligaški uspehi in dosežki so nihali in se dvigali hkrati s številnimi spremembami tekmovalnega sistema, predvsem je bilo veliko smole glede napredovanja v višji rang tekmovanja. Pa odbojka v Topolšici ni zamrla, celo razširila se je. Na Šoštanj namreč, saj so se morali topolški odbojkarji s prehodom s tekmovanj na prostem v dvorane in zaradi vse ostrejših zahtev glede pogojev v dvoranah preseliti v Šoštanj. Obenem z rastjo kluba in rastjo kakovosti igre, je v Šoštanju zrasla tudi nova športna dvorana, ki danes danes ustreza ostrim zahtevam slovenske odbojkarske zveze in zadovoljuje potrebe močnega odbojkarskega kluba v slovenskih razmerah in zagotavlja njegov vsestranski napredek. Topolško - šoštanjski odbojkarji so v predlanski prvenstveni sezoni zelo nesrečno osvojili tretje mesto v slovenski B ligi in se niso uvrstili naprej, smolo pa so popravili v sezoni 95-96 pa so bili drugi in se skupaj s Kamnikom uvrstili v 1. državno ligo. Sistem tekmovanja je pač tak, da so takoj po napredovanju že nadaljevali prvenstvo med najboljšimi slovenskimi klubi. Novinci so bili uspešni in so v minuli tekmovalni sezoni izpolnili dva osnovna cilja - napredovanje v najboljšo ligo in obstanek v njej. Že ta izpolnjen cilj sodi med največje klubske uspehe, pohvalijo pa se lahko še z drugim, vsaj enakovrednim. Sočasno z državnim prvenstvom so namreč nastopali v tekmovanju za slovenski pokal. Z odličnimi igrami so se prebili v polfinale, kjer so v dveh tekmah klonili proti državnim in kasnejšim pokalnim zmagovalcem, Salonitom iz Anhovega. S tem so v slovenskem pokalu zasedli tretje mesto, kar je v močni konkurenci izjemen dosežek. Kakorkoli že, odbojkarji Šoštanja -Topolšice so z vztrajnim delom postali srednje velik slovenski klub, kot sami skromno poudarjajo. Res, dobro so organizirani, imajo zagotovljeno celotno tekmovalno piramido, od pionirjev, kadetov, mladincev do članskih vrst. Pa ne le zaradi lepšega. Vse mlajše selekcije se poleg ostalih uspehov uvrščajo tudi na državna prvenstva in osvajajo naslove, ali kro- jijo boj zanje, mlada druga ekipa nastopa v tretji državni ligi, je pa izvir igralcev za prvo moštvo. Prav prvo moštvo se med slovensko elito v naslednjem prvenstvu nadeja večjih dosežkov kot zgolj boja za obstanek. Vendar je treba ob tem upoštevati dejstvo, da je v Sloveniji kakšnih pet moštev, ki po kakovosti izstopajo in so skoraj že profesionalna, zato si v Šoštanju želijo okrepitev za enakovrednejši boj z njimi. Na vsak način zagotavljajo, da bodo med najboljšimi ostali. MJP OK Topolšica - Šoštanj - z leve proti desni: Dimec, Zulič, S. Sevčnikar, Mihalinec, Jerončič, trener Darko Menih in Kravtsov; čepijo Barukčič, D. Sevčnikar, Kugovnič, Bevc, Dvornik in Nahtigal. ČETRTEK, 3. aprila SLOVENIJA 1 10.30 Caroline v velemestu, 23/23 10.50 Vesela padalca, amer. film 12.30 Svet divjih živali, 5/13 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 14.15 Made in Slovenia 14.50 Novice iz sveta razvedrila 15.15 V vrtincu 15.45 Politikova žena, 1/2 17.00 Obzornik 17.10 Santo Žužkito, 11/13 18.00 Po Sloveniji 18.30 TV prodaja 18.40 Kolo sreče, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.57 Šport 20.05 Tednik 21.00 Napovedniki 21.05 Forum 21.20 Frasier, 6/24 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.30 Omizje 01.00 Videoring SLOVENIJA 2 11.15 12.15 12.45 14.15 14.40 16.20 16.50 17.20 18.10 18.50 19.25 20.00 21.50 22.15 23.05 23.35 Karaoke Lončarji, domače obrti Koncert simfoničnega orkestra BBC iz Manchestra Posadka, 7/25 Evropska liga v košarki (M); STEFANEL:SMELT OLIMPIJA Dežela smehljaja, dokum.oddaja Echo Point, 45/65 Podeželski utrip, 9/10 Južna Amerika: Tromeja Resnična resničnost Echo Point, 46/65 Zakonska komedija, poljski film Podoba podobe Sprehod po Vilinovi ulici Alica, evrop. kulturni magazin Podoba podobe, ponovitev 07.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 22.00 22.30 23.00 00.00 01.00 01.30 09.30 10.20 10.25 11.25 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.40 20.00 20.05 21.05 22.35 22.40 22.45 22.55 23.00 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Reševalci, nan. POP kviz M.A.S.H., nan. Kako sem zmagal v vojni, ang. film POP 30 Matlock, nan. Santa Barbara, nan. Družina za umret, nan. POP kviz Vrnitev v paradiž, nan. 24 ur Smrtna past, amer. film M.A.S.H., nan. Argument Reševalci, nan. Inšpektor Derrick, nan. 24 ur, pon. POP 30, pon. POT V AVONLEA, ponovitev 44. dela nadaljevanke EPP / Vabimo k ogledu VIDEO TOR ponovitev ELVIS PRESLEY: ONE NIGHT WITH Y0U TV IZLOŽBA Videostrani NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA Videostrani EPP/VABIMO K OGLEDU POD ZVEZDNIM SVODOM oddaja z astrologinjo ROŽO KAČIČ USODNO POTOVANJE, film, ponovitev REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 4. aprila SLOVENIJA 1 09.40 Aerobika 09.55 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 10.10 Denver, 9/20 10.30 Podeželski utrip, 9/10 11.20 Zakonska komedija, polj. film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 13.45 Omizje 15.15 Rasti, rasti 15.50 Palete, franc. dokum. oddaja 16.00 Povečava 17.00 Obzornik 17.10 Lahkih nog naokrog 18.00 Po Sloveniji 18.30 Alpe Adria 18.40 Hugo, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 20.00 Planet IN 21.30 Clive James, 1/6 22.30 Odmevi, vreme, šport 23.00 Murphy Brovvn, 13/25 23.25 Spreobrnjena učenka, amer. film 00.45 Resnična resničnost, oddaja o računalništvu 01.15 Videoring SLOVENIJA 2 10.25 Mostovi 10.55 Resnična resničnost 11.25 Sprehod po Vilinovi ulici 12.15 Alica, evrop.kult.magazin 12.45 Podoba podobe 13.15 Forum 13.25 Zgodbe iz školjke 13.55 Mesija, ital. film 16.15 Frasier, 6/24 16.40 Echo Point, 46/65 17.10 Snežna reka, 5/26 18.00 Sonce ne sije vsak dan, 1/6 18.50 Humanistika 19.30 Echo Point, 47/65 20.00 Morilci in priče, amer. film 21.40 Alpe Adria 21.50 TV avtomagazin 22.20 Nedelja na vasi, dokum. oddaja 22.50 Jazz 23.20 Morilci in priče, amer. film 03.00 Košarka NBA: ORLANDO-NEW YORK, prenos 07.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 14.30 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 23.45 00.30 01.00 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Reševalci, nan. POP kviz M.A.S.H., nan. Podvodna bitka, film Obraz tedna POP 30 Matlock, nan. Santa Barbara, nan. Družina za umret, nan. POP kviz Vrnitev v paradiž, nad. 24 ur Urgenca, nan. Dosjeji X, nan. Beg skozi čas, film Lovec na glave, nan. 24 ur, pon. POP 30, pon. 09.00 09.45 09.50 10.50 12.20 12.25 17.55 18.00 19.00 19.05 19.30 19.40 20.00 20.05 20.20 21.50 22.20 22.25 22.30 22.40 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja EPP / Vabimo k ogledu POD ZVEZDNIM SVODOM, ponovitev oddaja z astologinjo Rožo Kačič USODNO POTOVANJE, film, ponovitev TV IZLOŽBA Videostrani NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja REGIONALNE NOVICE Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA Videostrani EPP/VABIMO K OGLEDU FILIPOV TEK iz produkcije Združenja LTV PAZI SE film, ponovitev GOST ODDAJE DOBRO JUTRO REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 5. aprila SLOVENIJA 1 08.00 Radovedni Taček 08.15 Taborniki in skavti 08.30 Male sive celice, kviz 09.15 Zgodbe iz školjke 19.45 Od Štrekljevih ljudskih pesmi... 10.15 Snežna reka, 5/26 11.05 Hugo, tv igrica 11.35 Tednik 12.30 TV avtomagazin 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.05 Policisti s srcem, 21/26 15.00 Sprehodi v naravo 15.15 Johnny in mrtveci, amer. film 17.00 Obzornik 17.10 Kronika divje Afrike, 6/12 18.00 Na vrtu 18.25 Ozare 18.35 TV prodaja 18.40 Hugo, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Slovenska polka in valček 22.00 Za tv kamero 22.15 Poročila, vreme 22.25 Šport 22.45 Trd oreh, 4/7 SLOVENIJA 2 09.00 Sonce ne sije vsak dan, 1/6 09.50 Morilci in priče, amer. film 11.30 Roka ročka 12.30 Echo Point, 47/65 14.55 DP v nogometu: PRIMOR- JE-RUDAR 16.50 Teniški magazin 17.20 Košarka NBA action 17.40 Košarka NBA: ORLANDO- NEW YORK, posnetek 19.30 Esho Point, 48/65 20.00 Ran, japonski film 21.35 Življenje na zemlji, 2/9 22.35 Alpe Adria - kulinarika 22.45 Življenje na zemlji, 3/9 23.34 Zlata šestdeseta slovenske popevke 00.35 V vrtincu 01.05 Sobotna noč 08.00 Mrčeski, risana serija 08.30 Reboot, mladi, serije 09.00 Klop, risana serija 09.30 Parker Lewis, mladi, serije 10.00 Dogodivščine brenčeče čebelice, ris.serija 10.30 Flipper, serija 11.00 Proti vetru, nan. 12.00 Nove Supermanove dogodivščine, nan. 13.00 Grand prix 13.30 Obraz tedna 14.00 Beverly Hills 90210, nan. 15.00 Maelrose plače, nad. 16.00 NHL hokej 16.30 Gola resnica, nad. 17.00 Očka išče mamo, šved.druž.film 18.30 Prijatelji, nan. 19.00 Varuška 19.30 24 ur 20.00 Maverick, amer. film 22.15 Odpadniki, nan. 23.00 Boj za pravico, kriminalka 00.30 24 ur, pon. 09.30 10.30 10.35 10.50 12.20 12.30 18.00 18.55 19.00 19.30 19.40 20.00 20.05 20.30 21.15 22.45 22.50 23.00 23.05 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev EPP / Vabimo k ogledu FILIPOV TEK, ponovitev iz produkcije Združenja LTV PAZI SE, film, ponovitev TV IZLOŽBA Videostrani ŠOLSKA KOŠARKARSKA LIGA NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA Videostrani EPP/VABIMO K OGLEDU 571. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program GLASBENI GOST SKUPINA FARAONI USODNO POTOVANJE, film, ponovitev HOROSKOP TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 6. aprila SLOVENIJA 1 08.45 Željko, 4/13 09.10 ŽIVŽAV 10.00 Dodojeve dogodivščine 10.05 Na vrtu 10.30 Svet divjih živali 11.00 Pomagajmo si 11.30 Obzorja duha 12.00 Nedeljska reportaža 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.10 Planet IN 14.30 Sami, amer.film 16.00 Škofovsko posvečanje, prenos 18.00 Obzornik 18.10 Popolna tujca, 13/22 18.35 Spoznavanje narave in družbe 19.05 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 20.10 Zoom 21.15 Rondo kviz 21.40 Večerni gost 22.30 Poročila, vreme 22.40 Le skrivnost več, ang. film SLOVENIJA 2 08.50 Mali oglasi 09.25 Južna Amerika: Tromeja 10.05 Zlata šestdeseta slovenske popevke 11.05 Karaoke 12.05 Echo Point, 48/65 15.00 Po domače 16.10 Zgodilo se je neke noči, amer. film 17.55 Košarka: 2. tekma finala končnice DP (Ž) 19.30 Echo Point, 49/65 20.00 Starinarnica, 3/4 20.50 Slovenski magazin 21.20 Zlati petelin'97, 5/6 21.50 Soška fronta, 1/3 22.25 Šport v nedeljo 23.10 Quincy Jones: Noč filmske glasbe 00.10 Slovenski magazin 00.40 TOK NOČ TOK - TNT 08.00 Pink Panter, risanka 08.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina, ris. serija 09.00 Kapitan Zed in Zee Zone 09.30 Casper in prijatelji, risanka 10.00 Maček Felix, serija 10.30 Dogodivščine Ani in Nejčka Krpice, risana serija 11.00 Odpadnik, nan. 12.00 Argument 12.30 Pet utripov srca, amer.film 14.30 Glavni kuhar, nan. 15.00 Gorski zdravnik, nan. 16.00 Na jug, nan. 17.15 Lov za ženinom, amer. kom. 19.00 Športni krog 20.00 24 ur 20.30 Beverly Hills 90210, nad. 21.00 Melrose plače, nan. 22.00 Faust, 3. del nan. 23.00 Dvojna prevara, kriminalka 00.30 24 ur, pon. 08.15 MINI 5. otroška glasbena letsvica 08.40 OTROŠKI MIŠ MAŠ 09.40 570. VTV MAGAZIN 10.00 ŠPORTNI TOREK 10.20 ŠPORTNI GOST PLAVALNI KLUB VELENJE 10.40 GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 11.10 571. VTV MAGAZIN 11.40 GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO 12.15 GLASBENI GOST SKUPINA FARAONI 13.00 FILIPOV TEK, iiz produkcije Združenja LTV 13.15 GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 13.45 POT V JERUZALEM dokumentarni zapis 14.05 VIDEOSTRANI 15.00 POT V AVONLEA, 43. del nadaljevanke 15.50 POD ZVEZDNIM SVODOM z astrologinjo Rožo Kačič 16.50 PAZI SE, film, ponovitev 18.20 VELIKONOČNE PISANICE dokumentarni zapis 18.50 VIDEO TOP ELVIS PRES- LEY:ONE NIGHT WITHYOU 19.50 POT V AVONLEA, - 44. del 20.35 HOROSKOP 20.40 VIDEOSTRANI do 24.00 PONEDELJEK, 7. aprila SLOVENIJA 1 09.55 Popolna tujca, nan. 10.20 Le skrivnost več, ang. film 11.55 Za tv kamero 12.05 Utrip 12.20 Zrcalo tedna 12.35 Rondo kviz 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv igrica 14.05 Zoom 15.05 Ljudje in zemlja 15.35 Večerni gost 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Radovedni Taček 17.25 Skrb za zemljo, 13/13 18.00 Po Sloveniji 18.30 O naravi in okolju 18.40 Lingo, tv igrica 18.15 Risanka 19.20 Žrebanje3x3 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Pro et contra 21.00 Homo turisticus 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.30 Hudson Street, 1/22 23.00 Little sister, nizozem. film 00.35 Osmi dan 01.05 Videoring SLOVENIJA 2 10.40 Na potem po spominu... 11.45 Humanistika 12.15 Šport v nedeljo 13.00 Od Štrekljevih ljudskih pesmi... 13.30 Clive James, 1/6 14.20 Obzorja duha 14.50 Koncert filmske glasbe 15.55 Starinarna, 3/4 16.45 Echo Point, 49/65 17.15 Jake in debeluh, 1/22 18.00 Sedma steza 18.50 Recept za zdravo življenje 19.25 Simpsonovi 20.00 Komisar Rex, 6/15 20.50 Divja Sibirija,Šved.dokum.oddaja 21.50 Roka ročka 22.50 Brane Rončel izza odra 00.20 Recept za zdravo življenje 07.00 09.00 10.00 11.00 11.30 12.00 12.30 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 22.00 23.00 00.00 01.00 01.30 09.00 09.45 09.50 10.15 12.00 18.55 19.00 19.05 19.50 20.00 20.05 20.45 21.35 22.05 22.10 22.15 22.25 Formula 1, ponovitev dirke iz Brazilije Gorski zdravnik, pon. Santa Barbara, nad. Gorski zdravnik, nan. Viktorji, pon. POP kviz Na sever, nan. Športni krog Na jug, nad. POP 30 Matlock, nan. Santa Barbara, nad. Družina za umret, nan. POP kviz Vrnitev v paradiž, nan. 24 ur Zgodba iz Bronxa, film Športna scena Reševalci, nan. Inšpektor Derrick, nan. 24 ur, pon. POP 30, pon. DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja EPP /Vabimo k ogledu 571. VTV MAGAZIN, ponovitev TV IZLOŽBA Videostrani NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE ŠOLSKA KOŠARKARSKA LIGA, ponovitev Videostrani EPP/VABIMO K OGLEDU SPOZNAJMO JIH - IRENA PETEJAN iz produkcije Združenja LTV POT V AVONLEA, 45. del nadaljevanke GOST ODDAJE DOBRO JUTRO REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 TOREK, 8. aprila SLOVENIJA 1 10.20 Jake in debeluh, 1/23 11.15 Cestni bojevniki, film 12.40 Spoznavanje narave in družbe 13.00 Poročila 13.05 Lingo, tv igrica 14.05 Po domače 15.15 Pro et contra 16.05 Homo turisticus 16.20 Mostovi 17.00 Obzornik 17.10 Taborniki in skavti 17.25 Željko, 5/13 17.50 Dodojeve dogodivščine 18.00 Po Sloveniji 18.40 TV prodaja 18.40 Kolo sreče, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Vsa umetnost je ustvarjanje podob 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.30 Berlin Alexanderplatz, 2/14 23.30 Svet poroča 00.00 Studio city 01.15 Videoring SLOVENIJA 2 11.05 Sobotna noč 13.05 Pomagajmo si 13.35 Recept za zdravo življenje 14.05 Nedeljska reportaža 13.35 Murphy Brovvn, 13/25 15.00 Osmi dan 15.30 Divja Sibirija, 1/4 16.20 Slovenski magazin 16.50 Komisar Rex 17.35 Simpsonovi 18.05 Vesoljska policija 18.50 Volja najde pot 19.25 Echo Point, 50/65 20.00 Lepotica dneva, franc.ital.film 21.40 /Ne/znani oder 22.10 Sofokles: Antigona, SLG Celje 23.25 Zlati petelin *97 * j 07.00 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 11.00 Reševalci, pon. 12.00 12.00 POP kviz, pon. 12.30 12.30 Kritik, risana serija 13.00 13.00 Športna scena 14.00 14.00 Zaznamovani, nan. 15.00 15.00 POP 30 15.30 15.30 Matlock, nan. 16.30 16.30 Santa Barbara, nad. 17.30 17.30 Družina za umret, nan. 18.00 18.00 POP kviz 18.30 18.30 Vrnitev v paradiž, nad. 19.30 19.30 24 ur 20.00 20.00 Kje so moji otroci, amer. 22.00 drama 22.30 21.40 Bolnišnica upanja, nan. 23.00 22.30 M.A.S.H., nan. 00.00 23.00 Reševalci, nan. 01.00 00.00 Inšpektor Derrick, nan. 01.30 01.00 24 ur, ponovitev 01.30 POP 30, ponovitev 09.30 SPOZNAJMO JIH - IRENA PETEJAN, ponovitev iz produkcije Združenja LTV 10.20 EPP / Vabimo k ogledu 10.25 POT V AVONLEA, ponovitev 45. dela nadaljevanke 11.15 TV IZLOŽBA 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 MLADI UPI, otroški zabavnoglasbeni program 19.30 TV IZLOŽBA 19.40 Videostrani 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 572. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 20.25 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 20.45 ŠPORTNI GOST 21.10 HOROSKOP 21.15 TV IZLOŽBA 21.25 NAJ SPOT DNEVA 21.30 VIDEOSTRANI do 24.00 SREDA, 9. aprila SLOVENIJA 1 09.45 Oglejmo si, 12/12 10.10 Vesoljska policijska postaja, 14/24 10.55 Lepotica dneva, film 12.25 Soška fronta, 1/3 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.40 Slovenska polka in valček 15.30 Kronika divje Afrike 16.20 Slovenski utrinki 17.00 Obzornik 17.10 Pod klobukom 18.00 Po Sloveniji 18.30 TV prodaja 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Politikova žena, 2/3, drama 21.15 Parlamentarna križpotja 22.00 Odmevi, vreme 22.25 Šport 22.35 Posadka, 8/25 23.00 Platinum blonde, amer. film 01.05 Videoring SLOVENIJA 2 11.10 Svet poroča 11.40 Prisluhnimo tišini 12.10 Antigona, SLG Celje 13.20 /Ne/znani oder 13.50 Hudson street, 1/22 14.20 Življenje na zemlji, 3/9 15.10 Studio city 15.55 Berlin Alexanderplatz, 2/14 16.55 Echo Point, 50/65 17.20 Moesha, 1/14 17.50 Karaoke 18.50 Domače obrti na slovenskem 19.25 Echo Point, 51/65 20.00 Nogomet: polfinale lige prvakov 22.25 Zavrtimo stare kolute 22.55 Koncert simfoničnega orkestra SF 00.25 Domače obrti na slovenskem Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nad. Reševalci, nan. POP kviz M.A.S.H. Bolnišnica upanja, nan. Inšpektor Derrick, nan. POP 30 Matlock, nan. Santa Barbara, nad. Družina za umret, nan. POP kviz Vrnitev v paradiž, nan. 24 ur Hišna varuška, komedija M.A.S.H., nan. Obraz tedna Reševalci, nan. Inšpektor Derrick, nan. 24 ur, ponovitev POP 30, ponovitev 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 09.45 572. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.05 EPP / Vabimo k ogledu 10.10 ŠPORTNI TOREK, ponovitev 10.30 ŠPORTNI GOST 10.55 TV IZLOŽBA 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 19.40 Videostrani 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 POT V AVONLEA, 46. del nadaljevanke 20.55 NAJ SPOT kontaktna oddaja o pop in dance glasbi 21.55 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.25 REGIONALNE NOVICE 22.30 HOROSKOP 22.35 TV IZLOŽBA 22.45 VIDEOSTRANI DO 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Za košek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka). Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje, rač. prelom in graf. priprava: STUDIO MREŽA Tisk in odprema: GZS Mariborski tisk, Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaia iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek. SKA POSTAJA ELENJE Pomlad je tu - kolesa izginjajo S prihodom pomladi se običajno poveča število tatvin različnih dvokoles in kot kaže tudi letos ne bo nič drugače. Policisti so nekaj tovrstnih prijav že zabeležili. Lastnikom svetujejo, da svoje kolo, ko ga ne uporabljajo, skrbno zaklenejo in spravijo na varno mesto. V Skornem je iz lesene ute 24. marca izginilo neregistrirano motorno kolo znamke Tomos CTX, last Borisa G., ki so ga kasneje našli v bližini smetišča v Velenju v razstavljenem stanju; v četrtek, 27. marca, v večernih urah, pa je iz hodnika stanovanjskega bloka na Kardeljevem trgu v Velenju izginilo nezaklenjeno moško gorsko kolo Diamondback, tip Sorrento, rumene barve. Lastnik Tomaž S. je oškodovan za okoli 100.000 tolarjev. Učenec padel z ograje V četrtek, 27. marca, ob koncu pouka v dopoldanski izmeni, je pri spustu po ograji nesrečno omahnil v gobino učenec 5. razreda osnovne šole Gorica D.Z. iz Vinske Gore. Pri padcu se je fant hudo telesno poškodoval, z reševalnim vozilom so ga odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Neseča naj bi se zgodila, ko se je fant poskusil »peljati^ po ograji, ki »varuje« stopnice, pri čemer pa je izgubil ravnotežje in padel. Avto na strehi V petek, 28. marca je ob 3.35 policist Policijske postaje Velenje hotel v Kavčah ustaviti osebni avto, ki pa se na policistove znake ni odzval, ampak je voznik odpeljal dalje. Ko seje ta namenil za njim, je nanj naletel že nekaj sto metrov naprej, vozilo je bilo obrnjeno na streho. Nesreči naj bi botrovala prevelika hitrost voznika Boštjana L. iz Ljubnega ob Savinji, ki se v nesreči ni poškodoval, ranjen pa je bil sopotnik Silvo K. Vlom v gradbeno barako V nedeljo, 31. marca, so bili policisti obveščeni o vlomu v gradbeno barako Cestnega podjetja v Paki. Neznanec je odpeljal ka- bel, zaboj s tesarskim orodjem ter škarje za rezanje železa in povzročil za okoli 40.000 tolarjev škode. Z avtom v potok V nedeljo, 31. marca, ob 7.30 se je nesreča s hujšo posledico pripetila na lokalni cesti v Grajski vasi. 20-letni Mitja L. iz Grajske vasi je vozil osebni avto po lokalni cesti skozi naselje Grajska vas. Med vožnjo je v desnem ostrem nepreglednem ovinku zapeljal v levo, nato pa preko vozišča in brežine v potok Reka, kjer je vozilo obstalo na desnem boku. V nesreči se je voznik huje poškodoval, sopotnik 19-letni Mitja K. iz Grajske vasi pa lažje. Požar zaradi kratkega stika V petek, 28. marca, nekaj po 19. uri je zagorelo v prostorih stanovanja last Draga H. nad gostiščem Fervega v Veliki Pirešici. V požaru, ki so ga pogasili gasilci, je nastalo za okoli 2.000.000 tolarjev škode. Preiskovalci so ugotovili, da naj bi do požara prišlo zaradi kratkega stika na električnem vodniku. Na udaru hiša, vikend, nezaklenjeno stanovanje in urarstvo Neznanec je na Polzeli vlomil v stanovanjsko hišo last Frančiška P., ki je na začasnem delu v tujini in je vlom opazil šele, ko se je vrnil domov, tako da ni znano, kdaj je neznanec obiskal njegovo hišo. Odnesel je komplet satelitsko anteno, moško usnjeno ja-kno, več vodovodnih pip in drugega vodovodnega materiala. Lastnika je oškodoval za okoli 150.000 tolarjev. Zelo nasilen vlomilec pa je v začetku minulega tedna obiskal vikend hišo Ivanke G. v Stopniku pri Vranskem. Kot kaže v vikendu ni našel tistega, kar je iskal, je pa z vlamljanjem lastnici povzročil za okoli 50.000 tolarjev škode. V sredo, 26. marca, med 10.15 in 10.30 uro je neznanec v Prežihovi ulici v Žalcu izkoristil odsotnost stanovalke Slavice P. in vstopil v njeno odklenjeno stanovanje. Odnesel je zajeten šop bankovcev, v katerem je bilo kar 350.000 tolarjev. V torek, 25. marca, ob 23.50 pa je 22-letni J.G. iz Zaloga pri Šempetru z betonskim zidakom poskušal razbiti steklo na izložbi Urarstva Polajžer v Žalcu. Ker mu ni uspelo, je razbil steklo na vhodnih vratih lokala, vendar ni imel sreče. V lokalu gaje zalotil varnostnik podjetja Varnost in ga zadržal do prihoda policistov. Namen obiska bo moral zdaj pojasniti na sodišču. Spomladansko škropljenje sadnega drevja Vsako leto pred začetkom vegetacije sadjarji in vinogradniki opravijo pred-spomladanska škropljenja z namenom zmanjšati biološki potencial posameznih gliv in bakterij, nekatere bolezni pa lahko uspešno zatremo samo v tem času. Predspomladansko škropljenje zmanjšuje potrebo po škropljenju v času vegetacije. Vključujemo jih lahko v vse oblike pridelovanja, kot so konvencionalno, integrirano, biloško. Na breskvah je razširjena zelo nevarna bolezen breskova kodravost. To je parazitska gliva, ki prezimuje na skorji vej in vejic ter na brstih v obliki micelija. Micelij, prilepljen na skorji, je zelo obstojen proti nizkim zimskim temperaturam. Tudi letne visoke temperature mu ne škodijo. Padavine ga ne izperejo. Spomladi ob zadostni vlagi in primerni temperaturi tvori spore (konidije), ki okužijo mlade lističe. Zaradi trdovratnosti glive je kodravost redni pojav. Izredno dobro proti tej bolezni deluje pripravek Cuprablau Z. Po končanem obrezovanju opravimo škropljenje v koncentraciji 0,8 % v fazi B-C, to je, ko terminalni brsti nabreknejo. Drugo škropljenje v 0,5 % koncentraciji opravimo v fazi C, ko nabreknejo vsi ostali brsti. Cuprablau Z ne uporabljamo v kasnejših razvojnih fazah. Ce je bil med vegetacijo močan napad breskove kodravosti, je bolje, da jeseni po odpadanju listja opravimo še eno škropljenje. Na jabljanah in hruškah je škrlup najpomembnejša gospodarsko škodljiva glivica. Pojavlja se redno, predvsem na novih sortah, ki so bolj občutljive. Glivica prezimi na odpadlih okuženih listih in lubju, ki je bilo okuženo med rastjo. Gliva formira vrečasta plodišča (peritecije) spomladi; v njih se nahajajo spore (askospore). Ko brsti začno odganjati, se iz peritecijev sproščajo askospore, le-te zračni tok odnese na mlade liste, kijih ob primerni vlažnos- ti in primerni temperaturi okužijo. Cuprablau Z uporabimo v 0,8 % koncentraciji, ko se brsti napenjajo (fenofaza A-B). Drugič ga uporabimo, ko se začno pojavljati konice zelenih lističev (fenofaza C-C3), v koncentraciji 0,5 %. Pri hruškah opravimo prva škropljenja proti škrlupu in hruševi rji, ko brsti nabreknejo (faza A-B), v koncentraciji 0,8 %, drugo škropljenje pa v fazi prvih listov (fenofaza D-E), v koncentraciji 0,3 %. Na koščičastem sadju se pojavlja listna luknjičavost koščičarjev. Glivica prezimi na odpadlem listju. Spomladi se razvijajo spore (konidij), ki okužijo mlade liste in kasneje plodove. Na okuženih listih se ponovno razvijajo spore (konidiji), ki širijo bolezen skozi vegetacijo. Za preprečevanje zgodnje infekcije z listno luknjičavostjo in bakterijskih ožigom uporabimo omenjeni pripravek v koncentraciji 0,8 %, ko brsti nabreknejo (fenofaza A-B). Na vinski trti s predspomladanskim škropljenjem zatiramo črno pe-gavost. Črno pegavost povzroča glivica, ki prezimuje na lanskoletni rozgi. Takšna rozga je sive barve, spomladi pa se pojavijo črne pike. To so plodišča, imenovana piknidiji. Okužena mladica odreveni, izgubi sposobnost obrambe in lahko pride do odmiranja šparonov, kordonov. Proti črni pegavosti škropimo s Cuprablauom Z v koncentraciji 0,8 % preden poženejo očesa; v tej fazi je zatiranje najbolj učinkovito. Za ta pripravek je značilno, da se težko izpira in da je obstojen. Njegova zelo dobra odlika je, da ima delovno karenco dolgo 24 ur, ni strupen za čebele in ima zanemarljivo majhen vpliv na koristne žuželke. Nande Osojnik, dipl. ing. agronom. Kavče Ko se bo avto pripeljal kar v hišo! V petek ponoči, bolje rečeno v zgodnjih jutranjih urah, je objestnost s prehitro vožnjo spet botrovala hujši prometni nezgodi v Kavčah. Za razmere na naših cestah in v prometu sploh, pravzaprav in žal nič nenavadnega, nenavadno pa je to, da seje to zgodilo na istem mestu že četrtič zapored. O vzrokih in posledicah za udeležence boste brali na drugem mestu, prav tako pomembno je še nekaj drugega. Zaradi enakih ali podobnih razlogov je namreč že četrtič poškodovana ali uničena ograja ob stanovanjski hiši Bernarda Zabukovnika, čeprav je v tem zadnjem primeru še veliko bolj oškodovana neposredna soseda Kristina Pustinek. Tudi zanjo je to netek. Kaj to pomeni za ostarelo gospo, ki živi sama v tej hiši, najbrž ni treba razlagati. Bernard Zabukovnikje ograjo v prvih dveh primerih opravil sam, v tretjem je bila to stanovanjska skupnost, kdo jo bo še v četrto in še pri sosedi, v petek zjutraj še ni vedel, vsekakor pa je že ukrepal. Bernard Zabukovnikje še dodal, da le nekaj deset metrov stran v smeri proti Velenju avtomobili »skačejo tudi pod cesto, kjer ima čebelnjak, ki je tudi že bil »tarča« z večjo škodo; pravi, da si tam spodaj sploh ne upa več delati. Upravičeno. Res se samo po sebi ponuja vprašanje, če ob tako pogostih nesrečah, posledicah in škodi na tem cestnem odseku ne bi bilo smotrno in koristno postaviti Kristina Pustinek in Bernard Zabukovnik vsega tega ne razumeta več in se le še sprašujeta kdaj se bo kdo od objestnežev pripeljal kar na vrt, nemara celo v hišo, eno ali drugo že drugi primer, vendar tokrat zelo hud, saj od ograje pred hišo ni ostalo nič, na vrtu pa je bilo pravo razdejanje, o čemer priča tudi pos- zaščitne odbojne ograje, če že vsa druga opozorila in oznake prav nič ne zaležejo! jP Velikonočno pokanje s karbidom tm. ■ __V • V m m m mm Nesreč k sreči ni bilo V prazničnih dneh se vsaj na Celjskem k sreči ni pripetila nobena nesreča, do katere bi lahko prišlo pri tradicionalnem pokanju s karbidom. Med ljudmi pa je bilo vseeno nekaj vznemiijcnja. V nedeljo, 31. marca, okoli 9.20, so morati v Šoštanju posredovati policisti, ker so jih ljudje obvestili, da v bližini gostišča Ržen nekdo strelja kar s pištolo. Obvestilo se je izkazalo za resnično. J.S. je to počel s plinsko pištolo in to so mu zasegli, skupaj z 39 naboji. Pokanje s karbidom je motilo tudi občana iz Silove, sicer pa so nam na postaji v Velenju povedali, da klicev /uradi pokanja ni bilo. M, Ozko prometno grlo in nevarno črno točko bi radi sanirali Desni zavijaini pas na Šaleški pred predorom še letos? Šaleška cesta v križišču pred predorom v Šaleku, ki vodi naravnost proti Slovenj Gradcu, desno na Gorico in levo proti Šaleku že leta predstavlja ozko prometno grlo in nevarno črno točko. Rešitev bi bila postavitev dodatnega desnega zavijal-nega pasu, ki bi ga, ker gre za magistralno cesto, financiralo Ministrstvo za promet in zveze. Velenjčani so zanj v državnem proračunu uspeli zagotoviti približno 10 milijonov tolarjev, naleteli pa na težave v zvezi z zemljiščem. Zemlja, kjer naj bi gradili desni zavijaini pas, je v posesti družine Praprotnik (gre za več lastnikov). V mestni občini Velenje si prizadevajo, da bi uspeli odkupiti del zemljišča, obenem pa izpolniti pogoje, kijih postavljajo lastniki. Projekt je izdelan, lokacijska dokumentacija že na repubilki, čakajo le še na podpis sporazuma z lastniki zemljišča. »Z njimi smo opravili več pogovorov. V začetku so ti potekali v smeri, da se povezovalna cesta ob njihovem zemljišču oziroma hiši naredi prej, kot bi začeli graditi ta pas. To pa je ta trenutek zelo težko, kajti njihovo zemljišče in del zemljišča ob Goriški cesti sodi v PUP R 4/8. Gre za tisti »problematični« akt, ki ureja prostorsko-ured-itvene pogoje za predel, o katerem govorimo, kadar govorimo o nameravani gradnji cerkve v Velenju, oziroma za namembnost zemljišča, ki ga svetniki še niso potrdili. Rešitev bi bila samo hitra sprememba dela tega prostorskega dokumenta, s čimer bi še lahko ujeli finančna sredstva države za letos, « pravi Tone Brodnik, predstojnik Urada za javne gospodarske zadeve v mestni občini Velenje. Zdaj se z družino Praprotnik dogovarjajo, da bi malo popustili in najprej začeli graditi desni zavijaini pas in sporazum pripravili tako, da bi jim z njim zagotovili tisto, kar zahtevajo. »Dogovorili smo se tudi, da je treba obvezno ob zavijalnem pasu zgraditi hodnik za pešce do bencinskega servisa. Pojavil pa se je še en problem: če želimo zgraditi povezovalno cesto za desni zavijaini pas, se je treba o zemljišču dogovarjati še z dvama lastnikoma zemlje v tistem delu,« pravi Brodnik. Kaj vsebuje sporazum z družino Praprotnik, na čigar podpis še čakajo? Kot že rečeno med drugim to, da se izgradnja desnega zavijalnega pasu izvede skupaj s hodnikom za pešce v celotni dolžini novega voznega pasu; postavi protihrupna ograja; Praprotnikovim pa je treba v času gradnje omogočiti dovoz in izvoz na dvorišče s Šaleške strani in izplača ustrezna odškodnina. Milena Krstič - Planine Desni zavijaini pas še letos? (foto: M. Z.) PROGRAM PRIREDITEV KULTURNEGA CENTRA IVANA NAPOTNIKA APRIL 1997 Četrtek, 3. aprila, ob 19.30, Dom kulture Velenje Darja Hoenigman in Robert Gartner: ISLANDIJA, dežela ognja in ledu diapozitivi V četrtkovem predavanju nas bosta Darja in Robert popeljala po Takole moraš v osrednjem delu Islandije prečkati ceste Islandiji, deželi, ki ji obenem gospodujeta ogenj in led; ogenj, ker je ta otok vulkanskega izvora in je na njem trenutno sedem aktivnih ognjenikov, poleg tega pa pokrajino sestavljajo nešteti topli vrelci, gejzirji, izviri vrelega blata in ostali postvulkanski pojavi, in led, ker je to dežela največjih evropskih ledenikov. Vstopnice 400 SIT! Petek, 4. aprila, ob 19.00, Velenjski grad otvoritev razstave BOGDAN BAROVIČ slikarska dela Uvodno besedo bo imel akademski slikar Janez Knez. Uvodni glasbeni program pa Jernej Marinšek, flavta. Sreda 9. aprila, ob 19.30, Dvorana Glasbene šole F. K. Koželjskega Velenje JUBILEJNI SKUPNI KONCERT pevskih zborov društev upokojencev Slovenske Bistrice in Velenja. Četrtek 10. aprila, ob 19.30, Dvorana Glasbene šole F. K. Koželjskega Velenje SLOVENSKI MADRIGALISTI koncert Dirigent: Matjaž Šček Vstopnice odrasli 1.000 SIT, mladina 500 SIT. Petek, 10. aprila, ob 19.00, Galerija Velenje otvoritev razstave slik APOLONU E SIMON Razstava bo odprta do 7. maja 1997. Torek, 15. aprila, ob 19.30, Dvorana Glasbene šole F.K. Koželjskega Velenje Koncert Rok RADOVAN VLADKOVIČ. rog Djordje Stanetti, klavir Program: Beethoven, Schubert, Messsiaen, Brahms Vstopnice odrasli 1.000, mladina 500 SIT! Četrtek, 17. aprila, ob 19.30, Knjižnica Velenje Kulturni večer NIKO GRAFENAUER pesnik, urednik Nove revije, letošnji Prešernov nagrajenec... Pogovor bo vodil Jože Volfand Vstopnine ni! Petek, 18. aprila, ob 19.30, Dom kulture Velenje Beli gledališki abonma (6) Sobota, 19. aprila, ob 19.30, Dom kulture Velenje Rumeni gledališki abonma (6) Slovenskio ljudsko gledališče Celje Tone Partljič: POSLANČEVA ŽENA Igrajo: Anica Kumer, luna Ornik, Miro Podjed, Stane Potisk, Drago kastelic, Jana Šmid, Igor Korošec, Zvone Agrež, Igor Sdancin, Bojan Umek in Drago Radakovič. Vstopnice 2.000 SIT! Ponedeljek 21. aprila, ob 20.00, dom kulture Velenje Kino Velenje.Filmsko gledališče EVITA, ameriški filmski mjuzikl Glasba: Tim Rice in Andrew VVebber Režija: Alan Parker. Igrajo in pojejo: Madonna, Antonio Banderas, Jonathan Pryce... Uvodno besedo o filmu in osebnosti Ave Peron bo imel Marjan Marinšek. Sreda, 23. aprila, ob 19.30, Dom kulture Velenje VEČER Z DR. SUSMAN0M Sončna ali kuhana hrana? Razlogi za in proti. V oddaji bo nastopilo nekaj oseb, ki imajo izkušnje z obema načinoma prehranjevanja. Pogovor bosta vodila dr. France Susman in novinarka Tatjana Svete. Vstopnice 400 SIT! Sreda, 23. aprila, ob 19.30, Dvorana Glasbene šole F. K. Koželjskega Velenje Simfonični orkester GLASBENE ŠOLE Velenje Dirigent: Nikolaj Žličar Solista: Ana Avberšek, klavir, Tomaž Sevšek, klavir Vstopnice odrasli 500 SIT, mladina 200 SIT. Četrtek, 24. aprila, ob 19.00, Dom kulture Velenje Mladinski abonma (5) in izven BRASS& JAZZ Big band St. Margarethen iz Avstrije sestavljajo študenti in diplomanti graške Visoke šole za glasbo, učitelji glasbenih šol in nekaj ljubiteljev z glasbeno izobrazbo. Njihov program obsega vse od evergreenov in Glenn Millerja preko brodvejskih standardov do ročka in funkyja. Big band vodi Peter Schreiner, priznani trobentač in glasbeni pedagog. Vstopnice 800 SIT! Zadnja predstava za Mladinski abonma bo v ponedeljek, 12. maja, ob 19.00, ko bo gostovalo Gledališče Ptuj s komedijo: POLOVIČNE RESNICE. Obiski v drugih kulturnih središčih: DUNAJ. Lepotica in zver, mjuzikl. Sobota 24. 5.1997. Odhod ob 6.00. Ogled dunajskega živalskega vrta in »Palmenhausa«, trodimenzionalnega filma v Tehničnem muzeju in zabaviščenga parka - Pratra ter ob 19.30 Disnejevega mjuzikla Lepotica in zver. Cena 5.000 SIT in 140 ATS. Prijave do 20.4.1997 CANKARJEV DOM Ljubljana. Obisk koncerta Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, ki ga bo vodil Carlos Kleiber, najboljši živeči dirigent na svetu. Vstopnice 6.000 SIT (drugi balkon)! Abonenti Zlatega abonma imajo popust v višini 1.500 SIT. Prijave s takojšnjim plačilom sprejemamo do 10. aprila 1997. Čeki! Koncert Luciano Pavarotti, dne 4. 7.1997. Vstopnice po 27.000 SIT (srednja cena) si lahko zagotovite z oddajo čekov do 15. 4.1997, ko se začne splošna prodaja vstopnic pri blagajni Cankarjevega doma v Ljubljani. GRAZ. Gostuje BOLŠOJ TEATER, Moskva. Ogled opere R I. Čajkovskega PIKOVA DAMA dne 11. 7. in 18. 7. Cena 3.000 SIT in vstopnica (parter) 990 ATS. Prijave s plačilom polovične cene sprejemamo do 15. 5.1997. VERONA '97. Arena. Ogled opere Madam Butterfly dne 1. 8. in opere Aida dne 29. 8.. Cena 140 DEM in vstopnica 40.000 LIT. Polpension! Prijave z vplačili polovičnega zneska sprejemamo do 15. 5.1997. GLASBENA SOLA FRAN KORUN KOŽELJSKI VELENJE VABI NA KONCERT ŠTUDENTOV GLASBE izvajajo: Boštjan MESAREC, klarinet Jure PUKL, saksofon Gordana HLEB, sopran Jerneja GREBENŠEK, klavir Boris ŠTIH, kitara Jernej MARINŠEK, flavta Janez MAZEJ, klarinet Monika KRAJNC, kitara Matjaž EMERŠIČ, klarinet VELENJE, KONCERTNA DVORANA GLASBENE ŠOLE sobota, 5. aprila 1997 ob 19.30 uri. Vstop prost! SERVIS ZA BIROTEHNIKO ELEKTRONIKO IN MARKETING PODVINŠEK BRUNO, s.p. Gaberke 77, ŠOŠTANJ 0609 638 714 Servis register blagajn, fotokopirnih strojev in ostale birotehnične opreme PREMIKAMO NEPREMIČNINE Jožica Aličič s.p. tel. & fax: (063) 843-407 mobitel: (041)668-107 RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Efenkova 61,3320 VELENJE Kot generalni zastopnik za računalniško opremo ACER smo vedno v stiku s svetom. Če se želite dokazati na področju napredne informacijske tehnologije, vas vabimo, da se nam pridružite. Iščemo ambiciozne, kreativne SODELAVCE za naslednja področja dela: - prodaja računalniške opreme - prodaja in vzdrževanje aplikativne programske opreme - servisiranje in vzdrževanje računalniške opreme - proizvodnja računalnikov Pisne prijave s kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh na sedež podjetja! t ČETRTEK, 3. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasvet; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni utrinek; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 4. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Dvakrat dvanajst umazanih; 8.45 Kličemo UNZ; Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 5. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kviz Trinajstica; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 6. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; L blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 7. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avtomoto hercov - oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 8. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbene želje; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; Vedeževanje po telefonu 855 963 in 851 044; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije v sodelovanju z revijo Kaj; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 9. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.45 Kličemo UNZ; Strokovnjak svetuje - pokrovitelj Gost Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; : KINO DOM KULTURE VELENJE Petek, 4.4. ob 20. uri OUTSIDER - drama Režija: Andrej Košak Vloge: Davor Janjič, Nina Ivanič, Zijah Sokolovič,... Dolžina: 100 minut Še zadnja predstava letos najbolj gledanega filma v Sloveniji! Sead je gimnazijec, ki se zaradi očeta, vojaškega oficirja, šola vsako leto v drugi republiki in na drugi šoli. Je leto 1978. Splošno politično stanje se je zaradi bolezni tovariša Tita zelo zaostrilo. Sead je dober učenec, a ga sošolci ne sprejmejo. Pridruži se punk skupini in se začne tudi tako obnašati in oblačiti. To pa njegov oče ne more in noče sprejeti. Neprestano se prepirata. Sead tudi osvoji najlepše dekle v razredu. Ko ugotovita, da bosta imela otroka, se stvari zakompli-cirajo. Na pomolu je tudi nova selitev... Že 60.000 obiskovalcev v Sloveniji! Nedelja, 6.4. ob 10. uri Predpremiera! 101DALMATINEC - Disneyeva družinska komedija Režija: Stephen Herek Vloge: Jeff Daniels, Glenn Close, Joely Richardson,.. Dolžina: 100 minut Komična, domišljijska in zabavna dogodivščina, ki pripoveduje zgodbo o pasji ljubezni, o prijet- nem domu dalmatincev Ponga in Perdy, o njunih ljubeznivih lastnikih ter o grozi in kaosu, ki ga povzroči ljubiteljica mode in krzna Cruella De Vil, ko hoče zase vse novorojene dalmatinčke, da bi si iz njih naredila čudovit plašč. Gospodarja seveda dalmatinčkov ne data, toda Cruella jih da ugrabiti. Ne samo njih, temveč male dalmatinčke iz celega Londona... Film je igrana verzija pred mnogimi leti posnete risanke z istim naslovom. Priporočamo ga v ogled staršem in njihovim otrokom. Vsi se boste zabavali! Na blagajni Kina odslej v prodaji . tudi nova slovenska filmska revija > OSKAR! KINO ŠOŠTANJ Nedelja, 6.4. ob 13.30 uri 101 DALMATINEC - družinska risanka KINO ŠMARTNO OB PAKI Ta teden ni predstav! Naslednji filmi: Romeo in Julija, Imperij vrača udarec, Matilda, Seme zla, 101 dalmatinec, Evita, Mars napada, Jedijeva vrnitev. Rezervacije vstopnic: vsak delavnik na št. 856-384 (Kino) od 8. do 14. ure, ter na št. 862-002 samo eno uro pred predstavo! mali OGLASI INŽENIR INŠTRUIRA MATEMATIKO za srednjo šolo. Telefon 856-664. MLADI DRUŽINI, lahko tudi z otrokom oddam stanovanje v privat hiši. Telefon 888-564. ponudbe pošljite na Naš čas, p.p.89, z oznako šifre "Delo". RADA BI SPOZNALA STAREJŠO GOSPO, k je prav tako osamljena, za preganjanje dolgih samotnih dni, v obojestransko zadovoljstvo. Naslov v upravi lista. prodam. Telefon 778-523. MLADO ČREDO KOZ MLEKARIC prodam vse ali posamezno-srnaste barve. Telefon 062-773-934. MARIJA SPEGEL IZ MUTE SPOROČA, da bo v nedeljo 6.4. od 8. do 8.30 v Šaleku pri cerkvi prodajala mlade kokoši nesnice, stare 6 mesecev in 10 tednov stare rjave in grahaste. Prodajala bo po akcijski ceni. Telefon 0602- NUDIM STROKOVNO MASAŽO celega telesa ali delno. Center Velenja. Telefon 858-645. TAKOJ VSELJIVO GARSONJERO kupim ali najamem v Velenju. Telefon 0609-643-235. POTREBUJEM ŠIVILIJO ZA sestavljanje usnjenih rokavic. Telefon 885-601 GARAŽO V ŠALEKU (ob Paki) in Gokard prodam. Telefon 853-725. R-4 GTL, letnik 87, reg. do 97/9 prodam. Telefon 882-075. GOLFA letnik 79, registriran, prodam za 1500 DEM in štedilnik na trda goriva rostfrei, izdelovalec Fekonja Lenart, prodam za 50.000 SITt. Kolman, Podgora 44, Šmartno ob Paki. SINTESIZER YAMAHA PSR 6700 PRODAM. Telefon 857-629 ODKUPUJEMO DELNICE SKLADOV: Atena, Infond, NFD (A-banka), Maksima, Triglav po 10 %, plačilo takoj. Telefon 062-631-164 od 12. do 20. ure. NOVI DOM, Trg mladosti 6, v Velenju, AGENCIJA ZA PROMET NEPREMIČNIN. Tel/FAX 063-856-899. Posredujemo, svetujemo,izvajamo pri prometu z nepremičninami. Z NOVIM DOMOM V NOVI DOM. POPRAVILO ŠIVALNIH STROJEV! Možnost popravila na terenu. Telefon 063-713-458. HLEVSKI GNOJ PRODAM. Telefon 854-872. ODEJE IZ VOLNE MERINO, prodam za polovično ceno. Telefon 853-823. HYUNDAY SCUPE GT TURBO 1.94,29.000 km, kot nov, ugodno prodam. Telefon 857-046 ZEMLJO PRODAM V LOŽNICI BLIZU ŠENTILJA 2,5 ha, po 6 DEM/m2. Pridite v Mislinjsko Dobravo 1.7 BLIZU ŠMARTNEGA OB PAKI, prodam vikend z vinogradom. Telefon 708-764 zvečer. IŠČEM POŠTENO ŽENSKO ZA ČIŠČENJE STANOVANJA. Pisne CERTIFIKATE VLAGAMO V PAMETNE NALOŽBE. Pokličite 0602-41-466. TELICO SIMENTALKO 130 kg, KOZE, PASME FRANCOSKA ALPINA, srnaste,dobre molznice, vse imajo reg. številke in rodovnik, vredne ogleda, dobro hranjene prodam. Telefon 062-773-934. Na željo prodam tudi 180 I hladilni bazen za mleko. GIBANJE PREBIVALSTVA UPRAVNA ENOTA VELENJE UPRAVNA ENOTA ŽALEC: Poroka: Tomaž Pungaršek, Dolenja vas in Tatjana Jeranko, Dolenja vas. Smrti: Veronika Funda, stara 83 let, upokoj., Dolenja vas 43; Alojz Štorman, star 57 let, kmetovalec, Podlog v Sav. dolini 21; Frančiška Cokan, stara 84 let, druž.upok., Gotovlje št. 18; Frančiška Blatnik, stara 82 let, gospodinja, Tešova 7; Jožefa Hrastovec, stara 41 let, obč.podp., Selo pri Velenju 14; Andrej Fonda, star 49 let, komercialist, Latkova vas 61; Franc Pustoslemšek, star 70 let, upokojenec, Kapla 23; Ludvik Orešnik, star 74 let, upokojenec, Parižlje št. 57. TELIČKO SIMENTALKO 100 kg, prodam. Telefon 893-071. FANTOVSKO OBHAJILNO OBLEKO PRODAM. Telefon 894-037. JUG0 45, letnik 91, brezhiben, garažiran, redno servisiran, nove gume prodam za 3.500 DEM. Lahko je tudi kredit. Naslov pustite na uredništvu 855-450. ENOOSNO TRAKTORSKO PRIKOLICO 3 tone in prikolico za živino, prodam. Telefon 882-940. ZAHVALA Ob izgubi drage mame ANICE H O JAN rojene Pristovšek se iskreno zahvaljujem prijateljem in znancem za darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Se posebna zahvala gospe Marjani Kuhar za nesebično pomoč. Hčerka Marjana ZAHVALA Nenadoma je prenehalo biti srce naši dragi mami, stari mami in prababici FRANČIŠKI DOLER Ločanovi mami Iskreno se zahvaljujeno vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, darovano cvetje, sveče in svete maše, izraze sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi govornikoma, pevcem ter obema duhovnikoma za opravljen obred. Vsi njeni V VELENJU PRODAM ŠTIRISOB-N0 STANOVANJE 105 m2 za 75.000 DEM. Telefon 069-83-446. TOMOS AVTOMATIC MALO VOŽEN, prodam. Telefon 854-044 po 15. uri. ŽELITE DOBRO PRODATI VAŠE DELNICE? Pokličite 0602-41-466. 120 BASNO HARMONIKO WELT- MAISTER, prodam za 65.000 SIT. Telefon 882-571. GOLF JGLD 85/11 prodam. Cena po dogovoru. Telefon 882-985 ali 0609-630-538. V NAJEM DAM NEOPREMLJENO ENOSOBNO STANOVANJE, v Velenju. Pisne ponudbe pošljite na Naš čas Foitova 10 z oznako šifre "Letno predplačilo". ALFO 33 IE, letnik 93, prodam. Telefon 856-906. GRAHASTE IN RJAVE JAR-KICE prodajamo od 5.4. dalje vsako soboto na starih prodajnih mestih. Možna dostava. Telefon 472-071. UGODNO PRODAM RAZTEGLJIVO MIZO s 6 stoli. Telefon 863-295. V VELENJU NA DOBRI LOKACIJI,(prostor s parkiriščem)oddam v najem poslovni prostor 120 m2, zelo ugodno in pisarniške prostore cca 50 m2. Telefon 852-858. DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Direktne številke, kijih pokličete mimo centrale so vam na voljo v šolskem dispanzerju 855-492, otroški dispanzer 851-320 in v ginekološkem dispanzerju 851-421. Vljudno prosimo, da koristite te številke in s tem razbremenite telefonsko centralo! Zdravniki: Četrtek, 3. aprila - dežurni dopoldan dr. Renko, popoldan dr. Lazar, nočni dr. Renko in dr. Vidovič Petek, 4. aprila - dežurni dopoldan in popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Kozorog in dr; Lazar Soboto, 5. aprila in nedeljo, 6. aprila - dežurni dr. Rus in dr. Slavič Ponedeljek, 7. aprila - dežurni dopoldan in popoldan dr. Mijin in dr. Lovrec-Veternik Zobozdravstvo: Nedelja, 6. aprila - dr. Miroslav Pavlovič (dežurstvo opravlja v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje, od 8. do 12. ure). Urgenco ob sobotah izvaja zdravnik, ki je v nedeljo dežuren. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 4. aprila do 11.aprila - Ivo Zagožen, dr. vet.med., mobitel: 0609/ 633-677. - MARJAN, )9a 3201 Šmartno v Rožni dolini, Slovenija tel.: 063/777-157, mobitel.: 0609/61 1-087 Izdelujemo: NAGROBNI: MtNIKt, POLICI;, viopnici; in iim iz naravi« mmm MENJALNICE m 3 d.o.o. agencija z nepremičninami finančni inženiring .. r j. |j[; Vetrinjska 8, 2000 Maribor, tel.:062/225-729, tel./fax: 062/224-697 4 menjalnice v MARI SLOVENSKA CEL*||§ Ljubljanska 3 a tel.:063/442-472 SLOVENJ GRADEC Trg svobode 2 tel.:0602/45-015 UGODNA PRODAJA DEVIZ NA TRI OBROKE (ČEKI)! BREZPLAČEN TELEFON 080-1534 DELA ZA ŠTUDENTE, ŠTUDENTE OB DELU IN DIJAKI V SPOMIN Jutri, 4. aprila bo minilo leto žalosti, kar nas je zapustil dragi mož in oče Ni ure, ni dneva ne noči, povsod si v srcu z nami ti. Saj solza, žalost, bolečina te zbudile niso, ostala je praznina, ki hudo boli. MILAN LE S JAK Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečo ali podarite šopek. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Po kratki in hudi bolezni je tiho zaspal dragi mož, oče, dedek in pradedek MARTIN ZAGORIČNIK iz Florjana 29.10.1916 - 21. 3.1997 Iskrena hvala družinam Rednak, Vrčkovnik, Zagoričnik, Habe in Kvas, vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za nesebično pomoč, darovane sveče in cvetje. Hvala dr. Lazarju, gospodu kaplanu Molanu za obisk na domu in pogrebni obred. Hvala gospodu Povšetu, pevcem, ZZB Andreju za odigrano Tišino in vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku. Njegovi GRADIMO SKUPAJ Za vse, ki se odločate za gradnjo ali adaptacijo stanovanjske hiše ali prenovo stanovanja, smo pripravili današnjo prilogo. Shranite jo, saj je v njej zbrana kar pestra ponudba trgovcev, proizvajalcev in izvajalcev, pa še kakšen nasvet bo morda dobrodošel. Prav vsi, ki sodelujejo v današnji prilogi, vam bodo prijazno svetovali, če jih boste poklicali. Upamo, da vam bo pri delu naša priloga v pomoč, saj smo si pri pripravi to tudi želeli. *LESENI BALKONI *VRTNE OGRAJE OKRASNE IN ZAKUUČNE LETVE VRTNI PROGRAM 'KOZOLEC (v obliki starih slovenskih kozolcevJ MEŠli ftUFAJUta Up t flflUl^ A J t V G4RriNr pohištvena industrija Polzela d . d. industrijska prodajalna Polzela, tel.: 063/720/020, 720-122 IZREDNA PONUDBA POHIŠTVA tudi v vseh dobrih salonih s pohištvom z morebitnimi manjšimi korekcijami cen barva: jelša, beli jesen Mmfikt omare 36£Lx 1860 x 500J)arva: bukev, zelena dimenzije: 3270 x 2180x580 barva: hrast - :18601 2-delna: 1020x1 3-delna: 1500x18601 barva: esen bela, esen črna, irast 85 s 1 i mmmm vam v svojih trgovinah GRADBENI MATERIAL VELENJE in ŠOŠTANJ ponuja osnovni gradbeni material, ERA VIS a VIS VELENJE in ŠOŠTANJ vodovodni in elektroinstalacijski material, barve, lake in keramiko, ERA STANDARD talne obloge in svetila, IN NAJNOVEJŠE V ERA VIS a VIS VELENJE AKCIJSKA PONUDBA LAMINATNIH TALNIH OBLOG v vzorcih hrast, bukev, javor, breza... izredne trdote in kakovosti enostavno polaganje IpIaIrIaIdIoIrI W O H N S Y S T E M E KONKURENČNE CENE, DOBRI PLAČILNI POGOJI, GOTOVINSKI POPUSTI ENERGETSKO VARNA HIŠA: - izolirajte hišo, tudi podstrešje in Idet (zapolnite reže okrog vrat in oken) - zapolnite reže okrog vrat in oken - okna zaščitite s težkimi zavesami ali žaluzijami - upravljajte termostatske ventile in uravnavajte toploto - ogrevajte tudi vetrolov - upoštevajte alternativne vire ogrevan/a RUDOLF Franc -Dragica RUDOLF, s.p. DANIEL71/A 2371 TRBONJE TEL. & FAX: 0602/88-450 MOBITEL: 0609/618-313 SPLOSNA GRADBENA DEJAVNOST OBJEKTOV OD TEMELJA DO STREHE T UREDITEV OKOLICE 1 OGLED OBJEKTA 1 PRODAJA, POKRIVANJE iN PREKRIVANJE STREH S KRITINO BRAMAC- "I TRANSPORT STAVBNO KLEPARSTVO m GARANCIJA ZA MATERIAL - 30 LET NA DELO -10 LET gorenjeKuhinje Prodajni studio za kuhinje in kopalnice: Primorska 6b 3325 Šoštanj Telefon: (063) 882-122 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 ure, sobota od 8.00 do 12.00 ure gorenj eKeramika Prodajalna keramičnih ploščic: Gorenje 1b 3327 Šmartno ob Paki Telefon: (063) 885-030 Delovni čas: od 7.30 do 15.00 ure, sreda od 7.30 do 18.00 ure, sobota od 7.30 do 12.00 gorenj eKopalnice AVEX d.o.o« GREJE NAJCENEJE Salon AVEX VSE ZA OGREVANJE Cesta na Ostrozno 82, CELJE Tel. & Fax: 063/453-211 TRGOVINA IN MONTAŽA *** AKCIJA do 5.5.97 *** VJUNKERS zwr 24 komb. cena: 156.900,00 enoročna mešalna baterija za: - umivalnik: 6.999,00 - kopalno kad stušsetom: 13.999,00 - kuhinjsko korito: 7.999,00 cena: 59.900,00\ - radiatorji Korado (npr. 600x1000 cena: 12.742,00) - olj. garn. za cisterno cena: 8.990,00 - raztezna posoda 35 I cena: 4.999,00 VSE NA ENEM MESTU - OD PRODAJE DO IZVEDDE Velenje, Simona Blatnika 1 tel.: 063/861-026, fax: 063/851-821 GROSISTIČNA PRODAJA GRADBENIH MATERIALOV SVETOVALNO - IZVAJALSKI INŽENIRING SUHOMONTAŽNI SISTEMI-ČISTO, HITRO IN EKONOMIČNO Najcenejši način za izvedbo predelnih sten, stropov, oblog podstrešja. Sistem je zelo primeren za adaptacijo že obstoječih objektov z navadnimi, vodoodpornimi in negorljivimi ploščami. Z uporabo sistema Knauf lahko hitro popolnoma spremenite izgled stanovanja. @-mstrong ORIGINALNA AMERIŠKA KVALITETA Najcenjša in najhitrejša izvedba spuščenih stropov za vse vrste lokalov, poslovnih prostorov, vključno z bogato paleto vgradnih svetil. C^V^V^^A, f - ORIGINALNA KANADSKA BITUMENSKA SKODLA (TEGOLA) Edini na našem trgu vam ponujamo od 20 do 35-letno garancijo za material ali položeno streho. W E LL BITUMENSKE VALOVITE PLOŠČE Najprimernejši material za sanacijo streh, pokritih s salonitno _ kritino. /r smov GRANITOGRES PLOŠČE, IZDELANE PO VRHUNSKI TEHNOLOGIJI Primerne za notranjo in prav tako tudi zunanjo uporabo. Velik spekter barvnih in vzorčnih kombinacij. GRADIMO SKUPAJ 3. aprila 1997 tih vi ; Splošno Predhodna informacija o zazidljivosti zemljišča (Informacije na Upravni enoti Republike Slovenije) Katastrska kopija (odmera zemljišča) Izdela: Geodetska uprava ali pooblaščeno podjetje za geodetske storitve Odkup zemljišča, vpis lastništva v zemljiško knjigo (potrdilo izda zemljiška knjiga) Lokacijska dokumentacija, izdela: Pooblaščeno podjetje za urbanistično načrtovanje (Zavod za urbanizem Velenje), PROFIL d.o.o., Kočar & Kočar d.n.o. in drugi... Soglasja, potrebna za pridobitev lokacijskega dovoljenja: - elektro - komunalno: vodovod, toplovod, kanalizacija - sanitarno soglasje (v določenih primerih) - požarno-varnostno soglasje (v določenih primerih) - soglasje sosedov in vseh prizadetih (v določenih primerih) - soglasje Podjetja za upravljanje cest (v določenih primerih) - vodno gospodarsko soglasje (v določenih primerih) - druga soglasja, če so ta zahtevana od Upravne enote Republike Slovenije K lokacijski dokumentaciji potrebujete še: - zemljiško knjižni izpisek (zemljiška knjiga) - geološka poročila terena (Geološka služba) LOKACIJSKO DOVOLJENJE izda: Upravna enota Republike Slovenije Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) Izdela zasebni podjetnik ali podjetja, ki so registrirana za izdelavo projektne dokumentacije. Sestavni deli projekta PGD: - arhitektura - statika - elektro instalacije - strojne instalacije - zunanja ureditev - popis del s projektantskim predračunom - požarno-varstveni elaborat - elaborat varstva pri delu (pri javnih objektih, delavnicah, trgovinah, lokalih...) Soglasje na projekt PGD Potrebna soglasja določa: Upravna enota Republike Slovenije: - elektroenergetsko soglasje (plačilo prispevka) - komunalno: vodovod, toplovod, kanalizacija (plačilo prispevka) --sanitarno soglasje (v določenih primerih) - soglasje upravljalca cest (v določenih primerih) - vodno gospodarsko soglasje (v določenih primerih) - druga soglasja, če so zahtevana od Upravne enote Republike Slovenije Potrebujete še: - potrdilo nadzornega organa (zagotovitev strok, nadzora) - potrdilo o plačilu spremembe namembnosti zemljišča - zapisnik o zakoličbi zemljišča (opravi Geodetska uprava) - potrdilo o plačilu takse za pridobitev gradbenega dovoljenja GRADBENO DOVOUENJE Izda: Upravna enota Republike Slovenije Za manj zahtevne objekte je možno voditi enovit postopek samo z gradbenim dovoljenjem - brez izdaje lokacijskega dovoljenja Marko Vučina, dipl. ing. arh. Predstojnik urada za okolje in prostor MO Velenje p Podjetje za urejanje prostora, p.o. 3320 Velenje, Koroška 37/b Tel: 063/ 853 301, 855 510 Pravkar poteka spomladansko čiščenje okolja, zato vam po konkurenčnih pogojih ponujamo naslednje storitve: 1. strojno pometanje cest, pločnikov, parkirišč, hal ipd., ter strojno čiščenje kanalizacij, 2. zasaditve in obnove zelenic in gred, obrezovanje grmovnic in drevja ipd., 3. odstranjevanje kosovnih odpadkov in odpadkov od čiščenja okolja, 4. obnove krajevnih cest, trgov, parkov in zunanjih ureditev ob objektih, 5. sanacije asfaltnih in drugih površin, vključno s kompletno obnovo cestno prometne signalizacije, 6. storitve z vsemi vrstami gradbenih strojev (izkopi, planiranje, nakladanje in podobno). Poleg tega vam v našem Vrtnarstvu lahko ponudimo veliko vrst okrasnega grmičevja za žive meje, razne vrste cipres in bogato izbiro balkonskega cvetja. Informacije lahko dobite na telefon 063/856-900 ali ^ preko telefaxa 063/853-645. Za vsako povpraševanje vam bomo radi izdelali ponudbo. POLEPŠAJMO NAŠE BIVALNO OKOLJE! Z V POMURSKI SEJEM IJ 10. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov 15. - 19. APRIL 1997 GORNJA RADGONA 500 RAZSTAVLJALCEV IZ 27 DRŽAV Gradbena mehanizacija * Gradbeni materiali Zaključna dela * Instalacije * Notranja oprema Obnova in sanacije * Komunalna oprema Nizke in visoke gradnje * Krajinska arhitektura Projektiranje * Gradbeno šolstvo * Strokovni program n SEJEM MEGRA prešernova 8 - telefon 853-367 862-283 Izdelujemo projektno dokumentacijo individualnih stanovanjskih in počitniških objektov, obrtnih delavnic, industrijskih objektov, javnih objektov (šole, hoteli), športnih objektov (bazeni, igrišča, telovadnice). Za vse navedene objekte nudimo tudi kompletni inženiring od pridobitve lokacijske dokumentacije do izgradnje. PLINSKI KOTLI Dodatne informacije, ki bodo olajšale vašo odločitev, vam bomo z veseljem posredovali. Pokličite nas: 063/854-030 OGREVANJE S PLINOM -PRIJAZNO LJUDEM IN OKOUU Tudi v Sloveniji se hitro razvija plinificiranje. V mnogih krajih izvajajo napeljavo primarne plinske instalacije. Nekaj nasvetov za lažjo odločitev in pripravo za prehod na nov način ogrevanja Če se tudi vi odločate, da se boste v bodoče ogrevali s plinom, morate paziti na več stvari. Ustreznost dimnika Vsekakor je potrebno najprej preveriti, če je vaš obstoječi dimnik ustrezen za priklop plinskega kotla (peči) oziroma za ogrevanje s plinom. Dimnik pregleda za to strokovno usposobljena in pooblaščena oseba. Ponavadi je to dimnikarska služba, ki na določenem področju skrbi za dimnike. Način odvajanja dimnih plinov V ponudbi Gorenja Servis je široka paleta plinskih kotlov (peči), med katerimi so modeli, ki jih priključimo na dimnik, za določene modele pa klasičnega dimnika ne potrebujemo. Prvi so kotli (peči) z naravnim vlekom dimnih plinov. Ti zajemajo zrak za izgorevanje iz prostora, v katerem so nameščeni. Drugi so plinski kotli (peči) fasadne izvedbe ali, povedano drugače, kotli s prisilnim vlekom. Pri teh kotlih (pečeh) gorilec ne uporablja zraka iz prostora, v katerem deluje, ampak ga vleče skozi koaksialno cev, ki je speljana od kotla (peči) skozi steno (zid) direktno na prosto. Ventilator, ki je nameščen v kotlu (peči), izpihuje dimne pline na prosto. Zato pri teh plinskih kotlih (pečeh) ni potrebna sanacija ali celo nova izgradnja dimnika. Moč kotla Zelo pomemben je pravilen izbor moči kotla (peči). Najboljše izkoristke kotla dosežemo, če je le-ta maksimalno obremenjen. Zato nikakor ni smotrno kupiti plinski kotel (peč) z »rezervo«. Najenostavnejši izračun za izbiro kotla: površino objekta pomnožimo (stanovanja) s 100 W. Tako za ogrevanje stanovanja z 80 m2 površine zadostuje 8 kW kotel, pri stanovanjski hiši s površino 280 m2 pa kotel (peč) z močjo 28 kW. Za izbor kotla (peči) je pomemben tudi način segrevanja sanitarne vode. Segrevanje sanitarne vode Za ogrevanje stanovanj in pripravo sanitarne vode v stanovanjskih blokih priporočamo stenske kotle s pretočnim bojlerjem. Pretočni bojler za pripravo sanitarne vode ogreva sanitarno vodo le takrat, ko jo uporabljamo. Gorilnik se vključi in greje vodo, ko odpremo vodo na bateriji (pipi) in se izključi, ko pipo zapremo. Pri izbiri plinskega kotla za ogrevanje stanovanjske hiše z dvema kopalnicama oziroma več odvzemnih mest tople sanitarne vode priporočamo kotel z akumulacijskim bojlerjem. Ti bojlerji so lahko 50,60,85 ali 130-litrski, odvisno od modela plinskega kotla (peči). Prav tako so lahko ti kotli stenski ali stoječi. V primeru, da že imate kvalitetni bojler v uporabi (od toplotne črpalke ali solarnega sistema), izberete kotel (peč) samo za ogrevanje in le-ta potem preko določenih regulacij segreva tudi sanitarno vodo v tem bojlerju. Priključitev plinskega štedilnika na plinovodno omrežje Če ste se odločili, da si napeljete plinsko instalacijo v stanovanje ali hišo, ne bo odveč obvestilo, da lahko napeljete plin tudi do štedilnika, katerega ste imeli sedaj priključenega na jeklenko. V tem primeru je potrebna na štedilniku manjša predelava, ki jo bo strokovno opravil serviser Gorenja Servis. Vse podrobnejše informacije vam bodo z veseljem posredovali strokovnaki v Gorenju Servis, telefon 854-030. Ste se odločili za gradnjo? Se preden kupite zemljišče, na katerem boste gradili, preverite, če je gradbeni poseg možen, če boste dobili gradbeno dovoljenje. Pozorni bodite na urejena lastniška razmerja, zato preglejte zemljiškoknjižni izpisek. Pomembni so tudi pogoji komunalne infrastrukture: vodovod, elektrika, kanalizacija, plin, telefon, cesta. Preverite, če je možen dostop do parcele ali boste morali pridobivati še služnostno pravico. Ugotovite, ali je parcela dovolj velika za hišo, sadni in zelenjavni vrt ter osončenost zemljišča. Preden začnete graditi, zahtevajte predračun za posamezna dela in ne pozabite na kakovost izvajalcev. Dogovor na ključ pomeni fiksno ceno, ne glede na nepredvidena dela. Z izvajalci se dogovorite tudi za rok izdelave. Hiša, ki jo boste gradili po dobrem načrtu, vam lahko prihrani veliko denarja. Mnogi se odločajo za hišo, ki je po površini prevelika za eno družino, za dve pa nima ločenih vhodov. Pogosto zavedejo graditelje nizke cene gradnje, ne zavedajo pa se, da zelo visok del stroškov predstavljajo instalacije, obdelava sten, tal in stropov. 7P* TRGOVINA, Doberteša vas 46b (ob gl. križišču Šempeter-Polzela) Tel.: 702-231 GRADITELJI, po ugodnih cenah Vam nudimo ves gradbeni material:_ _ - izolacije N0V0TERM, - radiatorje Korado, - premaze z a les Sadolin, - keramične ploščice, - barve in lake, - sanitarno keramiko. - cevi, kotnike, pohištveno železo; Kupljeno blago Vam lahko dostavimo na dom! Možen nakup na l obroke! SE PRIPOROČAMO! rži m ■ mSo ■ mo ■ imrnTo - Mmifr LAHKO - TRAJNO - UGODNO - ESTETSKO VljlTRA DOBAVA, PROMOCIJSKE CEN^ ODSLEJ BREZ ZAMAKANJA STREH! * Lindab7op//ne Švedska najkvalitetnejša jeklena strešna kritina, odlična v vseh vremenskih pogojih, ne škriplje, ne poka in ne ropota v dežju. Sestavljajo jo štiri dodatne zaščitne prevleke. MOŽNOST VGRADNJE TUDI NAD SAL0NITKAMI. * LindabCoverline -"irapezna, valovltaV ravna pločevina za fasadne obloge, strešne kritine in okrasne elemente. Je zelo odporna na obremenitve, korozijo in UV žarke. * LindabRainline - Najpopolnejši strešni vodotočni sistem, trpežen in brez vzdrževanja. Je okolju prijazen. Montaža je enostavna, elementi pa so na voljo v različnih barvah. PRIBOR-HALE-VRATA-LAHKI NOSILCI Gen. zastopnik Svveden & Slovvenien Commerce d.o.o. - Velenje, Foitova 10, tel./ fax: 063/720-992, 850-915 - Koper, Manzan 55 A, tel. / fax: 066/33-898 - Poobl. prod., Prevalje, MEŽA, tel.: 0602/33-001, tax: 0602/33-002 - Poobl. prod., Maribor, BRAV0, tel.: 062/104-753, tel. / fax: 062/104-574 Saunier Duval - visoka kakovost priznanega francoskega proizvajalca z dolgoletno tradicijo - gospodarno in zanesljivo delovanje - ekskluzivni zastopnik in serviser gorenj eservis 3503 Velenje, Partizanska 12 OGREVANJE S PLINOM -PRIJAZNO LJUDEM IN OKOLJU NUDIMO KOMPLETNO STORITEV IZVAJAMO ZAMENJAVO S SUHO MONTAŽO, SVETUJEMO NA OBJEKTU, KUPLJENO PRIPELJEMO IN MONTIRAMO MOŽNOST UGODNIH KREDITNIH POGOJEV DIMENZIJE PRILAGODIMO VAŠIM POTREBAM VAM NUDI 15 - 20 % POPUST ZA STAVBNO POHIŠTVO IZ LESA IN PLASTIKE. Vsako okno izdelano v KLI je unikat, izdelano po Vaših željah samo za Vas. SALON KLI LOGATEC ( 061 ) 741 - 711 PRODAJNI SALON MARIBOR ( 062 ) 224 - 339 KLI Logatec Tovarniška 36 Logatec KEOR ti.o.o. PE Celje Lava. tel : (063) 452-300 ' KEOR d.o.o. sedež: Zrkovska cesta B/. 2000 Maribor, tel(062) 511-384,513-897, fax: (082) 510-633 PE Beltinci Ravenska 27,9231 Beltinci, tel./fax: (069) 42-151 PE Ptuj, VDšnjakDva 6,2250 Ptuj, tel.: (062) 776-019 PE Zamarkava pri Lenartu 20, tel,: (062) 724-650 KEOR nove dimenzije bivanja GRADBENO PODJETJE CELJE p.o. Ulica XIV divizije 10, 3000 CELJE, Tel.: 063/482-480 31,7,DUIO 7/-JuS7?/7 7,7J,]ii? Iznmplzln-s inž&nisriag storifve! vrhunska kopalniška oprema: JACUZZI, PORCELANOSA, VENIS, VILLEROY & BOCH, LAUFEN, GROHE, COOPERATIVA CERAMICA D'ITALIA sanitarna keramika in keramične ploščice VELENJSKA KOOPERACIJA Z.O. STARI TRG 36, VELENJE TEL: 063 / 856 - 672, 856 - 417 FAX: 063 / 856 - 957 ŽIRO RAČUN: 52800-601-22160 PODROČJA DEJAVNOSTI: _i i UTIADBENA IN un/mrnu zaključna dela j > nizke uhadnje _l -J PfiEDELAVA LE'JA, KOVIN IN plastike J 4 IZDELAVA TOPLOTNE ffj MUHO IZOLACIJE J 0 ZASTOPANJE TUJIH FlitM ('JUH1NZEL, IWK) _J U AVTOPHEVOZmVJO IN ■JTOfilTVL UHADDENO MEHANIZACIJO J -/AGENCIJA ZA V Ari D VALPJI OS MAFUEiOFi Kdo Vam lahko ponudi več? V Bramacu se zavedamo, da je vsaka streha tako dobra, kot je dober njen najmanjši del. Zato varna streha za vse življenje poleg kakovostnih in z okoljem skladnih strešnikov zahteva tudi dodatne visoko kakovostne strešne elemente. Nastavki zračnikov, dimniške obrobe in antenski prehodi so najpogostejše točke, kjer se v skrajnih vremenskih razmerah najprej pokažejo kritična mesta. V Bramacu smo prav za vsak del strehe razvili natančno dimenzionirano rešitev - sistem originalnih dodatnih delov. Z njim boste hitro in enostavno rešili vse strešne detajle od kapa do slemena. Tako boste strehi zagotovili dodatno varnost pred poškodbami, ki jih navadno opazimo prepozno. Celoten program Bramacovih originalnih dodatnih delov je na voljo v enakih barvnih tonih kot vsi trije modeli naših strešnikov. Njihovo nameščanje in vzdrževanje je hitro in preprosto. Naravne sestavine, ekološka neoporečnost, trajnost, gospodarnost, estetski videz in celovitost sistema so zmagovite odlike, zaradi katerih Vam lahko Bramac za kakovost svojih strešnikov (in dodatno za poškodbe zaradi zmrzali) jamči s -30-letno pisno garancijo. 3 o Bramacov program originalnih dodatnih delov Bramac d. o. o., Dobruška vas 45, 8275 Skocjan - tel.: (068) 322 007, faks: (068) 76 290 Bramac d. o. o., Otiški vrh - Dravograd, 2373 Šentjanž - tel.: (0602) 85 074, faks: (0602) 85 206 URL: http:Wwww.infotehna.si/bramac e-mail: bramac@eunet.si BRAMAC' Varna streha za vse življenje •■■' o & # marrmrnr* preverit ... zagotovljeno zadovoljstvo... TUS-PREVENT d.d. - PC MISLINJA Gozdarska c. 38, 2382 Mislinja, telefon: 0602/55-279, fax: 0602/56-082 ... rokavice za vašo nežnost... PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE Parižlje 1, Braslovče Tel.: 720-065, 720-181, Fax : 720-065 * vodovodni material * toplovodni material * sanitarna keramika * kopalniška oprema * radiatorji * svetovanje in montaža Arrnal * Unitas * Kolpasan * Ti ki * Gorenje Notranja oprema * Finteim * Sime * KJV * Ekoterm * Viadrus * Korado * Vogelnot * Aklimat... GIP VEGRAD VELENJE rova KORUN splošno mizarstvo Šentrupert, 3302 Gomilsko, tel. 063/726-072, fax 063/726-390 * Izdelava vseh vrst termoizolacijskih ("TERMOPAN") stekel * Obnova starih dotrajanih oken * Izdelava stavbnega pohištva -tudi po naročilu (okna, balkonska vrata, smučna ZUNANJA vrata...) PEČI, GORILCI, CISTERNE, REGULACIJE, EKSPANZIJSKE POSODE, RADIATORJI, ARMATURE, CEVI... LD.trade oA \> XX % \ V v Trgovina SINTEX Šlandrov trg 41 a, Žalec tel. & fax: 063 / 715-931 NAJVEČJA IZBIRA TALNIH OBLOG V SAVINJSKI DOLINI! Okna Okna so šibke točke v toplotni zaščiti zgradbe. Skoznje izgubljamo približno 30 % celotne energije. Celo okna z zelo dobrimi izolacijskimi lastnostmi prepuščajo več kot štirikrat toliko energije kot dobro izolirana zunanja stena, zato je prav tu treba paziti na primerno izvedbo. Toda - sončni žarki, ki prodirajo skozi okna, tudi grejejo. Če energijsko bogati sončni žarki segrevajo prostor, zmanjšujejo potrebo po ogrevanju. Tako se čez dan toplotne izgube izravnavajo. Prav zato je priporočljivo, če na južni strani vgrajujemo večje zastekljene površine. Vrste oken Razlikujemo: enojna, vezana in škatlasta okna. Dandanes so najbolj razširjena vezana okna z dvojnimi ali trojnimi stekli. Okenski okviri Okenski okviri so iz lesa, aluminija ali umetne snovi. Ko jih izbiramo, upoštevajmo ustrezne zaščitne vrednosti. Dodatna oprema - začasna toplotna zaščita oken Pod začasno toplotno zaščito oken razumemo dodatno toplotno opremo, kot npr. rolete, polkna, žaluzije itd. Tako močno izboljšamo toplotno zaščito okna v času, ko sonce ne daje dodatne energije, npr. ponoči. Z ustrezno konstrukcijo lahko KAMNOLOM PAKA d.o.o. Paka b.š. 3320 Velenje, tel.: 063/855-457 Ob začetku nove gradbene sezone se priporočamo za nakup peskov v našem kamnolomu po zelo ugodnih cenah: * sejani pesek 0-4 727 sit/t 4-8 660 sit/t 8-16 664 sit/t 16-32 690 sit/t 0-50 550 sit/t 470 sit/t 473 sit/t * sejani pesek * sejani pesek * sejani pesek * sejani pesek * rovni pesek * kamen mešanica za beton 700 sit/t Cene so brez prometnega davka. zmanjšamo toplotne izgube glede na vrsto okna tudi do 50 %. Sicer pa celo najboljša dodatna oprema učinkuje šele tedaj, ko jo tudi zares uporabljamo. Zunanja vrata Za zunanja vrata veljajo približno enaka merila kot za okna: - material in debelina vratnega krila morata imeti ustrezen izolacijski učinek, prav tako tudi zasteklitev, - robove je treba zatesniti, da jih zaščitimo pred vetrom (trikratna pripira, dobra tesnila). Pomisliti je potrebno tudi na morebitno dograditev vetrolova. GRIZE Migojnice 4c £ IJ C HLF SI: Tel. 063/715-480 (pop.) - LAMELNE ZAVESE (vertikalne žaluzije), - ROLOJE, - PLISIRANE ZAVESE, - ALU ŽALUZIJE - SCREEN ROLOJE (zunanja zaščita pred soncem) So prava okna za opremo vašega podstrešnega stanovanja. Strešna okna EXTRA imajo bogato tradicijo izdelave in razvoja. Nova generacija oken sodi po funkcionalnosti in kakovosti v vrh teh izdelkov. Nova strešna okna EXTRA imajo nov tečaj, rešitev odvoda kondenza, zunanja in notranja senčila v različnih izvedbah ter možnost vgradnje daljinskega odpiranja. Potrebno osvetlitev vam zagotavlja devet različnih dimenzij. Visoka toplotna in zvočna izoliranost ter lep izgled na strehi v celoti izpolnita vaša pričakovanja. Podrobnejše informacije, prospekte in cenik dobite v komerciali podjetja, telefon : 063 / 831 - 431. 3331 Nazarje, Lesarska 10, tel.: 063/831-431 STRESNA OKNA EXTRA GLIN I 3. aprila 1997 GRADIMO SKUPAJ MS VAS 23 s m n e u n d.o.o. 3342 GORNJI GRAD, Podsmrečje 20, Slovenija Telefon: 063/843-122 Fax: 063/ 843-000 Vrtna hišica Izdelki iz vrtnega programa so namenjeni za vaš prosti čas, sprostitev, prijetno bivanje in zdravo življenje. KAKOVOST, UDOBJE, ZDRAVJE PRODAJALNA PAMECE Ir lesna PRODAJALNA PAMECE €r lesna PRODAJALNA PAMECE KVALITETA KI SE ČUTI MENJAVA IN MONTAŽA OKEN IN VRAT, MONTAŽA RIGIPS PREDELNIH STEN, TALNIH OBLOG, VSE ZA ADAPTACIJO IN NOVOGRADNJO ■ * NAJUGODNEJE PLASIRATI STANOVANJSKI KREDIT * NAJCENEJE ZAMENJATI STARA OKNA IN VRATA Z NOVIMI * KUPITI POD NAJUGODNEJŠI Ml PRODAJNIMI IN KREDITNIMI POGOJI * OBROČNA ODPLAČILA * NA ENEM MESTU KUPITI IN UREDITI VSE ZA VAŠO INVESTICIJO * NAJ..., NAJ..., NAJ... MI IMAMO ODGOVOR Telefoni: 0602/41-481, 41-240, 41-497 €r lesna PRODAJALNA PAMECE "f \W\ b - 1 J / V | aluminij montol komen | ALUMINIJ MONTAL KOMEN Komen 129 a 6223 KOMEN Tel.: 067/78-111 Fax: 067/78-395 ALUMINIJ MONTAL d.d. je družba, ki je bila do sedaj znana predvsem po proizvodnji al. stavbnih konstrukcij, strukturnih fasad, telefonskih govorilnic, kioskov ipd. Družba se je odločila tržišču ponuditi nov tip stavbnega pohištva, izdelanega iz PVC profilov. To pohištvo je namenjeno predvsem stanovanjski gradnji, za opremljanje šolskih objektov, vrtcev, po tudi poslovnih zgradb. S programom pohištva, ki obsega prav vse elemente, vam lahko rešimo vse vaše potrebi pri gradnji in vam ponudimo pohištvo izdelano in opremljeno po vaši želji. Izbirate lahko med različnimi velikostmi in tipi oken in vrat, različnimi stekli, senčili - roletami in polkni, zasteklimo pa vam tudi balkon ali verando. Pohištvo bomo pripeljali na vaše gradbišče in vam ga strokovno vgradili. Jamčimo vam, da vam bo pogled na svet skozi naše okno dosti lepši in prijaznejši. Pokličite nas! ElEKTRO KrAŠOVEC d.o.o. TRGOVINA Z ELEKTROMATERIALOM ŽALEC, Savinjska 29 Tel.: 063/715-717, 716-106 SPECIALIZIRANA PRODAJALNA ELEKTRO MATERIALA Ves elektro-instalacijski material: - zemeljski kabli, - kabli za hišne instalacije, - priključne in razdelilne omarice z opremo (fi stikala, varovalke), - oprema za fino instalacijo (vtičnice, stikala, luči), - Fischer program za enostavne in specialne pritrditve, - program montažnih kanalov, -... in druga specialna oprema za elektrotehniko. V času 24.4. do 24.5. veliko AKCIJSKO ZNIŽANJE cen! Zadruga mozirje : Mercator - Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, z.o.o. Cesta na Lepo Njivo 2, 63330 Mozirje Telefon: 063/831-521, 831-532, 831-055, 831-594 Telefax: 063/ 632-140, 832-272 VSE OD TEMELJEV DO STREHE! - KPC LJUBIJA, tel.: 063/831-040, 831-871 - ŽELEZNINA GORNJI GRAD, tel.: 063/843-016 - ŽELEZNINA RADMIRJE, tel.: 063/841-372 - ŽELEZNINA LJUBNO, tel.: 063/841-241 - ŽELEZNINA LUČE, tel.: 063/844-024 UGODNI PLAČILNI IN KREDITNI POGOJI! Obnova oken er njo tudi estetski razlogi ali pa razlogi, ki jih ima spomeniško rstvo. va rstvo Notranja izolacija Stara okna so pogosto problematična. Nimajo samo slabe toplotne prehodnosti k, pogosto tudi slabo tesnijo. Tudi tu velja pravilo: najprej najcenejše in najenostavnejše možnosti; če imajo seveda smisel. Ureditev starih oken Vaša okna bodo tesnila, če boste: - ponovno nastavili okovje, - nalepili in vgradili dodatna tesnila. Toplotno prehodnost k in tesnost izboljšate: -če namestite dodatno okensko steklo. Zanj se odločite, če okvir in okovje okna preneseta dodatno obremenitev; - če obnovite zasteklitev, seveda če jo konstrukcija obstoječega okvira prenese (npr. zamenjava enojne zasteklitve z izolacijsko zasteklitvijo); -čezapolnite režo okoli okenskega podboja, ki je pri starih oknih pogosto slabo zapolnjena (pomaga, če jo zapenite s poliure-tanom). Nova okna •i.............................................................. Ce so stara okna že dotrajana in nimajo dovolj dobrih izolacijskih vrednosti, je treba vgraditi nova. Zunanje stene Stare hiše imajo največkrat opečne zidove s toplotno prehodnostjo k 1,5 W/m2K. Z dodatno zaščito izboljšamo k na 0,3 -0,5 W/m2K. To pomeni, da bomo v enodružinski hiši letno prihranili pri ogrevanju do 40 %. Ali boste v bližnji prihodnosti sanirali fasado? Vtem primeru lahko vse izolacijske postopke opravite hkrati. Dodatna zunanja izolacija Pri zunanji izolaciji lahko izbiramo med prezračevano in neprezračevano fasado. - Zunanja izolacija ima prednost; z njo namreč dodatno zaščitimo fasado pred vremenskimi vplivi in odpravimo toplotne mostove. - Zunanja izolacija pa ima tudi pomanjkljivosti. Veliki stroški nastanejo zaradi dodatnih del pri obdelavi detajlov okoli sten, vogalov zgradbe in priključkov na streho. Včasih govorijo zop- Ko zunanja izolacija ni možna ali če stavbo uporabljamo le občasno in jo želimo segreti v kratkem času, se lahko odločimo za notranjo izolacijo. Ce se hočemo izogniti problemom z vlago, moramo na površino toplotne izolacije, ki je obrnjena v prostor, vgraditi parno zaporo. Taka notranja izolacija ima več prednosti: - Stroški so manjši v primerjavi s stroški za zunanjo izolacijo. - Izolirati je mogoče posamezne prostore. - Fasade ostanejo nedotaknjene. Pomanjkljivosti notranje izolacije pa so: - Pri oknih in stropnih nosilcih lahko ostanejo toplotni mostovi. - Električne instalacije in grelna telesa je treba prestaviti. - Položaj nosišča se spremeni, zato lahko pride do problemov z vlago v stenah. - Zunanje stene izgubijo sposobnost toplotne akumulacije. Prostori, zaščiteni znotraj, se zato hitreje ohlajajo. Notranja izolacija lesenih stropov načeloma ni primerna, ker obstaja nevarnost, da segnijejo tam, kjer so ležišča v zunanji steni. Brunarice "SMREKA" so načrtovane za stanovanje in rekreacijo. Izbrani material, tehnika izdelave in ustrezna zaščita lesa jamčijo življenjsko dobo brunarice, ki je namenjena rodovom. Z brunarico zadovoljujemo potrebe po specifičnih objektih za turizem, gostinstvo, drobno gospodarstvo ipd. Brunarica Kakovost po men in naročilu, mojstrski izdelki z občutkom za lepo! IZARSTVO KOVAČ PODJETJE ZA OBDELAVO LESA IN TRGOVINO, d.o.o. Ljubijo 55, 3330 Mozirje, Tel. &fox; 063 / 831 - 681 V Ljubiji pri Mozirju je pred petnajstimi leti sredi lepih zgornjesavinjskih gozdov pognalo korenine družinsko podjetje Mizarstvo Kovač. In iz korenin je zraslo mogočno drevo. Iz enostavnega programa predelave lesa smo z izkušnjami, znanjem in mladim moštvom usposobljenih delavcev prešli na zahtevnejše programe z visoko stopnjo izkoriščanja lesne mase. Ob znanih in strogih zahtevah tržišča smo sposobni ponuditi najkakovostnejše izdelke stavbnega pohištva po standardnih in posebnih dimenzijah ter oblikah. Naša novost in prednost je izdelava oken in ostalega stavbnega pohištva vseh dimenzij in oblik - po naročilu in meri! Vse v naše skupno zadovoljstvo in trdno zagotovilo dolgotrajnega partnerstva! katerega se danes vračajo z dolžno previdnostjo, so se usmerili in prilagodili zahtevam izbirčnega trga zahodnoevropskih držav s polovico proizvodnje. Danes njihov izvoz v zahodno Evropo dosega od 80 do 90 odstotkov celotne proizvodnje in še si odpirajo zahodno tržišče. Zahtevno je tudi domače tržišče, ki se mu posebej prilagajajo s proizvodnjo po meri in naročilu. V kolektivu je zaposlenih 21 mladih delavcev, od tega 7 tehnikov v proizvodnji, ki zagotavljajo delovni proces od odkupa do končnega izdelka, od hloda do lepega okna, pri tem pa letno predelajo 6.000 kubičnih metrov hlodovine. V sklopu podjetja je še oddelek pletiljstva MILVA, ki potrošnike razveseljuje in zadovoljuje z raznovrstnimi, lepimi in modnimi izdelki iz volne po želji, meri in naročilu. Za vas z visoko tehnologijo in prepoznavno kakovostjo stavbnega pohištva! Kakovost je merilo uspešnosti na domačem in tujem trgu in prav to je odlika Mizarstva Kovač. V pičlih treh mesecih po izgubi bivšega jugoslovanskega tržišča, na NOVOf PO ¥flif IMffl Želimo in pričakujemo vaša cenjena naročila! Vaše žet je in naše mojstrstvo - razlog za skupno veselje in zadovoljstvo.' ZELENA IDI m ofcvfem dfc vremem m letnega časa. Zunaj piha leden veter, pritiska neznosna vročina, vi pa sedite v prijetnem okolju svojega zimskega vrta. berete časopis in pijete Caj. Morda ste poglobljeni v delo ali pravkar presajate rože; odvisno od tega. kakšno funkcijo ste namenili svojemu novemu zastekljenemu prostoru in kam ste ga postavili. Pridobili ste nov prostor, v liAtcrcvti jc vcimo PETI LETNI ČAS. Če ste pa med tistimi, ki šele razmišljajo o zimskem vrtu. vas bo gotovo zanimalo, kam in na j toga se morate obrniti za nasvet V podjetju R1AL imamo t dolgoletne izkušnje z izdelavo rimskih vrtov. Čim nas pokličete, pridemo k vam na dom, vam —~ dstavimo vse možnosti in i svetujemo glede oblike. ; Izvedbe in barve zimskega (»jemo vam tudi vse v zvezi z ogrevanjem, prezračevanjem, klimatiziranjem. sončno zaščito in potrebnimi gradbenimi posegi. Pokličite has v poletje RIAL po telefon« 2/j6 }24 ali 178. Z veseljem vam bomo svetovali. Našc zimske vrtove Uliko vfc»ite tom^U po vsej Sloveniji m v tujini. i(jliiJiJJJi|gl!iU Šalek 20, Velenje, tel.: 063/1 umu, uumim jjj mm. MMUiW jjj Milim jrmm Zimski vrt Pravilno načrtovanje Zimski vrt - t.j. soba s steklenimi stenami - pozimi sprejema sončno energijo in s tem bistveno zmanjšuje stroške za ogrevanje. Seveda mora biti pravilno načrtovan. Zal se pogosto dogaja ravno nasprotno. Ce si torej nočemo nakopati visokih izdatkov za ogrevanje, ga z vrati ločimo od stanovanjskega dela in ga ne ogrevamo. Ko načrtujemo zimski vrt, moramo paziti na več podrobnosti: - usmerimo ga glede na zimsko sonce (upoštevamo kot, pod katerim padajo sončni žarki), - z vrati ga ločimo od stanovanjskega dela, KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o. 1ETIJSKA fit©®VlMJI ŠMARTNO OS PAKI Vas obvešča, da lahko v njeni trgovini kupite tudi ves GRADBENI MATERIAL, in sicer: - CEMENT, APNO, OPEKA, RAZNE CEVU - OSNOVNI VODOVODNI MATERIAL - VIJAKI VSEH VRST - BARVE, LAKI... Vse kar trenutno nimamo, Vam bomo dobavili v čimkrajšem možnem času. Postopoma boste lahko dobili v Kmetijski trgovini res vse, še posebej od jeseni dalje, ko bomo odprli novo večjo trgovino, v katero boste z veseljem prišli po nakupih! MAJHNA TRGOVINA Z BOGATO PONUDBO - TO JE KMETIJSKA TRGOVINA ŠMARTNO OB PAKI! Obiščite nas - veseli Vas bomo! KMETIJSKA TRGOVINA ŠMARTNO OB PAKI Tel.; 885-124 KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA 1.0.0. - uporabimo dvojno zasteklitev, - poskrbimo za ustrezno zračenje v poletnem času (najmanj 10 % steklene površine odstranimo), - predvidimo telo z veliko maso, ki bo toploto sončnega sevanja zbiralo in jo ponoči počasi oddajalo. Vloga zimskega vrta Zimski vrt po eni strani zmanjšuje toplotne izgube, ker predstavlja zaščitno cono, po drugi strani pa toploto, ki jo pridobimo s sončnim sevanjem speljemo v stanovanje skozi vrata.