9. številka. Ljubljana, v petek 11. januvarja 1895. XXVIII. leto. Izhaja vsak dan iv^er, izim&i nedelie in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., /a pol leta 8 gld., za četrt leta 4 trUl., za jeden mesec 1 gld. 4o kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za v«e leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec I gld. iu kr. Za polivanj« na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Z* tuje dežele toliko vefc, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se ud fitiristopne pet i t-vrste po 6 kr., če se oznanMo jeden k rat t'ska, po 5 kr., če se dvakrat, in pu l kr , če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se i/.vole frar.kirari. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvoje na Kongresnen* trgti 5t 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Slovensko posojilništvo. (Spisal Ivan Lapajne.) (Dalje.) Predno prestopimo h kratki zgodovini slovenskih posojilnic, moramo povdarjati, da je češko posojilništvo najstarejše in najbolj razvito, ter da prekosi vse nemško posojilništvo v deželah češke krone in drugih avstrijskih kronovinah. Posojilništvo se je začelo namreč v zadnjih letih tudi po Dolenjem in Gorenjem Avstrijskem širiti in tudi po Tirolskem. Povsodi se snujejo posojilnice ali po Schulze-jHvih ali po Raiffeisnovih 'principih; vender se ne more nič bolj razviti kakor slovensko posojilništvo, čeprav podpirajo dežele same ustanovitev ondotnih novih posojilnic (osobito onih po Raiffeisnovih nazorih), dočim se mora naše posojilništvo le na I srne moči, na domoljube in na moč slovenskega kmeta opirati. Kako se je torej začelo slovensko posojilništvo? Po vzgledu čeških posojilnic in po Schulze-jevih nazorih je praktično vpeljal prvu slovensko posojilnico pokojni češki rojak Horak v Ljubljani, ker je bil ondi že pred 35 leti združil nekatere ljubljanske obrtnike v „obrtnijsko pomožno društvo", ki je bilo v prvi vrsti denarna zadruga in je že prvotno slovensko-nemSko uradovalo. Vendar je vse drugo slovensko občinstvo m posojilnice javno opo-soril še le znani naš domoljub, g. dr. Jo s. Vošnjak, ki je v letih 1868. po Češkem potoval, da bi se seznanil z ondotnimi razmerami in potem Slovence opozoril na vse, kar je ondi hvalevrednega našel. Res je storil to v „Slovenskom Narodu", v katerem je posebno to povdarjal, kako jo na Češkem z veseljem videl, da so imeli skoro v vsaki vasi svojo „založno". Na to je povdarjal potrebo tacih zavodov za Slovence tudi v koledarji (1871) družbe sv. Mohorja, kjer je bil ob jednem priobčil tudi pravila za uzor. Praktično pa je skusil napraviti prvo slovensko posojilnico v svojem takratnem službenem kraji, v šmiriji pri Jellali; to se mu pa ni posrečilo, ker je bil ta kraj prehitro zapustil, preselivši se v Slovensko Bistrico. Vender so pa istočasno ljutomerski rodoljubi po navodu Schulze-jevili knjig in pravil ustanovili že 1. 1871. kot društvo tako rekoč prvo slovensko posojilnico, kateri j« že bodoče leto tudi kot društvo sledila posojilnica pri h v. Jakobu v Rožni dolini. Da sta obe vzeli Schtilze-ja za uzor, to posnamemo že iz tega, ker sta obe vpeljali visoke deleže, in svojo moč posebno v deleže stavili. Zato pa imate dandenes še obe prav velike svote v deležih. Kar se je posojilnic pozneje osnovalo, na pr. ona v Metliki, ki je zelo stara, si je tudi le bolj Schulze-ja vzela za uzor; metliška posojilnica' ima na pr. tudi dokaj visoke deleže, ud katerih daja precej veliko deluine. Skoraj po jednakih uzoriti se je osnovala tudi posojilnica na Vrhniki, dasi je pozneje delovati začela. Celjska posojilnici je vpeljala poleg velikih tudi male deleže in to zarad tega, da si je pridobila s tem davčne olajšave zakona z dne 27. decembra 1 880« Po njenem uzoru se je vsled navodov, ki jih je dajala „ Zveza", osnovalo največ si venskih posojilnic, katere strinjajo nazore Schulze jeve in RatffeistiOVe iu se ob jednem opirajo kakor se tudi morajo, na zadružni zakon od 1. 1873. In to tudi odobrnjemo, Nikakor ne moremo namreč svetovati, če bi to tudi naš zadružni zakon dovolil, da bi posojilnice bile čisto brez deležev, kakor Raiffeisen želi. Raiffeieenov nasvet, da ostani prihranjena zaloga (rezerva) nedotakljiva za vse čase, je vzprejel tudi zakon od 1. junija 1889., na kateri se je žu-žemberška in ložka posojilnica ozirala pri svojih pravilih in pa tudi krška, ki je bila svoja pravila z ozirom na ta zakon spremenila. Na drugi strani pa se z Raiffdisnovimi nazori, po katerih je deloma osnovanih nekaj posojilnic na Koroškem, nikakor ne strinjamo, da bi posojilnica le v svoji vasi (župni)i) delovala. To je premajhen delokrog. Zato take posojilnice nikakor ne morejo prav uspevati. Imajo premalo duševnih in materijelnih raočij na raspolaganje, Največ slovenskih posojilnic si je izvolilo jedno sodni okraj za svoje torišče. Take tudi najboljše uspevajo, zlasti če imajo sedež na mestu sodišča, in če so v dobrih rokah. Takih posojilnio je tudi na Štajerskem in Kranjskem največ, tudi na Primorskem se ravnajo večinoma po tem vzgledu. Le na Koroškem ni bilo mogoče povsod ravn iti se po tem načelu, ker baš na sedežu sodišč ni bilo dobiti za Ta posel potrebnih domoljubov. Mi želimo, da bi 8j stare in nove posojilni-e ravnale po duhu in navodili, katere daje „Zveza slovenskih posojilnic-, da postanejo na ta način sli »venske posojilnice zdrava iu krepka specijaliteta mej avstrijskimi posojilnicami. (Konec prih.) Deželni zbori. Hrani h lil. (III - e i u d ( 1 1. j a n u v a r j a l 8 9 5 ) Deželni glavar Deteta otvori sejo ob 1 a 1 1. uri, konštatujoč sklepčnost zbornic. Prečita se zapisnik zadnje seje in se odobri Posl. Šuklje zaradi snežnih žametov ni mogel odpotovati. Došle peticije se izroče dotičnim odsekom istotuko priloge 10. 17. in 127. Posl. Hribar in drugi stavijo nastopni samostalni predlog glede premesti t vs vojaške bolnice in vojaškega oskrbljevališra Ljubljanskega. Visoki deželni zbor skleni : Premestitev ob Dunajski in Fran Josipovi cesti v Ljubljani ležeče vojaške bolnice in vojaškega oskrbljevališra je i/, asaničnih ozirov potrebna in nujna. Visoka c. kr. deželna vlada se tedaj nujno naprosi, naj glede te premestitve stopi z občinskim svetom Ljubljanskim v dogovore z ono dobrohotnostjo, katera dolikuje tako važnemu vprašanju in naj zlasti pri c. kr. vojnem erirju posreduje, da za obstoječa, zahtevam sedanjega časa nič več odgovarjajoča poslopja, kakor tudi za nezidani prostor ne zahteva cen, ki niso v nikaki razmeri s taktičnimi okolščinami. Predlog je soglasno podpisalo 20 poslancev vseh treh strank. Utemeljevanj«' predloga se postavi na dnevni red jedne bodočih sej. Posl< Povše utemeljuje svoj in drugov samostalni predlog glede revizijo zemljiško-davčnega Doktorja Berle novo leto. iČo&ki spisal Svatopluk Čech.) (Dalje. III. Nekaj stopinj dalje sreča dr. Berla nekega literata, svojega prijatelja. Ta se ga prime za roko in vzklikne: „Dobro, da sem te dobil! Si že čital mojo zadnjo pesniško zbirko ?* „Sem." „ Povej mi torej odkritosrčno sodbo o njej, kakor se spodobi prijatelju. Večina listov jo je pohvalno omenjala, ali nekateri presojevalci so planili na-me, kakor na kakega začetnika ter mi predba-civajo, — ali povej mi rajši ti, kako ti sodiš moje delo? Do tvoje sodbe mi je mnogo. „Kako jaz sodim?" odgovori dr. Berla obotavljaj«, »jaz sodim, da — da, — no, kratko, — da bi bil to zbirko lahko vrgel na ogenj.*? „Kaj,u vzklikne prijatelj začudeno. „Na ogenj? Ti se pač šališ? »Nikakor ne; saj si hetel zvedeti moje odkritosrčno prijateljsko mnenje; no, zdaj si je čul. Tvoja zbirka mi prav nič ne ugaja." »Ne ugaja ti?" jeclja pisatelj, ki si še ni opomogel iz svoje začuđenosti. „Kako naj to tol- pa macim t „Da se mi tvoja poslednja knjiga zdi še sla beja nego prejšnje delo." „Se slabeja! Ti hočeš torej reči, da so vsa moja dela brez vrednosti?" In tako govoriš ti, ti, ki si tolikrat hvalil moje verze, ki si me vedno navduševal in odgovarjal presojevalcem, ki so obsojali moje pesmi?" „Ti pretiravaš nekoliko. Nisem odgovarjal presojevalcem, molčal sem samo tvojemu zmerjanju, ne bodein se izgovarjal. Priznam, da nisem bil od kritosrčen. Bojim se, da bi te moja neugodna sodba ne užalila in razprla z ineuot, zato sem zamolčal svojo pomisleke in silil se hvaliti te, po čemur si hrepenel. Mislil sem: Zakaj bi mu kratil veselje, da so smatra za velicega pesnika? Ali iz več razlogov bi ne bil smel tako ravnati. Prvič sem vsled tega zabredel v neč atno potajevanje in laž, — drugič sem nekoliko kriv, da si z ničvrednim igranjem umoril toliko dragocenega časa, kateri bi bil lahko posvetil koristnejšemu delu v kaki drugi stroki —.« Pisatelj, ki je bil že v začetku teh besed potegnil svojo roko iz njegove, gleda doktorja z rastočo nejevoljo. In zdat naglo pretrga govor, skoraj brez sape vsled notranje razburjenosti: „Molči vender, molči žel Ti bi bil sadnji, kojega bi vprašal za kako bteraričim sodbo! Tvoje besede so najbrže samo odmev one brezumne in hudobne ocene, katero si čul v krogu mnogih ne-prijateljev, kjer si se gotovo ie dolgo mi posmehoval m me sramotil, mej tem, ko si stopil k meni z obrazom zvestega Pytada in mi nisi mogel dovelj nalaskati se. Tvoja slobnost se ti je posrečila! Zdravo! S človekom tacega značaja sem govoril poslednji«": I* „Ali prijatelj, — poslušaj, dragi prijatelj!" Zaman so klici! Kazljučetii literat se oddaljuje hitrih korakov in dr. Berla mrmra pred se: »Tako! Prva žit-v mojih nasoiovl Starega prijatelja sem izgubil in novih si bodem težki pridobil! Ali vkljub temu — le veselo naprej!" IV. Dr. Berla gre v pisarno, kjer jo služil kot odvetniški koncipjent. Vstopi v kabinet svojega šefa. Odvetnik misleč, da bode vzprejel navadno novoletno čestitko, mu pride prijazno nekaj korakov naproti, ali osupnjen stopi nazaj, ko čuje, da mu njegov koucipijent mesto da um čestita, odpove službo. „In zakaj me hočete zapustiti, gospo! kolega!* ga vprašai. nNe dopada vam več pri meni?" „Ako mi js prisnati resnico — marsikaj mi ni všeč. Zopenio mi je na priliko, i i/kori'č mjpm katastra. Predlog nam smo že prijavili. Kmetoval-stvo avstrijsko je teško obremenjeno in neobhodno potrebno je, da se kaj zgodi zanj. Davčna reforma obeta sicer nekatere olajšave. Glavna podlaga kmetskih dohodkov je žitna cena, ta pa je padla za skoro 50°/,. Pred 15. leti so se uvedle cenilne komisije, zdaj naj delajo le deželne komisija, katerim naj evidenčni geometri podajo potrebni materijal. Ti pa v jednem letu pač ne morejo zmagati tako ogromnega dela, komisije bodo imele grozno težek položaj. Deželni odbori naj zbirajo potrebni materijal, kakor so že storili nekateri. Naj tudi naš deželni odbor stori jednako. Naj se spiše poučna knjiga in naj pozivlje županstva, da pošljejo potrebna pojasnila. Breme zemljiškega davka je hudo zadelo kranjsko deželo, šele pozneje se je nekoliko zboljšalo, a še vedno je Kranjska previsoko cenjena. Cene žitu so padla, delavci pa so se nasprotno podražili in še jih je težko dobiti ali obdržati. Omenja visooih cen mesa, jedino živinoreja že nekoliko drži po konci kmetovalca. Te ugodnosti pa imamo le poslednja leta vsled pogodb s sosednimi deželami. Avstralsko meso pa dela zdaj že sitno konkurenco. Omenja gozdov, ki so zadnji refugium kmeta. Zal, da se le preveč Izkorišča. A tudi cene lesu so silno padle vsled refakcij južne železnice, ki so omogočile konkurenco galižkega lesovja. Vi* noreja je tudi propadla. Ker le še živinoreja daje nekaj dohodkov, je želeti, da se pri reviziji katastra zopet pridobi posebno na Gorenjskem nazaj potrebne pašnike. V fornieliiem oziru želi, da se predlog izroči upravnemu odseku v poročanje ; kar se zgodi. (Dobro klici) Posl. dr. Tavčar utemeljuje svoj in tovarišev samostalni predlog glede .splošne direktne volilne reforme« To pereče vprašanje je itak vsakomur znano, ni dvoma, da so zastarelih nenškdi centralistov volilni zakoni za danes nemogoči, da je volilna reforma potrebna. Omenja n. pr. volilnih redov za Moravsko in Kranjsko, ki sta jako krivična iu imata le namen, podpirati nemškutarstvo in tlačiti naravno večino, da ne pride do veljave. Ti volilni zakoni so anti-kvirani, to je čutila tuđi koalicijska vlada, ali njen predlog jn mrtvorojeno dete. Ta vlada ni poklicana izdelati koristno reformo. Koaliciji je le politično hinavstvo, na jedni strani n. pr. baron Schwegel, na drugi strani g. kanonik K 1 u n si pač ne moreta biti resnična prijatelja. Koalicija je nekaj nenaravnega, ki živi le od danes do jutri in se ne more dolgo vzdržati s svojimi kontrastujočimi elementi. Pri tako važni reformi se mora resen zakonodajalec postaviti jedino le na stališče pravice. »Sedanje stranke pa stoje na stališči političnega Rposestva*, kar je goli „schwindelu. Vsak se boji za svoje strankarske interese, Nemci naj bi imeli vse, Poljaki nekaj, vsi Slovani pa nič. V koaliciji je levica prvi faktor, a od take stranke ne vzprejmemo mi volilne reforme. Načela, katera moramo zastopati Slovenci, so jasna. Mi moramo biti za splošno direktno in kolikor moči jednako volilno pravico. Vender pa ker ne dosežemo vzora ali ideala našega, držimo se tega, kar je naznačeno v predlogu. Ne upa, da bi nekaterih slabostij zakona provzročati ljudem nepotrebnih stroškov, s kopičenjem po nepotrebnem popisanega papirja in z brezkončnim prelaganjem neugodnih voženj —u Odvetnik položi roko na uho, misl«, da ne čuje prav; na zardelem obrazu se bori vztrajajoči srd s strmenjem. g Kaj pravite?- spravi končno iz sebe; „ menda se ne hodete drznili trditi, da se v moji pisarni postopa nepošteno? A? Kako morete govoriti o večnem zavlačevanju? Ka ? Pri meni se stvari desetkrat hitreje rešujejo, nego kje drugje! BVem, da v mnogo dru ih pisarnah ni bolje. Zato pokažem pravni znanosti hrbet. Nimam veselja pomagati zvitim dolžnikom z različnim zakotnim pisarenjem, ako je to tudi stokrat, posrečeno po zakonu, ni me volja, dalje igrati pomagača neusmiljenih upnikov, ki izsesavajo svoje žrtve, ne maram podpirati nesrečne strasti, onega tožarjenja ljudij, ki zaradi jedne opeke zapravijo vse imetje —u Tako govorečega dra. Brlo gleda odvetnik nepremično. Včasih se prime za glavo in konečno pravi umaknivši se boječe za naslonjač: „Prosim, dovolj je! Saj vam ne morem uka zovati. Ako vam je neprijetno ostati v moji pisarni, razveljaviva lahko pogodbo, zaradi mene lahko takoj. „Vzprejeto!a odgovori dr. Berla in se priporoči- (Dalje prih.) koalicija izvedla volilno reformo, da se morda celo razbije nad njo, vender je treba, da se naša zbornica peča s tem važnim vprašanjem. Omenja slovenske koaliraoce, o katerih ne dvomi, da imajo svoj trden program, vender pa so včasih kakor Herkul na razpotji, le jeden je hodil po pravi koalicijski stezi, to je posl. IŠ u kije, on je tudi dospel na svoj cilj — ostali pa tavajo v negotovosti. Želi, da tudi v tej zbornici se vsi slovenski poslanci potezajo za narodne pravice brez razločka. V for-melnem oziru prediag , da se predlog izroči upravnemu odseku v poročanje, kar se vzprejme. (Dobro klici!) _________ (Dalje prih) V LJubljani, 11. januvarja. Tržaški dež zbor. Slovenski poslanci v deželnem zboru tržaškem izročili so včeraj deželnemu glavarju dru. Ferdinandu Pitre rj u, nastopno italijanski sestavljeno izjavo: Prejasni gospod deželni glavar! Uvažuje, da slovenskim poslancem okolice tržaške v deželnem zboru ob narodnostnih vprašanjih stoji nasproti jedna sama in kompaktna večina; uvažuje, da pričajo dosedanje skušnje, posebno pa skušnje iz sedauje legislativne dobe, da se je ta večina v vsakem slučaji pokazala nasprotno vsem opravičenim z ahtevam Slovencev te mestne pokrajine, in to ne le narodnim zahtevam, ampak celo moralnim in materijalnim ; uvažuje, da je položenje podpisanih poslancev v deželni zbornici nevzdržljivo tudi zaradi dejstva, da so izpostavljeni z a*ra m o v anju od strani občinstva na galeriji, kar jim onemogočtije svobodno izvrševanje svojega mandata; uvužujć da so v programu sedanjega deželnozborskega zasedanja razni predlogi, kateri neposredno zadevljajo narodne, molilne in materijalne koristi Slovencev v tej mestni pokrajini; uvažuje, da bi se morali podpisani postaviti v najodločnejšo opozicijo proti tem predlogom ; uvažuje , da dogodki iz najnovejših časov opravičujejo bojazen da bodo [odpisani poslanci v tem zasedanju izpostavljeni še silnejšim napadom nego doslej, iu uvažuje, da visoka vlada še ni dala zaželjenib garancij, ka -koršnih so zahtevali nekateri poslanci v državnem zboru z interpelacijo, predloženo v seji z dne 14. decembra 1804. glede na svobodo osebe in govora v sedanjem zasedanji deželnih zborov isterskega in tržaškega : izjavljajo podpisani poslanci, da se v z d r ž h vsakor snega sodelovanja v sedanjem deželnozborskem zasedanju. Zajedno prosijo Vašo prejasnost, da bi a-golš volite vzeti na znanje to izjavo ter da priobčite isto visoki zbornici. Izvolite, prejasni gospod dežedni glavar, vzprejeti izraz naglnbljega spoštovanja in odanosti podpisanih. V Trstu, dne 10. januvarja 1895. Ivan Nabergoj ,Ivan G o r i u p, Ivan Marija Vatovec, Fran Dol len z. Isterski deželni zbor. Po sv. maši, katero je daroval škof Flapp, otvoril je dež. glavar včeraj opoludne zasedanje deželnega zbora. Vladni zastopnik je pozdravil poslance v italijanskem in v hrvatskem jeziku. Toda že koj iz začetka je italijanska večina p r o t e s t o v a 1 a proti v s a-keršnemu pozdravu z vladne strani, kličoč: bas t a, basta! ter je potem zapustila dvorano. Galerija je podpirala laške poslance s kričanjem, sikanjem in žvižganjem. Ko je završil vladni zastopnik svoj pozdrav, zaključil je predsednik sejo, ker zbornica ni bila sklepčna. Koroški deželni zbor. V predvčerajšnji seji je dež. zbor odobril računski zaključek o deželni dokladi na žgane pijače. Kosmati dohodek je leta 1898. znašal 158 621 gld. 21»,, kr., upravni troski pa so znašali 24.895 gld, 65»', kr., tako da je imela dežela čistega dobička 183 725 gld. 56 kr. Nadalje je dež. zbor sklenil, prositi državo 50 odstotnega prispevka za troška regulacije Zilje in pooblastiti dez. odbor, da nadaljuje začeta regulacijska dela. V isti seji je dež. zbor volil tudi odsek za posvetovanje volilne reforme in ni v ta odsek volil nobenega slovenskega poslanca. Ogerska kriza. Kaže se, da se je liberalni stranki posrečilo preprečiti Khuenovo ministerstvo. Najnovejše vesti pravijo, da je Khuen cesarju sporočil, da mu ni mogoče sestaviti vlade, ker odklanja liberalna stranka prvi pogoj, namreč fuzijo vseh, na podstavi državnopravne pogodbe iz 1. 1867. stoječih strank. Liberalni listi javljajo, da sta sedaj ali BantlV ali Szell moža, katerima bi mogla krona poveriti sestavo nove vlade. Banffv je nemogoč, ker saskosedmograški poslanci, katerih liberalna stranka ne more pogrešati, nečejo o njem nič slišati in groze z izstopom. Szellova vlada bi pa bila le nova izdaja Wekerlove Zato upajo konservativni krogi še vedno, da stopi Khuen na ćelo mmisterstva, če on ne, pa drž. finančni minister Kallay, kateri pa bi moral najprej razpustiti državni zbor. Položaj je torej še vedno povsem nejasen. Nemški državni zbor nadaljuje razpravo o zakonih zoper socijaliste. Debata je zanimiva, ali do kritike pogubnih socijalističnih naukov se Se ni povzpela. Govorniki strank redu slikajo socijaliste samo kot nevarne revolucijonarce, v stvarne razprave pa se ne spuščajo. Sodeč po dosedanji razpravi bi bilo misliti, da vzprejme drž. zbor predloge brez premembe. Azijske dogodbe in Rusija. „Kolnisebe Zei-tung" javlja z Peterburga: Rusija nikakor ne bo pripustila, da si Japonska prisvoji Korejsko ali samo protektorat nad Korejsko ter se hoče vmešati v japonsko-kitajski spor. Vzhodnosibirske. posadke so se izdatno pomnožile, reservisti se niso odpustili, pač pa se je na službovanje poklicalo še jedenkrat toliko novakov, kakor druga leta. Rusija želi na vsak način preprečiti, da se v vzhodni Aziji ustanovi mogočna država in se je v tem oziru že dogovorila z Angleško. Belgija in Kongo. Zatrjuje se, da predloži vlada belgijska parlamentu dva zakonska načrta : z jednim se pooblašča Belgija, da anektira svobodno državo Kongo, z drugim, da kupi Kongo-železnico. Suveren državu Kongo je belgijski kralj, ali po mej narodnih dogovorih pripada Franciji prvenstvo, ako bi Belgija ne hotela prevzeti Kongo-države. Kralj Leopold bi rad koj sedaj prepustil Belgiji to Kongo-deželo, ali Francija tolmači rečeno pogodbo, vsled katere jd belgijski kralj suveren Kongo države, tako, da bi kralj moral Franciji odstopiti to ekvatorijalno đeŽelo, če bi se hotel odreči svojim suve-renskim pravicam. V/dir. temu nasprotju pa ni misliti, da bi nastal konflikt mej Francijo in Belgijo, ako bi slednja anektovala Kongo. Belgijska opozicija se protivi aneksiji, češ, da Belgija kot nevtralna država ne more postati kolonijalna država. Londonski anarhisti so glasom poročil angleških listov ujeli nekega francoskega policijskega uradnika, kateri jih je nadzoroval, in ga prisilili, da jim je izdsl važne anarhistov tičoče se policijske tajnosti. Dopisi. I/. Ht. IVtru., 7. januvarja. (Božič niča.) Božični čas, ki prinese nedolžnim otrokom in ž njimi tudi odraslim toliko veselja in zabave, je pri kraji. Mladinoljubi rodoljubi po mestih m po deželi tekmovali so z nanravo „božićnice". Letos smo je imeli prvič tudi pri nas. Priljubljeni naš g. župan s svojo blago gospo obrnil se je do tukajšnjih veljakov ter nabral v kratkem času toliko denarja, da se je kupilo 16 revnim učencem popolna obleka. Z raznimi jestvili bilo je pa obdarovanih nad 100 otrok. Troški so bili precejšnji, kar je pri manj kalo, doložil je prej omenjeni gospod, kateri ima vedno odprta rok« za revne učence. — Na dan sv. treh kraljev točno ob 5. uri pripeljali so povabljeni stariši svoje otroke v čitalnico, kjer je stalo razsvetljeno božično drevo. Gospa Samsova nagovorila je navzoče dobrotnike gospe in gospode, ter vesele učence. Z trikratnim „Slava" na presvitlega cesarja zaključila je svoj nagovor. Potem so bile razne deklamacije. Za tem sledilo je obdarovanje otrok. Ko se je še neki d vek zahvalil dobrotnikom, zaključila se je božićnica ia otroci so se ob 6. uri spremljani po svojih stariših vračali radostni domov. Gospe in gospodje dobrotniki so pa že danes premišljali, kako prihodnje leto obdarujejo še več otrok. 'M* VI |»a % MlieKii, 9. januvarja. (Razno«, t e r o s t i.) V Ajdovščini imajo lopet tovarno. Jedni so je veseli, češ, zdaj bo spet kaj zaslužka, drugi tožijo, češ, delavskih močij bo spet primanjkovalo. Pretiravajo i jedni i diugi. Tovarna ni taka blaginja, kakor s-* po navadi zatrjuje, pa tudi ne taka nesreča, kakor trde diugi. Sicer pa bodi že kakorkoli, moj namen ni o tem razpravljati, dovolj je, da konstatujem, da ugibajo pri nas ljudje o tem. Življenje v Ajdovščini je še dosti prijetno, ko bi na bilo neke laške klike tu in nekoliko preveč — Nemcev. OrožniAka po daj a je čisto nemška, Slovenec je iz lepa še ne najde, ker je celo pri zvonci samo napis .Glocko zur Gendarmerie". Tudi v bližnjem Sv. Križu se razširja nemščina čudovito hitro tako, da je bilo že potrebno naročiti poštno odpraviteljico iz Gradca. Kakor bo vidi, je torej tudi Vipavska dolina Že preparirana za uradnike, ki bodo na slovenska vprašanja odgovarjali z „nichts vvindiseh", a vzlic temu se že zaman oziramo, s katere strani pridrdra zaželjena in obljubljena lokomotiva. Čakali bomo menda še dolgo časa, da pa bi nas ne minila potrpežljivost, naklonil nam je Bog dobro vinca. Vinska letina sicer ni bila bogata, a kaplje* je izborna in cena hektolitru je že poskočila na 20 gl. Dnevne vesti. V Ljubljani, 11. januvarja. — (Katoliški stroji.) Od duhovnika na kmetih amo dobili danes naslednje vrstice: „VeČ duhovnov na kmetih radovedno pričakuje pojasnila Slovencevega" na uvodni članek in na dnevno vest ^Katoliški stroji" v „Slov. Narodu" od zadnje sobote. Taka resnica močno kolje oči in mora razburiti duhove, če se ne ovrže temeljito! Tedaj noj, glavo iz peska! kje je resnica?!" — Gospodu po-vprase. vatel ju smo v stanu dati, kar se tiče kato tiskih strojev, še bolj avtentično pojasnilo, kakor je more dati „SlovenecM. Gosp. Fr. Ban, tehnični voditelj „ Katoliške tiskarne", nam je namreč včeraj doposlal ta-le stvaren popravek: „Ni res, da so v Katoliški Tiskarni vrte stroji tudi v nedeljah in zapovedanih praznikih, kakor poroča »Slov. Narod" dne 5 januvarja t. I pod naslovom „Katoliški stroji", kajti še nobeno nedeljo in noben zapovedan praznik se dosedaj niso vrtali, oziroma niso delali. Kes je samo to, da sem v nedeljo, dne 30. decembra m. 1., dal podpisani neko zelo zelo nujno delo izvršiti na malem stroji ter brez uporabe motorja. To pa sem storil na lastno odgovornost, brez vednosti lastnikov tiskarne, torej sem edino le jaz za to odgovoren in nihče drugi". — Res je tedaj to, da se je zadnjo ne-deljo delalo v „Kat. tiskarni" ! Kriv je le ta preklicani mali stroj in ne*poklicani tehnični voditelj Ban! In Če smo mi pisali, da so se isto zadnjo nedeljo katoliški stroji zaradi nekega „ Preiseouranta" — upehali, tedaj to ni res. Kako se bo neki stroj upeha', če pluč nima? In če bi mi trdili, da se je kakih tridesetkrat v „Kat. tiskarni4 delalo v nedeljah, riskiramo popravek, da se je nujno delo z vršilo brez uporabe motorja in na odgovornost g. I> . januviirja 1805. Novorojencev je bilo 12 (= 19-76 °/o0),mrtvorojene« 1,umrlih21 (=34-32°/00), mej njimi so umrli za jetiko 7. za vnetjem sopilndi organov 2, vsled mrtvouda 1, vsled starostni oslabelosti l, vsled nezgode ], za različnimi boleznimi 9. Mej umrlimi je bilo tujcev 9 (=42'8ft0), iz zavodov 11 (= 52"3 °/0). Za vratico je zbolelo 5 osob. — (Iz Borovnice) se uam poroča, da se je vršila včeraj volitev novega občinskega starešinstva, katere se je vdeltžil ves novoizvoljeni občinski za-stop. Županom bil je že v tretje izvoljen g. Josip Verbič, posestnik in tovarnar v Bistri, občinskimi svetovalci pa gg. Fr. S u h a d o I n i k. Iv. Maj ar on in Karol Žitnik, vsi iz Borovnice. — (Čitalnica v Ribnici) priredi s prijaznim sodelovanjem slav. čveterospeva „ Ilirija" in tamburaškoga društva Ribniškega v nedeljo 13. januvarja 1895. I. v veliki dvorani gospoda Antona Arkota v Ribnici koncert. Na vzporedu je petje, tamburati je, dramatična predstava, ples in prosta zabava Začetek točno ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina: za ude 40 kr., z rodbino 60 kr., za neude 50 kr., z rodbino 1 gld. Preplačda sprejemajo se hvaležno. — (Iz Maribora v Brežice) je potovalo neko pismo celih deset dnij. Oddano je bilo v Mariboru dne 31. decembra 1894. z različno pisanim naslovom „X. Y. . . Brežice Južnoštajerska" , a predno je prišlo adresatu v r >ke, mudilo se je na Češkem, v Gališkem in na Hrvatskem — in šele dne 10. januvarja se je dostavilo tistemu, kateremu je namenjeno. Naslov je bil pisan v slovenskem jeziku, uradnik v Mariboru ga torej ali ni razumel, ali ni hotel razumeti. — (Odvetnikov na Štajerskem) je v Gradcu 60, v Celji 11, v Mariboru 10, v Ljubnem 5, v Ptuj i 5, v Voitsbergu 4, v Slov. Bistrici, v Lipnici iu v nekaterih družili nemških krajih po 3, sicer pa sta po 2 v Radgoni, Or m o ž u, Konjicah, Ljutomeru iu raznih nemških krajih, po 1 pa v Sevnici, Gorenji Radgoni, Br e-žicah, Št. Lenartu, Slov. Gradcu in razni* nemških krajih. — (Ponarejeni petdesetaki in ponarejene krone.) Na Štajerskem se je v poslednjem času izdalo več ponarejenih petdesetakov in je posebno v hranilnici v VVeizti neki posestnik mej večjo vsoto oddal tudi ponarejen petdesetak Ponarejen je bil precej dobro, vender ga je bilo lahko spoznati kot falzifikacijo na svetleji, nekoliko rudeč-kasti barvi celotne podobe. — Istotako je v prometu mnogo ponarejenih kron, ogerskega kova z letno številko 1893. Ulite so iz jako mehke kovine in nimajo na robu nič napisa. — (Imovit siromak.) V Trstu je predvče rajšnjim umrl bivši delavec v LIovdovem arsenalu Gašpar Klun. /ivel je jako siromašno, a ko je policija pregledala njegove stvari, našla je hranil nično knjižico zi 3157 gld., menico za 300 gld. in nekaj drobiža. Dediči Klunovi niso znani, vender ni misliti, da bi ne ime! sorodnikov k|e na Slovenskem. Gašpar Klun je stanoval v Trstu v ulici Rena št. 1. Kdor želi izvedeti kaj več, naj povpraša pri tržaški policiji. — (Tržaška pralnica na par,) ustanovljena, da bi delala konkurenco slovenskim pericam v okolici, je le mahi škode naredila. Ljudje se je niso mogli navaditi in konečno je bila primorana ustaviti svoje delovanje. — (Vinski semnji v Trstu.) Ker se javna dražbe vin v Trstu niso obnesle, je sklenila uprava c. kr. javnih skladišč, stvar nekoliko pre Irugačiti in bodo odslej po štirikrat na leto veliki vinski semnji v Trstu, na katerih se bodo prodajala v početku samo isterska, pozneje pa tudi dalmatinska vina. — (Slovenski klub na Dunaju) ima v soboto dne 12. t. m. v tej sezoni tretji svoj večer v dvorani L. Mitzkove restavracij« „zum al ten Sehot-tenthor" I. Schottengasse 7. Na dnevnem redu je berilo gospp Pavline Pajkove: nO sreči v življenju". Začetek zvečer ob osmih. Pristop imajo samo povabljenci. * (Volkovi v Dalmaciji.) V noči od srede na četrtek je tolpa volkov pridrvila do gozdiča pri vojaškem vežbdišči v Zidni in raztrgala več ovac v nekem hlevu. * („Zvon miru".) Kakor znano, so Rusi v znak svojih simpatij za Francoz« sklenili podariti cerkvi „ No tre Dame" v Parizu monumentalni zvon. Ker pa bi ta zvon bil pretežak za stolpa omenjena cerkve, se hod« zvon umestil v cerkvi „SacreCoeur* na vrhu Montmartre. Zvon je težak 18 OOO kilogramov in se bode zval „Zvon miru". Posebna ruska ladija bode pripeljala zvon iz Odese v Mar-seille, odkoder se odpošlje v Pariz. * (Gašpar, Miha, Boltažar ) V vasi Schull pri Hohenfurtu je povila te dni neka kmetica tri zdrave, krepke dečke, ki so dobili pri krstu imena svetih treh kraljev. * (Nesreče vsled snežnih žametov ) Na severnem Španskem in v južni Francoski so posled nji snežni zameti naredili neizmerno škodo in je bilo mnogo nesreč. Nekatere vasi v Pirenejih so popolnoma zasute. V jedni vasici na francoski meji je prišlo 50 liudij ob življenje. Mnogo hiš se je podrlo pod težo snega. V družili krajih so plazovi zasuli cele rodbine. 1 T ^ Slovenci ln Slovenke 1 ne za,bite družbe sv. Cirila ln Metoda 1 1 Darila: Za slovensko šolo šolskih sester v Veli-kovcu so darovali družbi sv. Cirila n Metoda: SI. podružnica na Vranskem 10 gld.; g L. Z.iblačUu 20 kron, ki jih je nabral g. Colarič pri zborovanju kat pol. društva na Trati; duhovnik z Notranjskega 7 gld. 25 kr. ; preč. g. dr. J. Muršec, konz. sveto valeč v Gradcu, po preč. g. dr. Iv. Križaniču, kanoniku v Mariboru 10 kron, vč. gosp. Ljud. Jenko, župnik pri sv. Duhu na Dolenjskem 10 kron; gosp. Ivan Prijatelj 10 kron kot dar družbe zbrane pri godovanju g. Kristana v Št. Vidu na Dolenjskem; Kranjčan 5 gld. ; veleč. g. Jožef Zelnik, župnik v Čemšeniku 8 kron in vč. g. Josip Lavrič župnik v A minusu 6 kron. — Slava darovalcem! Bog povrni! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Zahvala. Hrvatsko akademičko društvo .Velebit" u Innsbrucku primalo e godine 189 4. mimo ostale slavenske listove i ove slovenačke novine za badava: „Dom in svet", „Hdinost", „Goriški vest-nik", „11 Hinovamento", „Ljubljanski Zvon", „Rimski Katolik", „Sloga", „Slovenski Narod", ^Slovanski Svet" i „Vesna". Upravni se odbor štovanim ured-ničtvima ovih listova na ime društva najsrdačnije zahvaljuje preporučujući se i nadalje njihovoj naklonosti. U lnnsbrucku dne 30. prosinca 1894. Jakša Račić, t. č. predsjednik. Branko Sunajkovič, t. 6. tajnik. Dunaj 11. januvarja. Poslanca Som-marugo je sinoči v seji občinskega odseka deželnega zbora zadela kap. Doslej se de ni zavedel. Budimpešta 11. januvarja. Hrvatski ban grof Khut n je definitivno odklonil naročilo, sestaviti novo \lado. Cesar je ponudil Szellu ministersko predsedstvo, Szell pa se še ni odločil. Budimpešta 11. jaiiLvarja. Cesar je naročil predsedniku poslanske zbornice baronu Banflftju, naj sestavi novo ministerstvo. Beligrad 11. januvarja. Danes je bil usmrćen krnet Novinie, kateri je svojo ženo utopil. Rim lli januvarja. V Celenzi je sneg podrl štiri hiše in zasul šestnajst osob. Neapolj 11. januvarja. Včeraj se je Crispijeva hči poročila s knezom Linguaglossn. Pariz 11. januvarja. Poslanska zbornica je odklonila predlog, naj se izpusti iz zapora poslancem voljeni socijalist Kichard in izrekla vladi zaupanje. Takisto je odklonila predlog glede splošne amnestije. Hichard protestuje v posebnem pismu na svoje volilce zoper ta sklep. Narodno-gospodarske stvari. — Za lekarnarje in trgovce z materi* jalnim blagom. Vsled naredbe c. kr. ininisterstva za notranje stvari z dne 14. decembra 1894. drž. zak. it. 236 je stopila s 1. jami varjeni 1895 v veljavo zdravilska Taksa pod naslovom „Arzneitaxe fiir daš Jahr 1895 zur osterreichischen Pharraa-kopoe vom Jahre 1889". katero je izdala c. kr. dvorna državna tiskarna na podlagi najnovejših cenikov dišav (drogue). Na to se opozarjajo inte-resentje s pripomnjo, da v novi zdravil.ski taksi obsežena razredba zdravil pojasnjuje v tem oziru ministerski naredbi z dne 17. septembra 1883, drž. zak. št. 152 in 17 junija 1886, drz. zak. št. 97, če smejo ta zdravila prodajati le lekarnarji ali tudi trgovci z materijalnim blagom in drugi trgovci. Razširjeno domaČe zdravilo. Vedno vetja po- praSevanja po ,.M<»ll-ov«m fram-unkem žganju in »oh" dokazujejo DSptinl upliv tega zdravila, zlasti koristnega kot ln list i utesuju (■■■■. dobro ziiMiio antirevnnttično mazilo. V ste-lenirah po 90 kr. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo leksr A. >I0I,L, o, in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Turhlauben !>. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLh-ov preparat, zaznamo an z varnostno znamko in podpisom. 4 (4 — 1) 1 mili so v l.juhjaiii: jamiNiivja: Leopold Siihadohnik. stražnikov sin, 2 meseca. Kravja dol na ftt. 16. — Marija Rozman, posest-nica, 5b" let, Orna vas It. 21. 10. januvarja: Jurij Burndorfer, nadsprevodtiik, 76 let, Predu u ulice št.. 9, V deželni bolnic I: jaimvaria: Marija <»krajnec, kuharica, 70 let, — Janez Ii.In mik, hlapec, 40 let. Meteorologično poročilo. a ca« opazovanja Stauje baromatra v mm. Tem-paratura ; Ve-t rovi Nebo Mo-!;r!r;a « tom. s V. ajntrai TJ l 9 Mt, — 2 6" t hI. vzli. obl. t 0*80 »a •— 9. popol, 794 6 it hI. svz. obl. O 9.8»ere 796 9 « 1 — 2 8' r si svz. obl. snega. Srednja temperatura — 1'8°, za • 8' pod normalom. XD-u.23.a.jsl2:a. borza dne 11. januvarja 189."). bkitpm državni dolg * notah . Skopni državni dolg v Bruhni A;stitjska zlata r< nta...... Avstrijska kronska rent* 4" Ogeraki zlat* renta 4" a .... Ogersku kronska renta V „ Avstro-ngersko hančue delnice Kreditne dtlniof.........416 London v ista....... Nemški tU**, bankovci /-n 100 u\*rk 20 mark..... ..... 20 frs.ii ;h iv .... ... [talijunaki bankovci...... C. kr. cekini . Dne" 10. januvarja 1896 4",'c državni- srećke iz I. I*..4 jmi vrv. n Državnu sućke iz I. 1*04 po UM) Dunava reg, srečke 6% po loo rJt{. Zemlj. obC. avstr. 4l ,< , »lati .hi hHti Kreditne srečke po 100 (.'Id. Ljubljanske srećka .... Rudoli'ove srećka pu I;i gid. Akcije anglo-avslr. bank« po :•<)'> ^l i 1(1., !<0 gA To h n ;*».'• , .••1 3" . 19 ^l) , 1111 ■ 416 BO , . 4 05 , 60 Vi ■ 14 t* h»t/ 16 8 > • hi 148 uhl r.u k — 70 . 96 , li»7 sn •J'' 95 ; mO h."> • ro 4C 5> <6t Srajce za gospode /;i kole se Karantuja, da se dobro prilegajo, is najboljšega materijalu, z gladkimi prsi po vid. 97'ftO, i v gube nabranimi prsi po gld. 29-__ lil komadov, prodaja promptno i/, keloge ali pa UMI njene po meri. kakor tudi najfinejše in naJMolicltiejo (l.'l.r>4_1) v ovratnikih in manšetah. Henrik Kenda, Ljubljana. Staroznana trjcovlnta m urami najfinejše vrste in po najnižji ceni od zlata, srebra, tule in nikla, re-patirk, kalendarskih ur in kronc-grafov, najnovejšega v tableaux-urah, urah z njihahun in drugih orah. Najnižje cene. Popravljanja se izvršujejo najskrbneje. — Prvi in najstarejši optlont zavod najfinejših nančal, acipalcev v zlatu, zl.itu-double, niklu itd.; največja izber kukal za gledališče, poljakih binoklov in vseh v t>> stroko »padajočih predmetov pri (1420—I •!) IV. UUDHOLZER'ju, Preal roloviem nt. H. SvBKczasBflmaaajr Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. . . Kri čistilne krogljice sn kc vaolej sijajno osvednc.il« pri »banan |l Movriik **icm teleea* akašeaein ftrlodel, poniju i kmijl elaefi «1© Jt>d!J liti. Ker IO zdravilo izdeluje lekarna ssuuh, velja škatljica MOKI SI kr., jedrn zavoj s 6 škat-Ijicaint 1 eid. S kr. Doniva at; pri (129 Ml UliaUlii Triik«»czy-Jii lukarnarju v Llubljani. |k«iMllJlS Mf> ■ ulir«tUU |MlHlO. Mchdtemnrke. Ji3 Lekarna Trnk6czy v Gradci. arija-celjske kapljice _ za želodec 5 &*ffrvat*JL*7» i- prirejene v lekarni ,k augo-" x 9 1J« varuhu" O. Brady v Kromefižu (Morava) Btaroizknšeno in poznato zdravilo, ki oživlja fuukcije želodca lji<-«' ih *c'imIic dobivajo se pristne v I.|u ■»I jmi i : lekarna Piccoli. lekarna Mar-detschlager; V PoatOjtul: lekurna Fr. Haccarcich : v Sikolji i.oui : lekarna Karol Fabiani: v Rndof« Iftcii lekarna Aleksander Roblek ; v Ituriolfo»«*iu : lekarna Dom. Kiz/oli, lekarna Ib-rgmann; w 1'tiiei-l»>t.-liii: lekarna pl Payer; v liMiiittlkii: lekarna J. Močnik; % 4 mo m 11 n : lekarna Ivan Blažrk. C. tr. glavno ravnaiellsivo avstr. drž. tt\nm M iz voznega reda valiavne^a od 1. oletobra 1S94. IfMtOpnO umeiijaul pn!i»|»l I In OcOi»J»liii ca.l i)»n*.'/.ul *u v »r*đnfiwmropMhmm ran*. Hrndn)e«Trnpakl «m )■ kr»jn»mn «'»«u * l.inr UmU m 1 Minuti naprej. Odhod iS LJubljano Jož. kol.) O* M. tri M tnin. po nori o.ot.m »la v Trbi*, Piint»lial. Hnljnk, l'-.. lovao, Pr»ua«nar«it«, I.im1.im>, 6*« 9«lath»l v Auiim, lanhl, Unun dan, Bolnagrail, Land-Gaatoin, Zoll u> Jnaaru, Mt»yr, Lino, !iu ininvim. Plaenj, Marijlaa vara, K^er, Karluve vara, rrauoura vare, Pravoj Lipaijo, Dunaj v!a AnmtatteD. O* H. uri 10 ntin. *)ntru/w<(ne muUnl vlak v Novo maalo, Knaavje. Ob ti. Mri SO ntim. al. tlaljak, Oalovao, Kran«en.f..ln, T^Juhno, Snlrtlutl, Dud.) Oft a. url 14 rnti«Ha. Culovca, l.innaa, Pnutabla, Trhla*. Ob V. Mri :fJ nun. ]n>iii>luJM'fm* aaehnl vlak a Ilunaja, l.|iit>M«ua, HalaUial* Hel)aka, Uelnvoa, Pranaanafaata, rontabla, Trt.Ha Ob U. uri HS luin. »vrerr inatani vlak Ia Kočevja, Novaga Meata. Ob «. Mri Vf min. mrrrnr oaebni vlak ■ Dunaja preko Amatattea* I«. LJnbiiaa-a, Heltaaa, Uolovea, Pontabla, Trbita. Odhod lx lajabljane (dri. koU Kamnik. Ob 7. uri ¥3 min. aJM(r>0 v n OS „ fmjtolu-lnr . S. . SO . rrr+fr Prihod v Iajublje.no (dra. kol!), Ob 0. Mri SO min. mltitmj Ia Kamnika ( II. , IS » r*/»7>«/»««' fi-9) i >'4»*4<*|f O K >'4*1 jI ! dež. priv. tovarna utem. I. 1835 na Dunaji. To voftfiilo brez galice (vitrijola) se Inpo črno sveti ter vsdršaje umije trpežno. . ■ ■ Povaod v zalogi. - (8*2) Zaradi ponanjHiif naj n* pa/.i natanko na moja iuie 9m~ St. Fernolendt. FuHtni paketi, katerih vsebina (4 kilo voščila) je aor-tiraua, |iOŠi|jaJo Ne 7.a pnnkušijo post .ine prosto pu 1 ghl 8» kr na vsnko poštno puntaju. Lekarna ,k zlatemu držav nemu jabolku' 9JA J. PSERH0FER kri čistilne kroglice, preje univerzalne kroglice Dunaj, I.. Siiiger8tras8a 15. imenovano, zaidužijo to slednje ime po vsi pravici, ker so t.e kroglice v mnogih boleznih izkazovale svoju zares izborno učinkovanje. — Te kroglice se splošno rabijo že mnogo desetletij in je bržkone lo malo obitelji, kjor bi no imeli male zaloge tega i/.bornega domačega sredstva. — Mnogi /.dravn ki priporočuvali so in priporooujejo to kroglice kot diinuti' • sredstvo, zlasti proti vsem boleznim, ki nastanejo vs.ed alabo probava in vsled zaprtja. Od teh kroglic stane: 1 ikatljloa ■ 15 kroglicami 31 kr., 1 zvitek ■ 6 ikatljloaml 1 jrld. 5 kr., te> se pj&ljc nefrankovano proti povzetju pa 1 Bjld. IO kr. <''■• se poprej vpofilje denarni znesek, potem stane poštnine prosta posiljatev: 1 zvitek kroglic 1 gld. Sfi kr., : /.vitk t 2 gld, 80 kr , I zvitki .'J gld .'ifi kr., 4 zvitki 4 gld. 40 kr., 6 zvitkov 5 gld 20 kr, K) zvitkov gld 20 kr. (Manj ko jeden zvitek so ne moro pošiljati.) Prosi se, izrecno ,J, Pserhofer-ja kri čistilne krogljiceu zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsako Skatljice na navodilu o uporabi stojpfli podpis J. Pier- bofer m ki cer z rodećiml črkami Prašek zoper potne noge, ^7,"^ nine prosto posiljatvijn 7.r> kr. Življenjska esenca (Praške kapljice), 1 steklenica 22 kr. Fijakerski prašek za prsi, poštnine prosto pošiljntvijo GO kr. Tannochinin-pomada najboljše sredstvo za rast liisij, 1 pusica 2 gld. Bernkardinski liker iz planinskih ■ «|J2£ \\. €>. lt«TiiliHril-i« v Bitgencil Tirolsko) SSUdv pniiiHt-H VMelej, če. želodec, ni v redu. '/, ste-kl«i ica 2 Kiti. t>0 kr., 1 , steklenice 1 gld. 4t» kr., •/4 atefcltniio 7i> kr. Balzam zoper ozeblino ?-£slffiiŠh poštnino prnsti posiljatvijo (J*» kr. Sok od ozkega trpotca igittt& Američansko mazilo zoper protin, 1 lonček 1 gld. 80 kr. Balzam zoper golšo, J^aS^aj^VS Angleški balzam, 1c" imenovauili preparatov so v zalogi Se vse 1 š kutija 3.ri kr„ s Univerzalni obliš BP^T^Sat.1 pofiiljatvijo V "i kr, Univerzalna čistilna sol h«u™\ "S": rna^.e sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld. v avstrijskih časnikih oglašeno tu- in inozemske farma-cevtiSko specijalitete ter se preskrbe vsi predmeti, katerih morda no bi bilo v zalogi, na zahtevanjo točno in najceneje. — Poitljatve po pošti izvršujejo se najhitreje proti temu. da so prej vpofilje denar, večje naročhe tudi proti povzetju zneska. — Ce ae preje vpoilje denar (najboljše a poitno nakaznico), potem Jo poštnina mnogo oenejia, nego pri poilljatvah proti povzetju. ^12« 1 — 8) Razen tu Izdajatelj m odgovorni urednik: .K. si p No II Lastnina iti tinlc „Niiroilne Tiskarne",