V novem letu si želim...
»V novem letu li želim, da bi bil zadovoljen in vesel...« Ali poznate te besede, ki jih izrečemo vsakokrat, ko spet pričakujemo novo leto, pa čeprav v resnici tega ne mislimo in nam morda sploh ni mar, kako se od-vija živlienie okoli nas. Mislimo si, naj se drugi izKopljejo iz svojih pro-blemov, kakor vedo in znajo, mi jim ne moremo pomagati. Vendar jim
kljub temu zaželimo vse najlepše, mnogo na pamet izrečenih besed, ki so v bistvu prazne, neiskrene.
Že res, da v svetu primanjkuje hrane, ampak najbolj primanjkuje Ijubezni inspošlovanjadosočloveka. Pa naj zanika, kdor si upa, če še ni-koli ni mislil: »Mar mi je, če si storil ti kaj zame — sit sem že vseh, najbolje je skrbeti samo zase.«
Tako malo je dobrih Ijudi, da me-čemo dobre in slabe že kar v en koš. Ko vidim, kako si ob novem letu spet čestitajo s prisiljenim smehom in hli-njeno ljubeznivostjo, me obide želja, da bi tisto, kar si želijo, vsaj delno uresničili. Vse leto imajo čas za to. Namesto da gredo mimo drugih oblastno, kakor vedno, naj se ozrejo na njihove prošnje. Če je človek spo-soben drugega izkoristiti, mu je spo-soben tudi pomagati.
To je moja želja v novem letu, ne spet tiste vsakdanje besede, ki so lako dolgočasne in neresnične. Šele dejanja so resnična in jih opravičuje-
J°                 DRAGICA FABJAN
OŠ KARLA DESTOVNIKA-KA-
JUHA