trebno med gnezda dosaditi »Odpornejše« drevesne vrste. Glede na ugotovitve v navedeni literaturi in analize obravnavanih gnezd, osnovanih z macesnovimi sadikami, bi kazalo (vsaj v poskusne namene) osnovati gnezda npr. le s 15-20 sadikami macesna z razmikam med sadikami 0,4-0,5 m. Pri 200 gnezdih/ ha bi posadili na tej površini 3000-4000 sadik. Gostota, ki jo predlaga Otto (1985) za sajenje e. macesna v normalnih razme- rah, je 2000-2500 sadik/ha in v ekstremnih razmerah 2000--4000 sadik/ha. Taka sadi- tev v gnezdih bi bila posebno primerna na rastišču, kjer bi lahko računali na skromen naravni pomladek (listavcev) med gnezdi. Pri opazovanju primerjalnega macesna- vega nasada na Brdu, ki je bil osnovan z običajnimi razmiki in pri katerem smo pri vsaki drugi macesnovi sadiki posadili po dve češminovi sadiki za predvideno zaščito, smo ugotovili, da je češmin v veliki meri opravil svojo funkcijo. Zato kaže pereč problem drgnjenja posajenega drevja in njegove zaščite študirati tudi na ta način. Medtem ko je samo vzdrževanje gnezd GDK: 904 cenejše ter odpade strošek zaščite sadik, pa utegne biti saditev v gnezdih dražja zaradi večjega števila posajenih sadik na hektar. Po drugi strani pa najdemo v naših gozdovih ogromno odrgnjenih in propadlih posajenih drevesc. Znaten del teh bi ostal nepoškodovan, če bi jih posadili v gnezdih . VIRI 1. Leibundgut, H., 1982: Die Aufforstung, Zu- rich, Verlag Paul Haupt, s. 88. 2. Mlinšek, D., 1978: Cilji in smotri naravne in umetne razmestitve osebkov kot eden od izhodiš- čnih temeljev pri osnovanju gozdov. Gozd. vest., Ljubljana 34, 4 : 179-186. 3. Otto, H., J., 1985 : Pflanzenzahlen bei der kunstlicher Bestandesbegrundung. Der Forst- und Holzwirt, Hannover, 40, 3: 51-64. 4. Schonberger, W., 1986: Rottenautforstung in Gebirge. Schweiz. Z. Forstwes., Zurich, 137, 6 : 501-509 . 5. Szymanski, S., 1986: Die Begrundung von Eichenbestanden in »Nest-Kulturen«. Eine Wir- ksame und sparsame Methode des Waldbaus auf wuchsigen Standorten. Der Forst- und Ho!zwirt, Hannover, 41, 1: 3-7. 6. Špende!, H., 1962: Skupinsko pogozdova- nje, Gozd. vest., Ljubljana, 20, 2: 65. Nekaj utrinkov o gospodarjenju z gozdovi v tujini Iztok WINKLER*, Milan ŠINKO** V sedanjih razpravah o prihodnji organi- ziranosti slovenskega gozdarstva se pogo- sto oziramo tudi na izkušnje v tujini . Žal je analiziranje tujih izkušenj oteženo, ker je organiziranost gozdarstva v posa- meznih državah različna in zaradi različne vsebine dela pogosto tudi neprimerljiva. Tudi prikazovanje rezultatov gospodarjenja ni enotno. Nekaj primerjav, povzetih v glav- nem iz poročil državne gozdarske službe v * Prof. dr. l. W., dipl. inž. gozd., "* M. Š., dipl. inž. gozd ., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, Slo- venija. 356 G. V. 7-8/92 nekaterih državah pa bo vendarle lahko bolje osvetlilo njihove gozdnogospodarske razmere in prispevalo k presoji, koliko bo naša predvidena organiziranost skladna s prakso gozdarsko razvitih srednjeevropskih dežel. 1. DVA TIPA ORGANIZIRANOSTI GOZDARSKE SLUŽBE V Evropi obstajata v bistvu dva koncepta organizacije gozdarstva. Pri prvem je lo- čena funkcija varovanja javnega interesa in svetovanja od poslovne funkcije (primer Avstrija), pri drugem pa so javne in po- slovne funkcije za državne (in največkrat tudi za ostale javne) gozdove združene in jih opravlja državna gozdarska služba, ki sočasno opravlja tudi osnovni nadzor in svetovanje v zasebnih gozdovih ali celo prevzema v njih, v dogovoru z lastniki, tudi poslovne funkcije (ZR Nemčija, Švica, Ve- lika Britanija, Belgija). Organizacija gozdarske službe je pravi- loma tristopenjska. Navadno poleg gozdar- skih direkcij (ena ali več v deželi) obstajajo še gozdarski uradi (obrati) in gozdni revirji. Njihova velikost je različna. V deželi Hessen npr. pride na gozdarski urad povprečno 7895 ha, na revir pa 1136 ha gozdov, na Bavarskem obvladuje gozdarski urad okoli 7000 ha gozdov, goz- dni revir pa zajema povprečno 1 000 ha. V deželi Saden Wurtemberg odpade na go- zdarski urad povprečno 7000 ha, na revir pa 1020 ha gozdov. V Švici pokriva gozdar- ski urad okoli 6500 ha gozdov, revirji pa so veliki 500-1000 ha gozdov. 2. DELA V DRŽAVNIH GOZDOVIH PRETEŽNO OPRAVLJAJO USPOSOBLJENI STALNI GOZDNI DELAVCI Gozdarski uradi imajo za izvedbo goz- dnih del pretežno svoje delavce, pri čemer pa so navadno oskrbljeni z lastnimi delavci le za (večji) del potreb, ostalo pokrivajo s sezonskimi delavci ali angažirajo manjše podjetnike. Konkretne rešitve so ne glede na generalno ureditev zelo prilagojene lo- kalnim razmeram. V območjih, kjer je držav- nih gozdov malo, veliko lesa prodajo tudi na panju in imajo malo svojih stalnih delav- cev. Razlogi za tako ureditev so predvsem v potrebi zagotavljanja kvalitetne izvedbe del in nevtralizaciji slabosti, ki bi jih prinesli zgolj individualni in razdrobljeni izvajalci, ki bi lahko izsiljevali pogoje izvedbe. S stal- nimi delavci ustvarjajo tudi nujno potrebno strokovno jedro, na katerem temelji tehno- loški razvoj pridobivanja lesa. ln končno, tudi država se noče odreči dobičku iz svojih gozdov, ki bi se sicer prelil neposredno v zasebne žepe. Odpadejo tudi zapleteni po- sli z oddajo del. Avstrija npr. ima za izvedbo del v držav- nih gozdovih svoje državno rodjetje, ki ima za sečnjo okoli 2 mio m ter ustrezna gojitvena in druga gozdnogospodarska dela okoli 2000 stalnih delavcev. Za izvedbo gojitvenih del v veliki meri najamejo sezon- sko delovno silo, zlasti ženske. 61 % sečnje opravijo z lastnimi delavci, 5% sečnje opra- vijo kot storitev druga podjetja, 24% lesa prodajo na panju, 1 O% sečnje pa odpade na servitute. Podobno je v ZR Nemčiji. Na Bavarskem imajo državni gozdarski uradi za sečnjo približno 3,2 mio m3 in druga dela okoli 4000 stalnih gozdnih delavcev, prav tako pa za del sečnje in druga dela angažirajo tudi sezonske delavce ali manjše podjetni- ke. V deželi Baden Wurtemberg imajo za letno proizvodnjo 2,3 mio m3 in druga gozdnogospodarska dela okoli 3900 goz- dnih delavcev. V Švici pa so imeli leta 1985 za sečnjo približno 4,5 mio m3 in druga gozdnogospodarska dela okoli 9300 delav- cev. 3. ZAKUP GOZDOV - VPRAŠLJIVA OBLIKA Zakupa gozdov kot posebne oblike prav- nega odnosa med lastnikom gozda in za- kupnikom srednjeevropska gozdarska za- konodaja ne ureja posebej, čeprav je po splošnih pravnih normah možen. Gozdov, zlasti javnih, ne dajejo v zakup. Zakupne in podobne odnose v gozdovih poznajo zlasti ameriške države, zlasti ZDA in Kanada. Zakupni odnosi so posebno zanimivi v Kanadi, ker se vsebinsko spremi- njajo in zelo poudarjajo slabosti, ki ga spremljajo. Kanadska gozdarska politika temelji namreč v veliki meri na javni lasti naravnih virov in njihovi zasebni rabi (izkoriščanju). Natančna razmerja urejajo vlade posamez- nih provinc, največkrat za zakup, licenco ali dovolilnice. V preteklem stoletju so prešli od podelje- vanja popolne pravice do gozdov (privatiza- cije državnih gozdov) na zakup, ki je zago- tavljal zakupniku široke ekskluzivne pravice v času trajanja zakupa. V zadnjem času pa prehajajo vse bolj na koncesije, ki so po- G. V. 7-8/92 357 godba med vlado in nosilcem koncesije in ne vsebujejo nobenega lastniškega inte~ resa nad zemljiščem. Koncesije so zaradi pritiskov na gozd postale vse bolj zapletene in kompleksne. Posebne koncesije imajo za potrebe kmetov, majhnih podjetij za sečnjo, velikih žag ter celulozne in papirne industrije . Danes poznajo več kot 30 različ~ nih oblik pravic za uporabo: od dolgoročnih zakupov do sodobnih koncesij in dovoljenj za posebne namene. Nosilec koncesije ima široko paleto dolž~ nosti, od vzdrževanja gozdov, gradnje cest, varstva in gojenja gozdov. Vse ukrepe pa mora potrditi državna agencija za gozdove. Koncesionarji morajo plačati državi dolo- čene zneske, vključno s pristojbino za m3 posekanega lesa, včasih tudi dajatve na podlagi površine. Država pogosto povrne stroške za nekatera vlaganja. S takimi po- godbami ostajajo javni gozdovi brez velikih stroškov upravljanja, javna gozdarska služ- ba se osredotoči na potrjevanje ukrepov, nadzor in terjatve. Opozarjajo pa zlasti na naslednje slabo- sti: - koncesije so bolj po meri velikih firm, podeljene često brez konkurence, razpolož- ljivi les je vnaprej alociran med predelo- valce in tako ni surovine za morebitne nove predeloval ce; - ni konkurence, kar pomeni, da lesa ne dobi najuspešnejši predelovalec; - dajatve težko realno ovrednotijo; - cene lesa na panju so manjše kot njegova realna vrednost; - težko je zagotoviti izvedbo gojitvenih del in naložb. Zakupnik nekako še opravi minimalna gojitvena dela, ni pa posebno zainteresiran za intenzivnejša dela, prilago- jena rastiščnim možnostim. Dolgoročno po- meni to manj lesa. Iz prikazanega je mogoče zaključiti, da v državah, kjer uporabljajo institut zakupa, le-tega cenijo kot naprednega, s katerim so presegli prejšnjo obliko popolne privatiza- cije gozdov. Primeren je samo za večje, zaokrožene komplekse z obveznostjo ce- lostnega gospodarjenja z gozdovi (vsebin- sko so to bila doslej pri nas naša gozdna gospodarstva v delu, ko so gospodarila z družbenimi gozdovi). Nikakor pa ni smo- trno, da se zakupne površine razdrobijo, 358 G. V. 7·8/92 ker je tako še težji nadzor in je zlasti osiromašena možnost za intenzivno gospo- darjenje, ki daje učinke le dolgoročno. Za- kupnik za določeno časovno obdobje, npr. dvajset let, takega interesa gotovo nima. S poudarjeno splošnokoristno rabo gozdov pa je smiselnost zakupa (ki je predvsem gospodarska in profitna) še bolj vprašljiva. V naših razmerah bi morali imeti uvajanje zakupa državnih gozdov za degresivno in se zamisliti zlasti nad posledicami, ki bi jih imela masovna in razdrobljena zakupna razmerja za mnogonamensko gospodarje- nje z gozdovi in intenzivno gojenje gozdov, ki je temu nujna podlaga, še posebej v občutljivih ekoloških razmerah. če država ne bo sama neposredno gospodarila s svojimi gozdovi (npr. v javnih podjetjih), kar bi bilo sicer najbolj smotrno, potem naj sklepa z izvajalcem vseh del na določenem širšem območju dolgoročne dogovore (npr. za deset let), kar bi omogočalo, da se tudi ekonomski odnosi na podlagi dolgoročnega dogovora urejajo letno. 4. DONOSNOST GOZDNE PROIZVODNJE JE VSE BOLJ VPRAŠLJIVA V državnih gozdovih večine evropskih dežel je donosnost gozdne proizvodnje v zadnjih letih vse bolj vprašljiva. To je pripi- sati zlasti nagli rasti stroškov dela, ki jim cene lesa ne sledijo, pa tudi relativno veli- kim stroškom gojenja in varstva gozdov, ki so posledica nesonaravnega gospodarje~ nja z gozdovi. Rezultate gospodarjenja z gozdovi izka~ zujejo povsod že na enoto gozdne površi~ ne, poleg donosov lesa pa upoštevajo vse bolj tudi druge donose gozda in stroške zanje. Poglejmo za primer rezultate gospodarje~ nja z državnimi gozdovi na Bavarskem v letih 1984, 1986 ir. 1998 (preglednica 1 ). Obsežni vetrolomi so v zadnjih letih močno povečali obseg sečnje, proizvodni učinki so se povečali, kar se je poznalo tudi na ekonomskih rezultatih. Poglejmo za pri- mer rezultate gospodarjenja v deželi Hes- sen v letu 1990, ko so že vplivali učinki vetrolomov (preglednica 2). Preglednica 1 : Stroški gospodarjenja z državnimi gozdovi v deželi Bavarska (površina državnih gozdov 722.225 ha) Leto Sečnja m3/ha Prihodki v DEM/ha gozdni lesni sortimenti stranski gozdni proizvodi lov, ribolov drugi prihodki SKUPAJ prihodki Stroški v DEM/ha sečnja spravilo gojenje in varstvo gozdov v tem med drugim: - varstvo gozdov - obnova gozdov - nega gozdov drugi stroški v tem med drugim: - -ceste in vlake - lovstvo - splošnokoristne funkcije Uprava- splošni stroški SKUPAJ stroški ČISTI DONOS v DEM/ha Kazalci nekaterih posameznih stroškov: Stroški gradnje cest: povprečno 64,31 DEM na tekoči meter v ravnini 37,96 DEM na tekoči meter v gorskem svetu 106,07 DEM na tekoči meter Preglednica 2. Stroški gospodarjenja z držav- nimi gozdovi v deželi Hessen v letu 1990 PRIHODKI v DEM/ha prodaja lesa nadomestila za spravilo lesa (s konji) donos stranskih proizvodov nadomestila za gozdne škode posebni donosi SKUPAJ PRIHODKI STROŠKI v DEM/ha gojenje gozdov varstvo gozdov vzdrževanje cest sečnja spravilo lovstvo- gospod. z divjadjo drugi stroški proizvodnje splošni stroški - gozdarski urad - obrat - centrala SKUPAJ STROŠKI ČISTI DONOS v DEM/ha 1097 53 16 5 72 1243 76 41 26 424 156 15 88 168 28 1021 222 1984 1986 4,23 4,34 521,52 497,87 9,11 8,93 13,34 13,27 53,51 38,44 597,48 558,52 128,17 125,72 47,46 50,86 129,94 152,16 66,52 73,64 214,95 227,53 587,04 629,92 +10,44 -71 ,40 Gradnja vlak : povprečno 8,24 DEM/tekoči meter v ravnini 5,79 DEM/tekoči meter 1988 4,45 517,33 8,26 13,73 37,58 576,90 126,78 54,42 157,12 41,40 81,83 26,31 78,53 47,63 10,94 4,98 235,43 652,58 -75,68 v gorskem svetu 19,17 DEM/tekoči meter Kazalci nekaterih posameznih stroškov : gradnja cest 25 DEM/tekoči meter vzdrževanje cest 1 , 19 DEM/tekoči meter gradnja vlak 4 DEM/tekoči meter bruto urna postavka delavca 19,61 DEM polna cena delovne ure 43,30 DEM (v polni ceni delovne ure so poleg bruto ure šteti še splošni stroški delavca- odškodnina za orodje, dopust, slabo vreme, bo/niška, prevoz na delo ter socialno zavarovanje, ki ga pretežno plača nepo- sredno delodajalec). delovna ura traktorja: kmetijski traktor 35-70 KW 56,50 DEM/uro (materialni stroški v tem 18,46 DEM) gozdarski traktor 35-70 KW 85,83 DEM (materialni stroški v tem 42,50 DEM) 5. DENACIONALIZACIJA GOZDOV V NEKDANJIH SOCIALISTIČNIH DEŽELAH Politične in gospodarske spremembe tudi v nekdanjih vzhodnih socialističnih deležah postavljajo v ospredje vprašanje denacio- G. V. 7-8/92 359 nalizacije in privatizacije premoženja. Pri denacionalizaciji gozdov si tudi pri njih očitno prihajata v nasprotje javni in zasebni interes do gozdov. Natančnih informacij o tem je pravzaprav malo. Na Madžarskem, ki ima 1 ,68 mio ha gozdov in gozdnatost 18%, je sedaj 69% gozdov v državni lasti. Z njimi gospodari pretežno 22 državnih gozdnih obratov, z manjšimi površinami pa tudi državni kmetij- GDK : 945.3 ski obrati. 31% gozdov pa je v upravljanju približno 1350 zadrug in gozdnih skupnosti. Po izvedbi določil zakona o zadrugah, za- kona o odškodninah in premoženjskega zakona bo 35-40% celotne gozdne po- vršine prešlo v zasebno in zadružna last. Ostanek državnih gozdov nameravajo trajno obdržati. Gozdarstvo bo do leta 2000 prevzelo tudi okoli 150.000 ha slabih kmetij- skih zemljišč , ki jih bodo pogozdili. Primerjava razširjenih raziskovalnih prioritet s programi COST Boštjan KOŠIR* Znano je, da se v letošnjem letu inten- zivno ukvarjamo z definiranjem novih razi- skovalnih polj, ki bodo tvorila nekakšno ,,mehko« osnovo nove organiziranosti zna- nosti v Sloveniji. Pri teh prizadevanjih smo se srečali tudi z vprašanji o primerljivosti naše znanosti s tujino - primerljivosti, ki jo lahko merimo na različne načine, npr. s pokritostjo posameznih tematskih področij, z referenčnostjo posameznih raziskovalnih ustanov in še na mnogo drugih načinov. Na nacionalni strateški konferenci (maj 1992), ki je bila namenjena tudi takšnim primerjavam, smo prikazali eno izmed mož- nih primerjav. COST je program Evropske skupnosti za mednarodno znanstveno sodelovanje na različnih področjih . Glavni namen programa je v izmenjavi znanstvenih informacij ter spodbujanju sodelovanja med raziskoval- nimi ustanovami v Evropi. Stroške sodelo- vanja krije vsaka dežela sama. Pred letom dni je bil ustanovljen v COST tehniški komite za gozdarstvo in lesarstvo. Med prvimi nalogami je bil izbor raziskovalnih prioritet in pregled raziskovalnih kapacitet na tem področju. * Dr. B. K., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, Slovenija 360 G. v . 7-8192 Zbirali so naslednje podatke: število insti- tucij, število raziskovalcev in tehničnih so- delavcev in ocenjevali prioritete (1-3) po posameznih tematskih področjih. V tem pregledu bomo za primerjavo vzeli število raziskovalcev, ki delajo na posameznem področju . V pregledu, ki nam je bil na voljo, so zajeli podatke za l. 1991 za naslednje države: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska, Nor- veška, Portugalska, Španija, Švedska, Švi- ca, Velika Britanija. Podatki za Grčijo , Irsko in Luksemburg so nepopolni. Navajajo tudi podatke za nekdanjo Jugoslavijo , ki smo jih v naši primerjavi izpustili in namesto teh upoštevali podatke za Slovenijo. Te smo popravili in uskladili s stanjem v l. 1991 - na podlagi poročil Oddelka za gozdarstvo BF in Inštituta za gozdno in lesno gospodar- stvo. Zavedamo se, da domači podatki v teh kriznih in nenormalnih razmerah ne odse- vajo pravega stanja v znanstveno-razisko- valni sferi gozdarstva. Naštete države premorejo skupaj 62 us- tanov, ki se ukvarjajo s problemi gozdarstva (največ jih proučuje onesnaženje zraka in klimatske spremembe) . Tipične gozdarske teme proučuje med 40 in 50 ustanov v Evropi (17 držav), oziroma največ 3,6 usta-