Ivan Langerholz          4^^^F         '            ^^^1
^_         Šola lepega vedenja       ¦
^^B .                  11. B r e z obzirn os t.
v          IN ajprvo kratko povest!
B            Z vlakom sta se peljali dve ženski, obe v enem
I      vozu. Prva je takoj, ko je prišla v voz, zaprla okno.
¦      Komaj pa je prišla druga, je odprla ravno tisto okno.
Pričel se je potem prepir. Ta in ona ženska je hotela
imeti po svoje. Nazadnjc je prišel železnični spre-
vodnik.  Poskušal  je   žensko  razdraženost   pomiriti,
pa se mu ni posrečilo.
»Okno mora biti zaprto,« je zahtevala prva žen-ska, »drugače bo takoj po meni!«                           "m^
»Oh, če bo okno zaprto,« zastoka druga, »glavo mi bo razneslo!«
»Veste kaj, gospod sprevodnik,« se vtakne vmes neki sopotnik, »zdaj okno kar zapriva, pa bo po eni. Ko bo ta mrtva, bova pa okno odprla, in drugi bo razneslo glavo — pa bomo imeli vsi mir.«
To je le šala, a kaže tri brczobzirne ljudi. Ko-Hko tega plevela je med ljudmi! Vsakdo vidi lc sebe in misli, da mora ves svet tako plesati, kakor je njemu Ijubo.
V naši šoli moramo napovedati boj tudi tej grdi spaki, ki tako kazi lepo vedenje. Povsod, kjer ho-dimo, nosimo s seboj ljubezen do bližnjega. Česar nočeš, da drugi tebi store, tega tudi ti drugim ne stori!
Tako naj bo zanaprej, kajne, ti Janez Napušnik, in  ti,  Miha   Košatnik?  Vidva  bosta  pustila  druge
98   —
otroke v miru s svojo zoprno ošabnostjo in pre-zirljivostjo? Ali nc bo tako bolje za vaju in tudi za druge?
In ti, Tončka Tratnikova, ne boš trgala celega naročja cvetja in delala kmetu škodo? Če že misliš, da moraš imeti nekaj cvetja v rokah, par rožic naj ti zadostuje. Drugo pa pusti, naj raste v božji naravi še drugim v veselje.
Ti, Ivanka Ošabnova, se s svoiimi tovarišicami ne smeš več kregati, kje boš sedela, da bi bilo bolj tebi prijetno in pripravno. Privošei tudi drugim kaj prijetnega! Boš videla, kako boš te majhne dobrohot-nosti vesela. In ti, Mici Tiščinova! Povsod prideš zadnja, a imela bi rada povsod prvo mesto. Ne boš! V šoli lepega vedenja ti pa še zadnjega mesta ne moremo odkazati.
Tudi Škodinov Peter ne sme misliti, da sme dc-lati vse, kar hoče. Tako jc oni-le dan polomil sose-dov plot — zakaj je pa Škodinov, če ne sme delati škode? — Par dni prej je pa razmetal ščinkovcem gnezdo, mladiče pa pomoril. In še več drugega ima na vesti, pa bomo iz usmiljenja zamolčali, Toda samo pod pogojem, da se bo Peter poboljšal,
Glejte, dragi otroci, povsod, kjcr bivate in kjer hodite, povsod glejte, da vas bo spremljala kot tova-rišica ljubezen do bližnfega in vsega stvarstva bož-jega, Brez tega ni lepega vedenja.
Polovico, da, še več ko polovico manj pritožb bi bilo o grdem in nedostojnem vcdenju naših ljudi, ako bi bili naši ljudje do bližnjega bolj obzirni. In tudi polovico manj pohujšanja bi bilo!
Zato vas prosimo zdaj, ko se bližamo sklepu naše šole, posebno tega; Vzemite Angelčka in »našo šolo« vso še enikrat v roke, preberite jo prav natanč-
—   99
no, potem se pa ravnajte po podanih naukih in na-vodilih! Začnite z lepim, dostojnim vedenjeml Vaš zgled bo kar sam pritegnil še druge. Ogenj se ob ognju užge in lepo vedenje ob lepem vedenju.