CENA 20 lir, TRST 1. nov. IET0 ČETRTO številka 190 PoStnlna plačana v gotovini, Spedizione in abb. post. H. gruppo OPOZORILO ! Spričo nove ureditve izvoza Primorskega dnevni* ka in ostalih listov Založništva tržaškega tiska v cono B, Jugoslavijo in v inozemstvo sploh, Je nastala v zvezi s carinskimi in klirinškimi pristojbinami ter večjimi prevoznimi stroški potreba, da se povišajo cene naših listov. Ustrezno novim stroškom za vsako izmed navedenih področij veljajo, za «Ljudski tedniku naslednje nove cene: V Jugoslaviji: V coni B: izvod 1$ Din mesečna 48 Din mesečna 60 Din izvod 12 Din UPRAVA OB OBČNEM ZBORU SHPZ VLOCA NAPREDNI LIUDSHE HULTURE Življenjskost posameznih narodov se ne izraža le v njihovi gospodarski moči, temveč predvsem v njihovi kulturi, v tem, v kolikor je ta kultura last celotnega naroda. Ce pogledamo nazaj v zgodovino, vidimo, da ima vsaka doba svojo posebno kulturo, vidimo pa tudi, da do najnovejših dob ta kultura ni prodrla v globino ljudstev. Antična ali staroveška kultura je bila izključna domena najvišjih družabnih plasti. Tudi v srednjem veku se razmer« niso izboljšale. Kultura je bila privilegij plemstva in cerkve, ki sta potiskali ljudstvo v nevednost, da sta ga laže izkoriščali in izžemali. Krščanstvo, ki je pridigovalo'o enakosti in bratstvu, pa je dejansko širilo svojo moč po Evropi z nasiljem. Uporne, napredne evropske duhove je postavljalo na grmado, da bi zavrlo napredek in svobodoljubno miselnost. Le imovitejše meščanstvo se je počasi začelo dvigali iz teme. Na prehodu v XVI. stoletje sta ' humanizem in renesansa prodrla v svet z novimi mislimi o kulturi, napredku in vzgoji. ■ Velika odkritja in iznajdbe so preobrazile svet. Se so razni absolutizmi vladali v Evropi, še so hoteli ljudske množice držati v temi, toda že so posamezniki, prav iz ljudstva, pomagali ustvarjati novo kulturo, čeprav je ljudstvo še ni moglo uživati. Francoska revolucija je strmoglavila absolutizem v Franciji in obenem pretresla ves svet s svojimi gesli: svoboda, enakost, bratstvo. In čeprav je novi absolutizem, ki ga je v Evropi hotel Metternich vkovati v železni oklep, znova prevladal in zavrl pot napredku in Svobodi, napredka in misli o svobodi ni mogel več zatreti. Vzporedno s kulturo meščanske in kapitalistične dru>t:c pa se je porajalo delavsko gibanje, ki je v manifestu Komunistične partije dobilo močan izraz v geslu: Proletarci vseh dežel, združile *e! To je bil klic v borbo za socialne pravice zatiranih, toda tudi poziv v borbo za kulturni dvig in izobrazbo množic, kajti brez kulturnega dviga množic bi svoboda teh bila vedno ogrožena. S to borbo pa so bili postavljeni temelji ljudski kulturi, ki se je razvijala vzporedno z meščansko, večkrat tudi v nasprotju z njo. Sovjetska oktobrska revolucija pa je postavila gesla francoske revolucije na nove temelje maksizma-leninizma. In prav po teh temeljih je tudi kultura postajala last širokih ljudskih množic v socialistični domovini. V borbi s kapitalizom in imperializmon je človeštvo po o* ;h vojnah doseglo velike usppehe. V državah, kjer je prevzelo ljudstvo oblast v svoje ro..e, je postavilo tudi templje pravi ljudski kulturi, to se pravi, da so postale kulturne dobrine last vsega naroda. Temelje napredni ljudski kulturi slovenskega naroda je postavila narodno osvobodilllna borba. Ze med samo borbo, v ka terl so sodelovali prav vsi sloji slovenskega naroda, se Je izoblikovala ta napredna ljudska kultura. Vzporedno z oboroženimi borbami so partizanske edinice in terenski aktivisti po svojih kulturnih skupinah stvarno gojili prosveto prav po vseh, tudi najmanjših vaseh. Jasno je. da to prosvetno delovanje ni moglo biti nepovezano s krvavo borbo slovenskega naroda, se od nje ni moglo odtrgati, ni se moglo oddaljiti od pplitičbe borbe Slovencev za svobodo in socialno neodvisnost. Iz narodnoosvobodilne vojne so izšli delavci, kmetje in delovna inteligenca kot vodilni razred, njihova kultura pa predstavlja danes kulturo vsega naroda. Zdrave sile meščanske kulture so že med borbo stopile z napredno ljudsko kulturo, medtem ko so maloštevilne nezdrave sile odpadle. Napredna ljudska kultura je danes v marsičem naprednejša od zapadnih kultur. To je kultura socialistično urejene družbe. Njen značaj pa ni samo v tem, da črpa kultura snov za svoje ustvarjanje iz ljudstva, temveč predvsem v tem, da je dostopna vsemu ljudstvu. In to je prava značilnost socialističnih kultur. V Sloveniji in v vsej Jugoslaviji lahko govorimo o pravi ljudski kulturi, tam prav vtakdo lahko uživa kulturne dobrine, vsak ima tudi možnost in vso podporo, da jih ustvarja. Tisti Slovenci, ki smo ostali izven narodnih meja, ne moremo svoje kulture gojiti tako, kakor Je to dano našim bratom v svobodni domovini. Vendar si moramo v danih pogojih po-magati sami. Ustvarjati si moramo svojo napredno kulturo, ki nikakor in nikoli ne more biti odmaknjena od zgonovme celotnega slovenskega naroda, tem manj pa bo uspevala, če bo ločena od današnjega ustvarjanja Slovencev v Jugoslaviji. Kakor smo jezikovno vezani na Slovence v matični domovini, tako moramo biti tudi v ustvarjanju kulturnih dobrin, tembolj pa v tem ,da kulturne dobrine celotnega slovenskega naroda širimo med Slovence izven me ja Slovenije. O neki samcbiini kulturi tržaških Slovencev — kot to trde tkim. zaščitniki slovenske kulture ne more biti govora. V takem primeru bi mi predstavi lali trhlo vejo. ki bi ob najrahlejšem pretresu odpadlo od glavnega debla in strohnela. Kulturno mrtvilo pomeni lahko tudi smrt nekega naroda. Tega se moramo prav vsi za- JESENSKI MOTIV IZ ISTRE vedati in zalo tega nikdar dopustiti. Mi Slovenci na TO to lahko preprečimo, kajti naši ljudje so žejni kulture in zato moramo prav vsi sodelovati, da celotno slovensko kulturo posredujemo našemu ljudstvu in tako ustvarjamo našo ljudsko prosveto. Da se pa ljudska prosveta lahko uspešno neguje, je nujno da poteka po določenih smernicah. In te smernice nam je postavila SHPZ v svojem programu, v katerem pravi: «Nobena kultura ne more biti apolitična in tudi naša ljudska kultura, ki ji je dalo osvobodilno gibanje velikanski razmah in ji pokazalo novo pot, bo ostala vedno trdno povezana z OF in se poživljala z njenim duhom. Zato naša društva ne smejo stati ob strani, temveč morajo svoje delovanje usmerjati vzporedno z naprednim političnim gibanjem. Naša kultura Je in bo trdno povezana s kulturo matičnega naroda v svobodni domovini». Ce se bomo vsi pošteno misleči Slovenci na TO zavedali pomena teh smernic, ki nam jih postavjla SHPZ ter se po teh smernicah tudi ravnati, bomo mnogo pripomogli, da bo kulturno življenje tržaških Slovencev vzcvetelo tako, kot cvete v svobodni domovini. Ce bo-rao visoko dvignili svojq kulturno zastavo, nas nihče več ne bo mogel potisniti na stopnjo manjvrednega plemena, nihče nas več izkoriščati. In to je tudi velika in sveta dolžnost vsakega posameznika. i »iJOJM TEDNlh KRONIKA Celkoslova&ka vlada je izgnala dva Ciana francoskega poslaništva v Pragi potem, ko Ju je v posebni noti obtožila vohunskega delovanja na Škodo Češkoslovaške države. Z odstavitvijo ameriškega admirala Oenfelda, poveljnika glav. nega stana ameriške Tnomar.ee, je spor glede združenja vseh o Poraženih ameriških sil dosegel višek. Avstrijski sindikati so proti volji delavstva izstopili iz Svetovne sindikalne zveze. Za ta sklep so glasovali desni socialisti in kler.kalci. Henry Wallace je izjavil, da morajo ZDA priznati novo kitajsko vlado, ker to pomeni prido. biti si prijateljstvo prebivalstva, ki Šteje preko 300 milijonov-ljudi. V Tei Avivu so delavci demonstrirali proti vladi in jo obtoževali kapitalističnih tendenc. Demonstranti so peli Internacionalo in židovsko himno. Namestniki Stirili zunanjih ministrov, ki Se vedno razpravljajo o avstrijski mirovni pogodbi, so se sporazmueli o nekaterih manj važnih stvareh. Na Duna-jo pa so medtem pogajanja za sestavo nove avstrijske vlade, za katero pa pravijo, da še dolgo ne bo sestavljena. Dosedanja vlada vrši dalje svoje posle. Podkomisija 21 članov za kolonije je z veliko večino sklenila, da bodo vsako dokončno odločitev o Eritreji odložili za eno leto. 21 holandskih vojakov se je uprlo vkrcanju na ladjo, ki bi jih morala z drugimi vojaki vred odpeljati v Indonezijo v borbo proti indonezijskim partizanam. Dogodek je imel na Holandskem velik odmev. V Greenwiehu Je umrl Edvard Stetinius, bivši amcr.ški zunanji minister. Stetinius je bil predstavnik vehkih monopolističnih družb, med njimi družbe «General Motors». S politiko se je začel baviti 1. 1941. J. 1943 ga je Roosewelt imenoval za zunanjega ministra namesto Cordella Hulia. D. 1946 je bil imenovan za predsednika univerze v državi Virg.nija. Britanska vlada je obvestila grško vlado, da bo v hližjni bodočnosti -odpoklicala svoje čete iz Grčije. V Grčiji bosta ostali še britanska vojaška in policijska misija. V Berlinu se je mudil predsednik nemške «Bonnske republike» Teodor Heuss in po svojem prihodu izjavij med drugim, da u-soda Berlina zavisi od zapadne Nemčije, usoda vse Nemčije pa od Berlina. Izrazil je tudi staro pangermanistično frazo, da je Nemčija povsod tam, kjer so Nemci. Kitajska ljudska armada je po osvoboditvi Kantona naglo napredovala vzdolž obale pokrajine Kvantung proti jugozapadu in dospela v bližino polotoka Lu-icuaw, ki je od Kantona oddaljen 400 kg. Od tu se skušajo preostali nacionalisti . umakniti na otok Hainan, vendar je njihov položaj kritičen, in ga Je mogoče primerjati Dunquerque-u. Poročajo, da se bosta 7. novembra sestala sovjetski in ameriški zunanji minister Višinski in Acheson. V političnih krogih so mnenja, da bo morda Višinski predlagal nov sestanek Sveta zunanjih ministrov. Iz Londona poročajo, da je bil opklican v domovino britanski poslanik v Beogradu Charles Penke na poročanje v zvezi z gospodarskimi pogajanji z Jugosla vijo. Severni del Argentine So za- jele velike stavke. Britanski laburistični poslanik Zllliacus je izjavil, da ie istovetenje razširjanja komunizma s sovjetsko napadalnostjo politični analfabetizem. Poudaril je, da se komunizem v vseh drža/ah naglo širi brez agresije Sovjetske zveze. REŠITI «GRŠKO VPRAŠANJE» v interesu narodov Balkana ! UMSKO VHKASANJE SPET NA DNEVNEM REDU V eni izmed prejšnih številk smo že pisali, da je akcija tako imenovane komisije za ponr.irjenje na Balkanu iz znanih vzrokov propadla. Iz tega razloga je politični odbor spet začel razpravljati o grškem vprašanju. TEROR NAD MAKEDONSKO NARODNO MANJŠINO Se preden je debata prišla v jedro samega problema, je sovjetski predstavnik Višinski predlagal sprejem resolucije, v kateri se poziva atenska vlada, naj ne izvrši smrtne obsodbe ned uglednimi demokrati, ki so se med vojno borili proti okupatorju. Kd je jugoslovanski delegat Bebler zavzemal jugoslovansko stališče do tega predloga, je navajal primere strahovitega nasilja grških monarhofašističnih oblasti nad slovansko manjšino \ egejski Makedoniji, kjer s pomočjo izumetničenih obtožb streljajo v množicah mime ljudi, starce, žene in otroke. V imenu jugoslovanske delegacije je nato zahteval, da mora politični odbor jasno povedati, ali je stališče atenske vlade nasproti narodnim manj. šinam pravilno ali ne in da je treba s tem dodatkom sprejeti sovjetsko resolucijo. Da bi se politični odbor le na -neki način izrazil o tem, jc bila z večino glasov sprejeta resolucija Ekvadorja, naj se predsednik Generalne skupščine posvetuje o tem z grško vlado. PREDLOG ZDA IN DEBATA O NJEM Do bistva vprašanja so pr'Mi razgovori potem, ko je delegacija ZDA v imenu delegacij Avstralije, Kitajske, ZDA in V. Britanije predložila resolucijo, ki obtožuje predvsem Albanijo, da nud' pomoč grškim partizanom, ki dalje poziva Albanijo, Jugoslavijo in Bolgarijo naj na miren diplomatski način poravnajo nasprot-stva z Grčijo in vzpostavijo normalne odnose, ter končno poziva iste države naj sodelujejo s tako imenovano balkansko komisijo. Razen te resolucije je predložila delegacija ZDA še resoluucijo, v kateri zahteva vrnitev pobeglih grških otrok monarhofaši-stični Grčiji. BEBLER ZAVRNE OGABEN VISINSKI JEV NAPAD NA JUGOSLA VUO Ameriška resolucija je takoj prišla v debato, v kateri so sodelovali predvsem predstavniki ZSSR, Jugoslavije in Grčije. Po že stari praksi, si Višinski ni mogel kaj, da ne bi med sicer resnimi predlogi izustil nekaj že običajnih klevet proti Jugoslaviji, ki pa so toliko nesramnejše, ker je njihov cilj prikazati kot da je socialistična Jugoslavija ona, ki ogroža mir na Balkanu in ne monarhofaši-stična Grčija. Višinski je namreč zagovarjal stališče, da je mogoče mednarodno sodelovanje samo na temelju priznanja držav, da smatrajo svoje meje za dokončne. Rekel je, da imajo sosedne države Albanije do nje ozemeljske zahteve in Ua uživajo pri tem podporo «velikih zaščitnikov». Ker je s tem Višinski očitno mislil na Jugoslavijo, kot na, razen Grčije, edino sosedo Albanije, mu je Bebler takoj odgovoril. M imogrede je zavrnil namig o «velikih zaščitnikih», ker se ta teza ponavlja že od obstoja resolucije Informbiroja, podrobneje pa se Je zadržal pri kleveti, da ima Jugoslavija ozemeljske zahteve do Albanije. Bebler je pozval Višinskega naj navede samo en dokaz, da je Jugoslavija kdaj koli izrazila kako zah. tevo po albanskem ozemlju. Ker Višinski seveda tega ni mogel storiti, se je diplomatsko umaknil s tem, da je trdil, da ni izrekel besede Jugo-slavi ja, ko je dejal sosedi Albanije. Za kominform pač velja lepi slovenski pregovor; «Vsak izgovor mu je dober, pa čeprav ga pes na repu prinese.» MONARHOFAS1STICN! DELEGAT PIPINELIS SE PRIDRUŽI VIŠINSKEMU V KLEVETANJU JUGOSLAVIJE. Potem, ko je Višinski predložil političnemu odboru resolucijo, s katero se zahteva naj se v Grčiji razglasi amnestija, razpišejo svobodne volitve ter vzpostavi nadzorni organ, sestavljen iz predstavnikov velesil, ki naj bi nadzoroval volitve in ki zahteva razpust tako imenovane balkanske komisije ter umik tujih čet iz Grčije, je v de bati govoril predstavnik grške monar-hofašistične vlade, ki jc skušaj braniti politilco svoje vlade. Pri tem pa je kot Višinski vrgel proti Jugoslaviji preračunano provokacijo, primerjaje sedanje stanje v Grčiji s stanjem v Jugoslaviji rekoč, da sta obe državi ogroženi od istih držav in da je v Jugoslaviji kakor tudi v Grčiji gverilska aktivnost, ki je bila organizirana v Inozemstvu. Tudi to nesramno provokacijo, ki se sumljivo sklada s provokacijami Kominforma, je Bebler zavrnil tako, kot je treba: Dejal Je med drugim: «Grška državljanska vojna se je pričela, kakor je znano, že decembra leta 1944, Ito sta operirali na Balkanu narodno osvobodilna vojska Jugoslavije in Sovjetska armada zqpcr Nemce, v času torej, ko se severni sosedje Grčije niso mogli baviti z grškimi razmerami, čeprav bi to hoteli. E-dini tujci, ki so bili tedaj v Grčiji, so bile britanske čete, ki so se izkrcale v Grčiji ter so se takoj udeležile državljanske vojne na strani reakcionarne vlade. Grška gverila se je torej rodila iz odpora zoper tuje vmešavanje, ne pa po ukazu iz inozemstva. Obstajala in borila se je polna štiri leta kljub vladni premoči, ker je bila ■V,'«v. « « 35 I — ! - m y > « « ri , v‘« m««» » 1' ' » v-;;. Zasedanje nemškega ljudskega sveta v Berlinu Amerišbf diktat maršaliziraniin državam Komaj so v Parizu s težavo pospravili krizo vlade, že se ves pariški in svetovni tisk bavi z drugo krizo, večjo in širšo: z ekonomsko krizo, ki je zajela ves evropski zapad in Ameriko in o kateri je začel v teh dneh razpravljati v Parizu «Odbor za gospodarsko sodelovanje maršaliziranm držav.» Polom maršalovega plana priznavajo sedaj že Iz samih protikomunističnih virov. List «Le Monde» je prvi dan zasedanja «Odbora za gospodarsko sodelovanje maršaliziranih držav» pisal: Danes že lahko govorimo o krizi Evrope (misli zapadno Evropo) in Maršalovega plana. Polom je viden predvsem na dveh glavnih točkah: Evropa ni uravnovesila svoje trgovske bilance In se ni združila. Evropska enotnost? Nikoli Se ni bila tako ogrožena. Odbor za gospodarsko sodelovanje je le prevečkrat za bojišče med evropskimi nasprotji. Danes je ta odbor samo še priča razpadanja njegovih nekdanjih sanj. Konferenca, ki je že nekaj dni v teku, bo razdeljena v dva dela. Prisostvujejo ji delegati 17 evropskih diržav ter dva delegata zapadno nemških področij, ki pa ju je pozneje nadomestil zastopnik bonnske nemške vlade. Prvi sestanek med osmimi člani direktivnega sveta je bil bolj tehničnega značaja in nekako pod vtisom pričakovanja govora administratorja. Maršalovega plana Hoffmana. Vsi evropski zastopniki maršaliziranih držav so ta Hoffmanov nastop pričakovali bolj s strahom kot z radovednostjo, ker so pač mogli že v naprej vedeti, da bo šlo za ameriške zahteve, niso pa vedeli kakšnega obsega bodo te zahteve. S Hoffmanovim nastopom se je pokazalo, da je bil strah evropskih mar-šalizirancev upravičen. Hoffmanov nastop in še bolj ton njegovih besed je potrdil, da si Američani prisvajajo vedno večjo vlogo v vodstvu evropskih poslov. Njegov govor je bila spretna diplomatična igra. ki pa ni zakrivala dejstva, da gre za ameriški diktat. Glavni ameriški zahtevi, ki ju je postavil Hoffman sta: uravnovesiti račune v dolarjih in poenotenje gospodarstva zapadne Evrope z ustvaritvijo širokega enotnega notranjega trga, v katerem,' morajo b:ti ukinjene vse ovire za kroženje blaga, v katerem morajo pasti vse valutne ovire In carinske tarife. «Enoten trg» je že nekaj časa dnevna parola Wall Streeta, ki vidi v evropskih nacionalnih mejah oviro za gibanje svojih kapitalistov in za prodiranje svojega blaga. Brez sramu Je Hoffman priznal, da se Amerika v sedanji krizi ne misli odreči tako važnemu kolonialnemu tržišču, kakršnega predstavlja zapadna Evropa s svojimi 270 milijoni prebivalci. Prav v tem Je iskati razloga, da je Hoff- man o'lreje postavljal ameriške zahteve kot po navadi. Hoffman pa Je seveda nakazal tudi sisteme, s katerim,! bodo morali mar šaliziranci doseči cilje, ki jih je postavil. V prvi vrsti bodo morali kai najtesneje vzporeditl monetarno In valutno politiko svojih dežel, izvesti potrebno popravo izmenjav a. Toda podčrtati je treba, da tudj ta reakcionarni in imperialistični načrt na Daljnem vzhodu ne bo mogel rešiti Cangkajška pred popotnim porazom in ameriške impe-i riniiste pred izgubo siz-teških 1 postojank na Daljnem vzhodu. Sforza je na dolgo in široko razlagal Italijansko kolonialno politiko, vlogo Italije v Marshallovem planu ta atlantskem paktu, dotaknil pa se Je tudi odnosov z Jugoslavijo. Ne glede na> to, da je Sforza tolmačil vladno politiko do Jugoslavije z znanega stališča italijanske vladajoče buržoazije in da gre zato bolj za demagogijo kot za težnjo po resnično demokratičnih odnosih, bomo citirali nekatere Sforzavo izjave. Dejal je: «Imamo razlo> ge. da smo zaskrbljeni zaradi jugoslovanskih tendenc proti našim ozemljem, vendar se zavedamo: 1. da obstaja j'o obveze treh velesil do Trs a, ki jih mi ne bomo ošibili, 2. da se je treba po sili razmer s sosedi razumeti posebno z Jugoslavijo, s katero upamo, da smo prijatelji. Upamo, da smo dali razumeti vsem, tudi Jugoslaviji, da nas potem, ko bodo zadoščeni naši nacionalni interesi, ničesar več ne bo oviralo, da prisrčno sodelujemo z vsemi. Jaz celo menim, da bosta Jugoslavija in Italija zadl-bi ble meje ure .ene. H kateremu koli vili svet z obsežnostjo sodelovanja, ko režimu naj Jugoslavija pripada, mi smo ji pripravljeni nuditi rokuj» VLADA V KRIZI Večdnevne debate v parlament« in senatu so pokazale, da bo obstajal med posameznimi vladn mi strankami dokajšen nesporazum, v številnih vprašanjih notranjega značaja, ki pa ga vlada zaenkrat ne more odstraniti, To dejstvo in pa spori v socialdemokratski Saragatovi stranki, ki se pripravlja na kongres so privedli do tega, da je podpredsednik vlade Saragat in še nekaj ministrov njegove stranke podalo ostavko. S tem je nastopila vladna kriza, ki še traja, in ki se je po nekaterih naslednjih dogodkih notranjega značaja še poslabšala. KMETJE V BORBI PROTI AGRARCEM 2e dalj časa je namreč v vseh po-krajinEl» Italije v teku velika akcija kmetijskih delavcev, ki so Iz protesta proti ukrepom kmetijskih veleposestnikov zasedli velka zemljišča. Največje površine zem’jišča so kmet jskl delavci zasedli v pokrajini Cremona v severni Italiji, kjer so veleposestniki odpustili z dela dninarje in polo. vinarje. V pokrajini Catanzarl so zasedli več tisoč hektarjev zemlje Pri vseh teti akcijah kmetijskih deiav. cev Je prišlo do nasiistev policijskih organov, vedno seveda na škodo delavstva. Porcija je Izvedla številne aretacije itd. Do najhujših ine’dentov pa je-prišlo 30. oktobra v pokrajini Catanzaro v kraju Crotone, ko je policija strepala v delavce, ki so protestirali ter dva ubila ,n j h več ranila. Takoj, ko se je vest o incidentu razširila, Je splošna konfederacija dela izdala poročilo, v katerem je razglasila splošno protestno stavko po vse) Itali ii, ki je klltib nekaterim stavkokazom trajala skoraj 24 ur kompaktno Ipo vsej Italiji. KRONIKA Vojaška uprava je v zvezi z izmišljenimi vestmi glede cone B Tržaškega ozemlja, katere so objavili listi «L'Emancipazione», «Il Lunedi», «L’Unità» in «11 Lavoratore» izdala izjavo, ki te vesti zanika. Omenjeni listi so pisali, da bodo priključili dej jugoslovanskega področja STO-ja k Jugoslaviji, in sicer Južno od reke Dragonje, da so v ta namen bili v Bujah anglo-amcrlški častniki in da bodo raztegnili ERP na cone B. VU izjavlja, da ji ni znan nikak načrt, da bi se spremenila obstoječa meja med obema področjema STO-ja, da ni noben zavezniški častnik obiskal področje Buj in da je bil pred kratkim v Kopru med predstavniki obeh vojaških uprav običajen sestanek, kakršni so že bili in še bodo in na katerih obravnavajo trgovinska vprašanja in druge manjše gospodarske zadeve STO. , V Gropadi so imeli člani OF sestanek, na katerem so obravnavali razna pereča gospodarska vprašanja. Uslužbenci bolniške blagajne so stavkali pretekli petek in soboto, ker nočejo delodajalci ugoditi njihovim pravičnim zahtevam. Pomanjkanju elektrike se Je pretekli teden pridružilo še pomanjkanje vode zlasti v više ležečih predelih mesta. Kos prekajene slanine je sunil Ivan Novak s Skedenjskc ceste z motornega vozila Donata Millina, ki je pripeljal trgovcu Škrinjarju v Skednju nekaj svinjskih dobrot. Mož pa ni imel sreče in so ga prijeli. Važna sindikalna konferenca bo v Trstu 13. t.m. Udeležili se je bodo delavci cone A Tržaškega ozemlja, ki so v zadnjem času najbolj zaskrbljeni zaradi vedno težjega sindikalnega položaja. V ta namen se je ustanovil v zadnjih dneh pripravljalni odbor. Dva kominformista sta se v torek zvečer približala stadionu «Prvi maj», se ustavila pred vhodom, oddala iz revolverja dva strela in kričala: «Vien fora Babič che te copemo.» To je že drugič, da ti lopovi grozijo pri stadionu. Tržaške demokratične žene, včlanjene v ASI2Z H. in Ilf. o-kraja, so v odprtem pismu protestirale' proti krivičnemu postopanju SFDZ, ki je s protidemokratičnim ravnanjem preprečila, da bi se jugoslovanske žene udeležile plenuma v Moskvi. V tovarni «Modiano» so odpustili 11 uslužbencev. Po topli jeseni je nanadoma pripihala burja. Najprej je začel padati dež, nato pa je burja dosegla do 100 km brzine na uro. Ljudje so hitro privlekli iz naftalina plašče in šale in se najraje tiščijo doma. V nedeljo 6. t.m. ob 10.30 bo v kinu Excelsior posebna spominska slovesnost, ko se bodo britanske vojaške sile v Trstu poklonile spominu tistih, ki so padli v prvi in drugi Svetovni vojni. Demokratične tene so okrasile grobove padlih borcev s cvetjem in so položile vence in cvetje tudi v rižarni. Pred okrožnim sodiščem se je začela obravnava proti 26-letnemu Josipu D’Argenziu iz ul. Crosada 12, ki je 18. junija pijan stopil v tuj avto, se divje pognal v dir In do smrti povozil 23-lctncga študenta Cuccagno Ennla. Francescu Petrinu so neznani tatovi vlomiti v stanovanje m mu odnesli nekaj plaščev, obleke in volnenih predmetov za 150.000 lir vrednosti. Jih je pač zeblo. Na predsedstvu cone Je bila tiskovna konferenca. Glavno vprašanje je bila derekvlzlcija liceja «Dante», v katerem je sedaj vojaška policija. VU je pripravljena licej izprazniti, če dobi policija na razpolago kasarno «Cumano». Vsi meščani, ki bodo dosegli 21. leto starosti do 30. aprila l95o| naj napravijo prošnjo za vpis v volivne sezname. Enako prošnjo lahko vložijo tudi oni, ki niso bi. li doslej vpisani v seznamih. JESliNSKO ZASEDANJE TUŽflŠHEO/i OBČINSKEGA SVETA Samo Ljudska fronta se dosledno bori za narodno enakopravnost Slovencev Na dosedanjih sejah občinskega sveta je bilo vsekakor za nas najbolj vaino vprašanje enakopravnosti slovenskega jezika z italijanskim. To vprašanje je odločno in pogumno zastopal samo zastopnik Slovansko-italijanske ljudske fronte tov. Dekleva. Vidalljevci so sicer jormalno predlagali protest proti ukazu VU št. 183, ki omejuje uporabo slovenščine na izključno slovenske občine, toda nihče izmed njih ni spregovoril v slovenščini. S tem so pokazali, da jim [tre samo za navaden demagoški manever in da: se vsa njih zahteva omejuje na slovenskega tolnmča. Najbolj oportunistično pa je bilo v tem pogledu ravnanje svetnika Agneletta od Slovenske demokratske zveze, ki je na zahtevo tov. Dekleve, da se na dnevni'red postavi tudi vprašanje enakopravnosti, dejal, da se zadovoljujet če se bo o tem vprašanju razpravljalo v slučajnostih, češ saj večina itak ne bo pristala, da se to vpvašanje vključi v dnevni red. Tako so se ti «borci za pravice slovenskega naroda» še enkrat razkrinkati kot največji oportunisti in kapitulanti. Tov. Dekleva je spregovoril v slovenščini takoj potem, ko je tajnik prečita’ zapisnik s prvega zasedanja občinskega sveta. Komaj pa je spregovoril prve besede, se je ponovil prizor s prvega zasedanja. Vsi «italijanski» svetniki so začeli rjoveti skupno s fašističnim občinstvom ter pokazali, da ni med njimi in fašisti nobene razlike. Ko-minformistični svetniki so seveda molčali. Zupan Bartoli je najprej opozarjal tov. Deklevo na ukaz VU, nato pa mu je naravnost prepovedal govoriti po slovensko. Zaradi lega je tov. Dekleva nadaljeval svoj govor v italijanščini in dejal; «Ugotavljam, da ne morem več nadaljevati govor v svojem materinskem jeziku. Da pa me ne boste doliili sabotaže, bom ‘nadaljeval svoj govor v italijanščini. Ne borne se odrekli borbe za narodn sino enakopravnost v tem obči iškem, svetu. Obžalujem, da mora kljub tolikim velikim izgubam v zadnji vojni slovenski narod še vedno trpeti krivice kakor pred vojno med fašističnim obdobjem. Tako še danes prevladuje ono mišljenje, xi prepoveduje rabo slovenskega jezika slovenskim svetovalcem, Z ogorčenjem ugotavljam, da so tu označili moj materinski jezik Za «nerazumljiv» jezik, čeprav bi ga moral več ali manj poznati vsak tržaški državljan. Zahtevam, da se namesto označbe «nerazumljiv» jezik zapiše v zapisnik seje slovenski jezik.» Tov. Dekleva je jasno zaznačil, da se bo Slovansko-italijanska ljudska fronta vedno in odločno borila ne le za enakopravnost jezika, temveč za enakopravnost Slovencev z Italijani sploh in da se tej borbi ne bo nikoli odpovedala. V tem pogledu je tov. Dekleva na prvi seji izjavil tudi to-le: «Hotel bi, da se doda vprašanje sodržavljanov slovenske narodnosti med vse točke dnevnega reda. O tem vprašanju bom razpravljal v vseh točkah; pri proračunu za leto 1950 in to v zadevah slovenskih otroških vrtcev, gledališča itd.» Nastop italijanskih šovinistov in župana samega na obeh zasedanjih občinskega sveta nam je pokazal, da bo borba za enakopravnost Slovencev še težka in dolga. To pa tembolj, ker zastopajo v tem pogledu kominformlsti in zastopnik tako imenovane Demokratske zveze o-portunistično stališče. Ravno zato je dolžnost nas vseh, da podpremo vašega zastopnika v njegovi pravični borbi. Vemo, 'da demokri- V soboto je bila prva seja jesenskega zasedanja tržaškega občinskega sveta. Po čitanju zapisnika je prvi spregovoril po .slovensko v obrambo enakopravnosti tov. dr. Dekleva, zastopnik Slovansko-italijanske ljudske fronte. Nato so razveljavili mandat fašistke Ide De Vecchi, ki je bila izključena iz občinskega sveta. Vidaiijev svetnik je potem dal formalen predlog o uvedbj dvojezičnosti z zahtevo po slovenskem tolmaču in zapisnikarju, o čemer je spregovoril tudi svetnik Agneletto od SDZ. Končno so razni opozicijski svetniki predlagali, naj občinski svet obsodi delovanje občinskega odbora, ki je zlorabljal člen 140 zakona o občinah in ukrepal o stvareh, ki niso nujne in ki spadajo v pristojnost občinskega sveta. Sledilo je glasovanje, v katerem so ta predlog odbili z 32 glasovi proti 23. Druga seja občinskega sveta je bila v ponedeljek. Potekala je mirno in se bavila v glavnem z upravnimi vprašanji. Odvetnik Stocca od Tržaškega bloka je predlaga), naj se sestavi pravilnik o sejah občinskega sveta. Nato so izvolili komisijo za revizijo voiivnih seznamov, v katero so prišli tudi zastopniki opozicije. Svet je po daljši ali krajši diskusiji odobril 21 sklepov občinskega odbora. Prihodnja seja občinskega sveta bo v soboto 5. t.m. stjani in njihovi priskledniki v dr penjajo vse sile, da bi preprečili hu tradicije tržaške kamore na-našo enakopravnost. Toda mirovna ixìgodba nam je to enakopravnost zajamčila in naša borba bo morala končno žeti uspeh. Tov. Dekleva pa je tudi odločno branil interese prebivalstva v naših okoliških vaseh, kj jih občinska uprava zanemarja. Ko so v ponedeljek razpravljali q električni razsvetjavi v mestu, je tov. Deklevu zahteval, naj občina bolje poskrbi za razsvetljavo v Barkovljah in naj končno napelje elektriko tudi v Gropado. Tov. Dekleva je pri tem ugotovil da vodi občina na-pram «k-Mšk-m vasem tis k" imi aa-epsko pclltiko. K ..Teuf »frist Ma-!a‘an je omenil, da tudi v Piščancih ni električne napeljave. Pri tem je neka demokristjanska ' svetnica dejala, da ni še nikoli čiila tega imena ter celo pri tem vprašanju pokazala svoj zakrknjeni šovinizem. Na zahtevo tov. Dekleve je odgovoril referent Bonetti. Dejal je, da je vprašanje napeljave električnega toka že v načrtu krnet’iške elekrifikacije, ki določa 105 milijonov lir izdatkov. Prj tem pa nastaja vprašanje, ali bo ostalo le pri načrtu, kakor je bilo dotlej v navadi. Toda tudi to vprašanje bo morala občina končno rešiti, zlasti če bo ljudstvo prizadetih vasi odločno zahtevalo, da se napravi konec temu zapostavljanju. PROBLEMI SLOVEWSKIH SOL še vedno nerešeni Šolsko leto je že v teku, odprti pa so ostali vsi šolski problemi, nerešeni vsi mnogi protesti in na zahteve slovenskih staršev odgovorne šolske oblasti še niso odgovorile. Tako morajo že najmlajši, ki so komaj stopili v življenje, občutiti, da so zapostavljeni, ker so Slovenci, njihovi starši pa se morajo boriti za tiste najosnovnejše narodnostne pravice, kakršne uživajo narodne manjšine v reakcionarnih deželah, ko so vendar na ozemlju, kjer bi morali po mirovni pogodbi uživati popolno enakopravnost. Kljub temu, da so Slovenci, ki žive v Trstu, večinoma delavci in o-trokom teh so predvsem namenjeni otroški vrtci, Slovenki otroci v Trstu slovenskih otroških vrtcev skoro nimajo. Tam pa, kjer so, so prostori tako tesni in neprimerni, da ne morejo sprejeti vseh otrok, katere hočejo starši vpisati. Pri Sv. Jakobu n. pr. ima vrtec v poslopju osnovne šole eno šolsko sobo brez vrta ali dvorišča, kar je nujno za tako ustanovo, kjer prebijejo otroci večji del dneva. Slovenski vrtec pri Sv. Jakobu obiskuje sedaj 60 otrok, ker za več ni pro- stora. Ce bi vzgojiteljica hotela sprejeti vse, ki so se priglasili, bi jih imela okrog 300. Kam naj vse te, nadzorstva potrebne otroke, spravi, ko jih je še 60 za en prostor veliko preveč! Starši tega šolskega okoliša so na šolski odsek Vojaške uprave vlagali proteste in zahteve po novih odgovarjajočih prostorih, toda brez uspeha. Podoben položaj je tudi v Skednju in pri Sv, Ivanu. «Scuole materne», ki so bile zidane za otroške vrtce, so zasedene po brezdomcih, medtem ko se morajo otroci stiskati v osnovnih šolah, kar je neprimerno, in kjer je bilo zaradi prostora mogoče sprejeti le omejeno število otrok. Tudi v teh mestnih predelih so starši protestirali in zahtevali ureditev šolskih vrtcev, toda tudi njihovi protesti so zadeli na gluha ušesa. V Rojanu pa, kjer so lani slovenski otroci imeli svoj vrtec, ga letos nimajo več. Učiteljici italijanskega oddelka je šla na živce slovenska govorica, ki jo je morala poslušati na hodniku, kjer s® je srečavala z našimi otroki. Tako je dosegla, pod pretvezo, da je itali- janskih otrok dovolj za celo šolo, da je šolski oddelek odločil, naj slovenski otroci iz Rojana obiskujejo vrtec na Greti. Kdor pozna ro-janski teren, bo takoj presodil, da je nemogoče tri, štiri petletne o-troke pošiljati n. pr. z Vernielisa na Greto. Neumestno pa je tudi zah tevati, da bi matere dnevno spremljale otroke tako daleč, saj jih dajo v vrtec predvsem zaradi tega, ker so zaposlene. Matere so vložile nešteto protestov zaradi takega nesocialnega postopanja oblasti, ki je naperjeno predvsem proti Slovencem. Tudi same so obiskale vše odgovorne, da jim obrazlože potrebo vrtca v Rojanu, toda tudi njihove pritožbe in zahteve so ostale brez uspeha. Brez edinega vrtca v sred’šću mesta pa so ostali slovenski otroci po zaslugi uinternacionalistov», ki so naše otroke in vzgojiteljice dejansko vrgli na cesto in zaprli vrata prostorov v Vicolo Ospedale. O-blasti so sicer obljubile, da bodo preskrbele prostore za ta vrtec, vendar pa za zdaj še ni izgiedov, da bodo mestni otroci kmalu pod streha Prav tako je ostalo odprto vprašanje šole pri Sv. Ani. Slovenski starši so upravičeno zahtevali, da italijanski in slovenski otroci, ki stanujejo v bližini stare šole, obiskujejo to, za tiste pa, ki so bliže Nadaljevanje na 5. strani PESTRA PROSVETNA DELAVNOST NASE DIJASTVO IN PROSVETNO DELO V zadnjem času opažamo veliko živahnost in zanimanje pri delu na pro. svetnem področju med vsemi sloji naših ljudi. Naš človek sv živo zaveda, da ne moremo gojiti neke posebne tržaške slovenske napredne ljudske kulture brez povezave z vsem slovenskim narodom. Mi nc moremo hoditi svoja pota. To bi bilo nesmiselno. Vsako tako separatistično delo mora nujno biti brez vsakega smisla, brez plodno, brezuspešno in brezsmotrno. Poglejmo najprej, kaj dela naša dijaška mladina. Delo mladih ljudi je pogoj za uspešen razvoj vsega Javnega življenja tudi v bodočnosti. Ml ne živimo samo danes, naše delo je usmerjeno tudi v prihodnje čase in mi naprezamo svoje sile tud! za sedanji mladi rod in za rodove, ki bodo S« prišli za nami. Kot vsi so se tudi naši dijaki pridno lotili dela. Ze od nekdaj je. Mia mladina borbena in mladi rodovi so skušali ob vsaki priložnosti zavzeti svoje stališče do dogodkov v javnem življenju. Ni Jim bilo vedno vse prav, kar se Je godilo v javnosti med lastnim narodom. Mladina je odklanjala oportunistično stališče starejših ljudi, ki so si včasih domišljali, da trezno gledajo na svet in da je treba vsako zadevo premišljeno vzeti v roke tei Jo izpeljati trenutnim prilikam primerno. V današnji dobi priznava naše ljudstvo, da ima tudi mladina pravico soodločati o vseli javnih zadevah Za tako sodelovanje sc naša mladina-pridno pripravlja In s tem išče stika s stvarnostjo življenja. USTANOVNI OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA SREDNJEŠOLSKEGA DRUŠTVA V TRSTU Drugi važen dogodek v življenju naprednih slovenskih, srednješolcev je bil ustanovni občni zbor Slovenskega srednješolskega društva v Trstu v soboto 29. oktobra. Občni zbor Je sklical pripravljalni odbor snujočega se društva. Dvorana je bila nabito polna dijaštva. Navzoči so bili zastopniki slovenskih srednješolcev iz Gorice te« srednješolcev iz zone B Svobodnega tržaškega ozemlja in sicer Iz slovenske srednje šole v Kopru, Iz Kmetij-ske šole v Skocijanu pri Kopru, ia Pomorskega tehnikuma v Piranu in iz učiteljišča v Portorožu. Naša mladina se zaveda, da se mora tesno med seboj povezati, če hoče uspešno sodelovati na vseh področjih javnega udejstvovanja In da tržaško ljudstvo ne more ustvariti neke posebne tržaške slovenske kulture, ker mora biti naš narod povezan z življenjem vsega naroda. Ončnl zbor so pozdravili vsi ti zastopniki ter zastopniki SHPZ, ZD TV in Slovenskega planinskega dru. štva v Trstu. Besede vseh teh zastopnikov so bile občutene in vsi so obljubili vso pomoč svojih organizacij novemu društvu. Zastopnik SHPZ Je v imenu te osrednje kulturno-prosvet-nc matice daroval novi organizaciji slike treh v NOB padlih srednješol-i cev in sicer tovarišev Darinke PtSčan, čeve, Giraldija Modrijana ter Vojke Smucove. Delo teh padlih Junakov bo vzor za delo sedanjim srednješolcem, ki se bo razvijalo v duhu načel narodno osvobodilnega pokreta med vojno za socialno In narodno osvoboditev ljudstva. Nato so bila soglasno sprejeta od pripravljalnega odbora predložena pravila društva. Po izvolitvi novega odbora, nadzornega odbora In razsodišča so sledila poročila o bodočem delu nove organizacije: dijaki si bodo ustanovili dve dramski skupini, recitatorsko družino, pevski zbor, dijaški orkester, folklorno skupino, lutkovno gledališče in knjižnico. Na športnem področju bodo dijaki organizirali odseke za telovadbo, lahko atletiko, odbojko, košarko, nogomet tn planinstvo. Nekatere teh skupin že obstajajo tako n. pr. dijaški orkester In folklorna skupina. Med srednješolci Je bilo opaziti ve, liko navdušenje za skupno delo ID a ji »ul i :m 5 RAZSTAVA v KOPRU to, če je vsa ta «klika» bila /e leta 1941. v službi imperialistov. Saj bi ji moral biti potemiakem Tol-loy nat boljši prijatelj! tfciftf [t* [3 €* Isnsftln tifici i zciiii nilvc* =j —=— pofrkifibe v hm&tiibtmfi------ , 1 Na razstavi gospodarske dejavnosti Jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja nismo ugotovili le uspehov na vseh toriščih gospodarske dejavnosti, temveč tudi uspehe raziskovalnega dgla v kmetijstvu in nekatere druge novosti. To raziskovalno delo je opravila kme-tijska šola v Škocjanu in se nanaša predvsem na jarovizacijo krompirja, na križanje raznih vrst domače koruze, na poskuse s sejanjem stročnice kudzu in na pokrivanje koruze z algami. Jarovizacija krompirja je zelo važen proces, ki nam omogoča dvakratni pridelek ktrompirja na leto. Za jarovizacijo uporabljajo več metod. V našem primeru so letošnji pridelek krompirja ohlaje-vali od 5 do d dni v temperaturi ene stopinje nad ničlo. Nato so isti krompir posadili v zemljo s temperaturo približno 18 stopinj. Ta proces se imenuje siljenje, ker se krompir prisili, da v istem letvi drugič rodi. Za primerjavo z jaroviztranim krompirjem iz letošnjega pridelka so istočasno v av-gUstu posadili tudi semenski krompir, pridelek lanskega leta. Ta primerjava je pokazala, da je ja-rovizirani krompir mnogo bolj ra-stgl. Tudi na razstavi smo opazili med stebli obeh vrst krompirja Veliko razliko v rasti. Jarovizirani krompir pa ne služi ie za dvakratni pridelek na leto. Ce se njegovo seme uporablja naslednje leto, prej dozori in mu tudi razne bolezenske kali ne morejo do živega. Kar se poskusov s heterozno koruzo tiče, ni to novost, ker se je o tem že mnogo pisalo. Pomembno pa je to, da so križali samo domače vrste koruze in da je bil pridelek te heterozne koruze za 25% večji od pridelka drugih vrst. Zaradi suše so važni poskusi s pokrivanjem zemljišča, kjer je posejana koruza, z algami in poskusi sejanja stročnice kudzu. Tako vidimo, da je koruza, kjer ni bila Ze*nlja pokrita z algami vsa suha, medtem ko je koruza, kjer so upodabljali te alge za ohranitev vlage, kljub suši dobro uspela. Rastlina kudzu bo velike važnosti za Istrsko okrožje, ki je podvrženo periodični suši. To je rastlina japonskega izvora, zelo primerna za sušne kraje, ki ne potrebuje mnogo zemlje niti posebne nege. Na hektar se je pridela do 100 stotov in njena krmilna vrednost je večja od krmilne vrednosti lucerne. Je trajnica in vzdrži do 50 let. Pozimi se posuši, vsako spomlad pa zopet požene. Njena odlika pa je tudi ta, da se sama širi. Poleg omenjenih poskusov so opravili tudi poskuse križanja be- le in črne pasme svinj in se je to križanje zelo dobro obneslo. Ti križanci so bolj odporni ter naglo rastejo in se debelijo. Na razstavi smo videli tudj nov proizvod V Istrskem okrožju, ime novan Biasol, to je jod-mineralna sol. Ta proizvod se uporablja za govedo in svinje ter pospešuje rast, zdravje in mlečnost. Prvič so letos uporabili tudi za krmljenje živine morske alge iz rodu fuka-cij, ki so jih nabrali ob istrski obali. Ta krma je dala odlične rezultate in pospešuje zlasti mlečnost krav. Za Istrsko okrožje je bila tudi novost prikaz umetnega oplojevanja goveje živine, ki se sicer v Jugoslaviji že na široko uporablja. Zanimivi so tudi poizkusi z u-porabo matične ali odpadne vode iz solarn v gradbene namene. Ta voda veže razne snovi, ki bi jih sicer ne mogli uporabljati za grad- beni material.. Na razstavi smo letos tudi prvič videli razna tipizirana vina v steklenicah, namenjena za izvoz. Opazili smo tudi, da se je izboljšala kakovost likerjev in njih vstekle-ničenje in paketiranje. Podjetje «Arrigoni» je letos prvič prepariralo v steklu domače gobe, enako tudi posušene gobe v ličnih zavojčkih. V paviljonu za ribarstvo smo videli, da so letos pripravili mnogo več vrst konserviranih rib za izvoz. Izdelali so litogralirane škatle za izvoz v razne države, kakor za Ameriko, Anglijo, Nemčijo Francijo itd. z napisi v jeziku o-menjenih držav. Napravili so tudi poskuse za konserviranje filetov v steklu namesto v pločevinastih škatlah'. S tem se je prihranila pločevina. V istem paviljonu je videti. da so na novo pridelal; fino morsko soh v Čevapčiči, ražniiči... Pred vhodom v paviljone gospodarske nusiave v Semedeli pri Kopru je restavracija, kjer točijo dobro istrsko vino in servirajo okusno mlado svinjetino ter klobase. Toda posebno pozornost obiskovalcev restavracije privlačuje prijetni vonj po pečenju in oči mladih in starih so radovedno uprte v spretne roke «kuharja», ki z železnim priročkom obrača na razgreti železni mreži koščke mesa. Sedaj, po enem tednu razstave, že vsi vedo, da se koščkom mesa pravi «čevapčiči» in onim drugim,- ki so nataknjeni na palčko «ražnjiči» in da je to okusna srbska jed. Tržaški italijanski obiskovalci imajo posebne težave pri izgovarjanju teh imen in po neštetih ponesrečenih poizkusih pravilne izgovarjave, so jim končno nadali naziv «čičibači ».No, naj bodo že «čičibači» ali «čevapčiči», dobri so pod takim ali takim imenom; o tem so si edini ust, ki so jih pokusili. PRED OBČNIM ZBOROM SHPZ. za napredek vsega naroda, kateremu j« dal izraza novoizvoljeni predsednik v svojem zaključnem govoru. V okviru priprav, raznih prireditev in dogodkov pred občnim zborom SHPZ je bil tudi ta občni zbor važen moment v našem kulturnem snovanju. Ta občni zbor nam je tudi jamstvo, da bo naše delo rodilo obilo uspeha. PRIREDITVE naših phosve DRUŠTEV V Petek, 21. oktobra, zvečer, s< la svojo prireditev v via Ri Manna 29, prosvetna društva 1 J»“a, «Ravbar» z Grete in ; regorčia z Zgornje Skorklje. * bil Pester in lep. «T 1’ k Je 1,0 kra,lfem času st s oja »rvič pel, je pokazal pot s tvom ov. Boštjančiča veliko IJivost ter lep napredek. Uvode sedo je spregovorila tov. Nada kovčlčeva, ki Je prikazala razvo turnega snovanja v preteklih sl m novo smer sodobnega kultu razvoja človeštva. Ugotovila Je. slovenska kultura na Tržaškem IJu nerazdružljivo povezana s k vseh Slovencev. Dobro in narav recitirali tovariši in tovarišice lin Jelka, Celestina Batagelj, Sonja, žagar Mara In Periot’ S Na harmoniko Je Izrazito zaigral iek slovenskih narodnih pesmi Feruccio. Zelo razveseljiv je bil nastop mladine. V soboto 29. oktobra so priredili v okviru delovanja SHPZ svojo prireditev Svetoivančanl. Na to prireditev je kljub slabemu vremenu prišlo mnogo ljudi s Sv. Ivana in sve-tolvanske okolice. Tov. Babič je smiselno poudaril pomen prosvetnega pri. zadevanja našega ljudstva na naše de. mekratično gibanje. Sledili sta dve recitaciji in nato je svetoivanski pevski zbor zapel še nekaj slovenskih in hrvatskih narodnih ter umetnih pesmi. Ustanovitev novega prosvetnega društva «Oton Zupančič» pri Sv. M. Magdaleni je tudi ugodno znamenje povzdiga naše kulturno-prosvetne dejavnosti. Zavest naših ljudi se od dne do dne bolj krepi. Občni zbor je bil v ponedeljek, 31. oktobra. Zostopnik SHPZ je poudari!, da so tudi v tem okolišu kot povsod «zaščitniki» razrušili, kar je bilo na prosvetnem pod. ročju storjenega, zgraditi pa niso mogli nič zaradi nesmiselnosti njihovih načel o potrebi odtrganja našega kulturnega snovanja od občeslovenske kulturne dejavnosti. Po izvolitvi odbora so se zborovalci pomenili o bodočem delu in o vzgajanju naših najmlajših. Povsod je opaziti velika skrb za naš naraščaj, V ponedeljek, 31. oktokra je bila v via Ruggero Manna 29 zelo posrečena domača In prisrčna prireditev presvet, nih društev «Vojka Smuč« in «Simon Jenko». Navzoči člani so z zanimanjem sledili lepo in jasno sestavljenemu predavanju tov. Nade Ruplove o smernicah našega kulturno-prosvet-nega življenja. Nato je zapel zbor «Tržaški Zvon», pri katerem pojejo ljudje iz okoliša obeh društev. Petje je zelo ugajalo občinstvu zaradi ubranosti ter izrazitega, temperamentnega in pravilnega podajanja. Sledile so še nekatere recitacije društvenih članov, ki so jih recitatorji prednašall preprosto, smiselno in s pravilnim poudarkom. Zelo so ugajali naši najmlajši, ki so zelo ljubko nastopati. Spored je bil skrbno in dobro sestavljen. Na koncu je zapel «Tržaški Zvon» še dve narodni pesmi. Kulturne prireditve prosvetnega društva «Straža» s Flavij, ki jo je to društvo nameravalo prirediti 29. oktokra ni bilo, ker društvo še ni dobilo oblastvenega dovoljenja. Te dni bodo razne kulturne prosvetne prireditve še pri drugih društvih. O teh bomo poročali prihodnjič. Pri vseh teh prireditvah je članstvo razpravljalo tudi o svojih društvenih zadevah. Povsod so Izvolili tudi delegate za občni zbor SHPZ. iz tržaških listov LAVORATORE «Ko je tov. Braun omenil fašistično vlado v Ljubljani, so se začeli v dvorani smejati. Zakaj? Ali si je sploh mogoče predstavljati kaj bolj fašističnega od najbolj fašistične Titove vlade?». O LavoratoreJevi uredniki imajo pa res že bolj trdo kožo kot povodni konj in se Jih prav nobena stvar ne prime. Tako si upajo pisati, da Je ing. Atto Braun obtožil slovensko vlado fašizma, ko pa vendar vedo, da je bil «compagno» Braun še februarja 1944. «camerata» in republikinski oficir. Pa kaj zato! Glavno je, da je ing. Braun zdrava sila! DELO «Tolloy jim ni služil, ker je bil prevroči simpatizer ZDA in Velike Britanije». O «Lavoratore» in «Delo» sta se zadnje čase s posebno vnemo spravila nad indipendentiste in kozmopolite, ki naj bi bil v službi «titinov». Pričakovali smo, da bo v njunih vnaprej napovedanih člankih kaj novega, pa premlevajo le staro slamo in ponavljajo, kar že več let pišejo reakcionarni listi. Novega pa prav nič. Tako $o med ostalim napisali tudi omenjeni stavek, češ da «ljubljanska klika» ni marala Tolloya. Kako pa L* €MHMCIPBZ1QN€ IBTKMANACB OBL »ABTITO »«PUBBLICANO iTavUK*» Ze večkrat Smo na tem mestu omenili, kako se prepirajo med seboj slovenski belčki, in sicer «liberalci» in klerikalci. Pa tudi med strankami italijanske Giunte ni vse z rožicami postlano. «L'Emancipazione», glasilo republikancev, se huduje na demokristjane, ki potiskajo to stranko in «socialiste» vedno bolj v kot. Tako na primer piše: «Doslej smo opažali le žalostno nedelavnost. Videli smo po-volivno spanje vola, ki je pojedel vse seno v hlevu in mimo prežves ka». O List namreč očita demokristjanom, da spijo glede na vesti o razdelitvi Jugoslovanske cone STO. Tem vestem pa sami ne verjamejo temveč, bi se le radi malce znesli nad demokristjani, ki so jim snedli vse kredite ter jih odrinili od korita. Za časa volitev so živele vse te stranke v bratski slogi, sedaj pa so se republikanci kar naenkrat spomnili, da je treba braniti laičnost pred vedno več Mm vmešavanjem fratrov in nun v po» litiko. ČITAJTE L I tl DS KI TEDNIK I«trski partizani se borijo za krepitev ljudske oblasti V nedeljo je bila v gledališču «Ristori» v Kopru tretja plenarna konferenca partizanov Istrskega okrožja. Otvoril jo je organizacijski tajnik o-krožne zveze tov. Jakomin. Nato je v imenu jugoslovanskih borcev prvi pozdravil konferenco narodni heroj Daki. Politični referat je podal tov. Rupnik. Dejal je, da se okrožna plenarna konferenca vrši pod velikim vtisom II. kongresa KP STO, katerega sklepi so obvezni tudi za člane ZP Tržaškega ozemlja Govoril je nato o resoluciji Tnformbiroja, o Jugoslaviji, o Izdajstvu Yidaiija in o razdiralnem delu informbirojeveev v Istrskem okrožju. Vidah ima informbirojevce tudi v coni B, ki predstavljajo agente italijanske nacionalšovinističnc reakcije in kontrarevolucije, sovražnike ljudske oblasti. Proti njim bomo vodili odločno borbo in jim ne bomo dopustili, da bi sc skrivali za parolami internacionalizma, prijateljstva do Sovjetske zveze. Tem agentom bomo strgali krinko z obraza in jih pokazali ljudskim množicam takšne kot so - sovražnike socializma. Oh strani KPJ je tudi naša KP STO-ja, ki je ostala zvesta načelom marksizma-leninlzma, ki že poldrugo leto vodi najodločnejšo borbo proti revizionizmu, likvidatorstvu in kapi-tulantstvu na Tržaškem ozemlju. To pa posebno v coni A proti vidalijev-cem, kajti glavni cilj kominformistov v Trstu je priključitev Trsta k Italiji. Mi partizani in aktivisti se popolnoma strinjamo, da usoda STO-ja ne sme biti predmet trgovanja med vele. silami, temveč je in mora biti stvar sporazuma med prizadetimi jugoslo- vanskimi narodi in italijanskim narodom ter tržaških demokratičnih delovnih množic. Slovesno izjavljamo Komunistični partiji STO-ja, da bomo z vsemi svojimi silami Izvrševali sklepe II. kongresa, ki se tičejo cone B, to je, da bomo nadalje razvijali in krepili ijud-sko oblast ter ljudsko demokracijo, da bomo v prvih vrstah za dvig proizvod, nje po tovarnah, za nadaljnji razvoj kmečko-obdelovalnih zadrug, zadružništva, da bomo sodelovali pri prostovoljnem delu in delali za to, da se nadalje dvignemo na kulturno-prosvet-nem polju posebno po vaseh. Po referatu tov. Rupnika je delegacija ASI2Z pozdravila konferenco in podarila partizanom svileno vezeno zastavo. Tov. Sokol je prinese! po. zdra\e v imenu okrožja ter dejal: «Na. ša borba v okrožju naj bo ostra odloC-na in revolucionarna proti vsem sovražnikom ljudske oblasti in proti vsem kominformistom.» Po diskusiji so partizani izglasovali pozdravne resolucije maršalu Titu, glavnemu odboru zveze borcev NOB v Beogradu in tov. Babiču. Nato je bil izvoljen novi okrožni odbor. Za njegovega predsednika so izbrali tov. Charijo Leopolda, španskega borca. Ta je ob zaključku dejal: «Borili smo se, ko je fašizem dvigal glavo, borili smo se, ko je zasedel naše kraje, borili smo se za njegovo uničenje v narodnoosvobodilni borbi. Prav tako se bomo borili danes proti vsem novim sovražnikom, novofašistom, kominformistom in proti vsem tistim, ki bi nam radi zavirali pot v socializem.» PROBLEMI SLOVENSKIH SOL SE VEDNO NEREŠENI Nadaljevanje s 4. strani novi šoli, naj bi bili slovenski in italijanski oddelki v novem poslopju. Novo šolo si laste Italijani, čeprav živi tam veliko Slovencev. V novem poslopju so tudi 4 krasne sobe določene za otroški vrtec. 50 slovenskih staršev je prijavilo svoje otroke za vrtec pri Sv. Ani, toda o vrtcu šolski odsek VU molči. Na Kolonkovcu nad Sv. Ano je zasebni otroški vrtec s 30 otroki. Tam je tudi nujno potreben in zato bi bilo prav, da bi ga v svojo upravo vzela mestna občina, kakor bi bilo tu- di nujno, da bi se pobrigala, da bi slovenski otroci Sv. Ane dobili svoj vrtec v novi šoli. Nešteto je šolskih problemov, ki jih mestna občina in VU zanemarjata ali njihovo rešitev namerna zavlačujeta, ker se pač hočeta vrniti na potujčevanje najmlajšega rt* du. Pri tem ji še pomagajo «zaščitniki» po Vidalijevem ukazu. Slovenski starši pa s svojo borbo dokazujejo, da potujčevanja ne bodo več dopustili, temveč se bodo še naprej borili za enakopravnost slovenskega šolstva z italijanskim, kar je eden izmed temeljev prave enakopravnosti obeh narodnosti na nar šem ozemlju. Praznovali so 30-letnico slovenskega narodnega gledališča v Mar.boru. Ob tej pril.ki so odkrili kipe bivš.m, že umrlim članom Berti Bukšek-Berganto-vl, Viktorju Parmi, Andru Mitroviču in Jožetu Koviču. Lani je bilo na počitnicah v obmorskih in planinskih krajih 34.000 otrok iz vse FLRJ. Letos jih Je bilo pa štirikrat toliko. Da bi popolnoma preprečili nevarno očesno bolezen trahom, so v pokrajinah, kjer Je ta razširjena, uvedli obvezno zdravljenje te bolezni. Pregledali in zdravili so 230.000 ljudi. Dragoceno kurivo iz premogovega prahu in smole so pričeli Izdelovati v Ćupriji. Tovarna dela že s polno zmogljivostjo. Proizvodnja briketov Ima v FLRJ še veliko prihodnost. S tem bodo prihranili premog, Ul gre sedaj v široko potrošnjo. V krškem okraja v Sloveniji so izpolnili plan odkupa krompirja že 100 odst. U kg težke zeljnate glave so pridelali v kmečkoobdelovalni zadrugi «Partizan» v Meti ki. Število državnih ekonomij je v Sloveniji naraslo na 267. Ob koncu lanskega leta jih je bilo samo 154. Madžarske oblasti so pretekli teden izselile dve slovenski rodbini iz njihovih domov v obmejnem kraju Ritkarovci. Njihove hiše so zasedli madžarski graničarji. V rudnik Rtanj je prispelo 75 delavcev iz Beograda. Mei njimi so železničarji nameščenci ministrstev itd. Izrazili so željo, da bi delali v rudniku in tekmovali s tamkajšnjimi rudarji. Prav tako so prispele prostovolj. ne br gade tudi v rudnik Kakanj. Brigade defajo pri pripravljalnih delih, vzdrževanju rovov, odpremi premoga in pri drugih zunanjih delih. Državna posestva so v mariborskem okraju zaključila z je-sc skimi deli. «Pobijeda», organ Ljudske fronte Črne gore, je v teh dneh praznovala 5 obletnico izhajanja. Žene iz vseh krajev Jugoslavije so protestirale zaradi tega ker ne morejo njih predstavnice na plenarno zasedanje v Moskvo. Žene iz kraja Stolce so zapisale v svoji protestni brzojavki: «Me vemo, da celoten propagandističen ap.'.rat informbirojevskih držav poizkuša prikriti pred svojimi ljudstvi resnico o naši državi in da je stališče sekretariata Mednarodne zveze demokratičnih žena samo del teh naporov. Zato odločno zahtevamo, da se naši delegaciji dovoli, da prisostvuje plenumu v Moskvi». Po vseh krajih v Jugoslaviji so I. novembra počastili padle borce. Odkrili so številne spominske plošče. Froutovci iz Pulja so svoj plan prostovoljnega dela izpolnili 3 mesece pred rokom. Sedaj so sprejeli še dopolnilni plan, 3 katerim so se obvezali, da bodo naredili še 31.000 delovnih ur. Frontovska organizacija Pulja je pri prostovoljnem delu dosegla boljše uspehe kot vsa druga mesta LR Hrvatske. Plan, ki so ga že Izpolnili, jc predvideval 1,200.000 prostovoljnih delovnih ur. Zadruga «Karlo Mrazoviča je pri svojem obdelovanju polja do-seg’a izredne uspehe. Pridelek je bil lep m velik. Sedaj je zadruga oddala dvakrat več žita kot se je obvezala. Končano Je bilo šolanje 3. razreda pilotov jugoslovanskega vojnega letalstva, 2. razreda ^trmoglavcev in 2. razreda šole rezervnih letalskih oficirjev Ob koncu šolanja je bila slavnost s katere so poslali pozdravni brzojav maršalu Titu z obljubami, da bodo aktivni in rezervni oficrjl vojnega letalstva upor„ bili vse pridobitve svojega usreS. nega šolanja v požrtvovalni do rrovinsir; službi pod tjdstv.m» Partile. PLENARNO ZASEDANJE GLAVNEGA ODBORA 0F Krajevni ljudski odbori in naloge OF pred volitvami 28. oktobra je bilo v Ljubljani plenarno zasedanje Glavnega odbora OF, na katerem je sekretar JO tov. Miha Marinko analiziral stanje krajevnih ljudskih odborov in postavil naloge, ki čakajo OF pred volitvami v KLO-je. Volitve \ KXO-je morajo biti a-firmacija politike graditve socializma, obračun z ostanki kulaških, špekulantskih vplivov, nova krepitev kadrov, ki vodijo politiko KLO. Volitve morajo biti vzpodbuda za politično razpravljanje o vseh zunanjih in notranjih vprašanjih med množicami. Ce bodo ta vprašanja dovolj široko tolmačena, bodo poglobila v množicah politično zavest in utrdila patriotična čustva. To bo hkrati tudi prispe vek k povečanju obrambne sposobnosti Jugoslavije in k utrditvi miru ter zmanjšanju vojne nevarnosti. Tov. Marinko pravi dalje v svojem referatu, da bi bilo napačno, če bi aktivisti popuščali n. pr. pri raznih odkupih in drugih ukrepih. Vse ukrepe bo treba izvrševati še bolj pravilno in s širšim političnim pojasnjevanjem, kar ljudsko oblast lahko le utrdi. Volivna kampanja seveda ne bo mogla iti mimo odnosov med socialističnimi državami, mimo klevetničke gonje, ki jo vodi ZSSR proti Jugoslaviji. S pravilnim tolmačenjem vseh notranjih težkoč Pred vojno si jc bilo težko mislili, da bi v Jugoslaviji doma popolnoma zgradili laujo. Danes pa graae močno trgovsko, brodovje. Na sliki vidimo «Zagreb» v tržaškem pristanišču ier meunarounm cogotiKov, Do Jugoslavija samo krepila svoje pozicije. V obširni diskusiji po poročilu tov. Marinka so diskutanti naglaša-li posebno ideološko vzgojo frontnih funkcionarjev. Organizirani bodo tečaji, skozi katere pojde v letošnji zimi okrog 6000 odbornikov frontnih organizacij, kar bo brez dvoma pripomoglo k še boljšemu delu frontnih odborov. Za volitve, ki bodo od 4. do 18. decembra si je OF, kot najmočnejša množična politična organizacija v Sloveniji, postavila resolucijo o delu jn nalogah, ki jo čakajo v zvezi z volitvami v krajevne ljudske odbore. QF je dolžna, da posreduje množicam osnove marksizma in leninizma, dolžna je, da s konkretno kritiko ter s čim širšim populariziranjem uspehov pri graditvi socializma te uspehe še dvigne. Plenum OF je v imenu madžarske manjšine pozdravil tov. Koren Jože, ki je poudaril, da ima po zaslugi ljudske oblasti madžarska manjšina v Sloveniji danes že 11 osnovnih šol in eno gimnazijo. Imajo pet madžarskih umetniško kulturnih društev. Pripadniki madžarske manjšine sodelujejo z vsemi silami pri graditvi socializma v Jugoslaviji. Brigada Madžarov pri podjetju «Nafta» je že dosegla pri vrtanju prvi rekord brigade sovjetskega vrtalca Orlova. V imenu Madžarov v Sloveniji je izjavil, da stoje v današnjem boju med lažjo In resnico na strani jugoslovanske partije. Zagotovil je. da bodo Madžari iz Slovenije skrbeli, da bo resnica o Jugoslaviji prodrla tudi med madžarsko ljudstvo. USPEHI DELAVCEV JAMČIJO za uspešno zakifučilev tretjega leta petletke 29. november se bliža dan, ki veže graditelje avtostrade, da izpolnij0 svojo veliko obvezo. Najtežja in največja dela kot so mostovi, nadvozi in viadukti so večinoma že dograjeni. Pospešeno hite z delj v Slavoniji, kjer je močvirnat teren in bi deževje lahko delo popolnoma onemogočilo. Mladinske brigade in borci delajo z neverjetnim junaštvom, ker se zavedajo, kaj pomeni izpolnitev načrta pri gradnji avtomobilske ceste, ki je eno naj večjih del petletke. Te dni je od Ponavljanje proIenÉrai ne prakse luđi na koooresu pravnikov v ime 31. oktobra je začelo v Rimu zasedanje Mednarodnega združenja demokratičnih praznikov. Agenti informbiroja so po nalogu sovjetske delegacije izključili ir. Mednarodnega združenja demokratičnih pravnikov Združenje pravnikov FLRJ. Delegat republikanske Španije se je odločno izjavil proti takemu nedemokratičnemu postopanju s članom ustanoviteljem Mednarodnega združenja. Dejal je, da begunski španski pravniki žele, dr bi še nadalje obdržali stike z Združenjem pravnikov FLRJ, to tembolj, ker nihče izmed govornikov na zasedanju ni navedel nikgkega dejstva proti pravnikom FLUJ temveč same trditve. Poljski in češki delegat, ki sta bila istočasno delegata svojih držav na zasedanju Svetovnega kongresa pristašev miru, sta na kongresu pravnikov prav tako kot na kongresu pristašev miru, blatila in klevetala Jugoslavijo in zmerjala Jugoslovane s fašisti in izdajalci. Nn vsa izzivanja sta odgovorila vodja jugoslovanske delegacije Miloš Minič in delegat Marjan Vivoda. Tajnik jugoslovanskega združenja Marjan Vivoda je poudaril, da sc je jugoslovansko združenje, ki je med ustanovitelji Mednarodnega združenja, vedno borilo za smotre tg organizacije, izpolnjevalo vse smotre združenja, zlasti tiste, ki zadevajo krepitev demokracije in mednarodnih odnosov. Pred- potovaia na avtocesto brigada fror> tovcev iz Slovenije, ki jo sestavlja 200 najboljših delavcev, da pomaga pri zaključnih delih. . Poleg frontovcev iz Slovenije bodo na gradnji avtoceste sodelovale frontne brigade iz vse države. Brž gade bodo sestavljene iz 2000 frontovcev. Mnogi delovni kolektivi pa zaključujejo letni plan. Tako je tiskarna «Ljudske pravice» že izpolnila plan, katerega se je zavezala izpolniti do 29. nov. Vlada LR Slovenije je podelila delovnemu kolektivu tiskarne prehodno zastavico in denarno nagrado kot najboljšemu grafičnemu kolektivu Slovenije. 25. oktobra je že izpolnil letni plan delovni kolektiv kamnoloma «Kokra». Kolektiv največjega obrata v Borovem, kombinata za gumij in obutev je tudi izpolnil plan. Poleg tega sp delavci izboljšali tudi Ifakovost izdelkov ter začeli izdelovati predmete, katerih prej v Jugoslaviji še niso izdelovati. Avtomobilska pnevmatika izdrži zdaj 20.000 km vožnje, v mnogih primerih pa tudi več. Pančevska ladjedelnica je izpolnila svoj letni plan 66 dni pred rokom. Seveda so brigade celotnega kolektiva med seboj tekmovale in prav sistem tekmovanja je pripomogel, da je ladjedelnica toliko pred časom izpolnila plan. Invalidi, ki so po svojih sposob nostih danes tudi vključeni v proizvodnjo ter tako sodelujejo pri iz-grrdnji socializma, so se tudi obvezali, da bodo pred rokom izpolnili plan. Nekatera invalidska podjetja so to tudi že izvršila in ga celo pre- log za izključitev ni nič drugega koi ponavljanje protidemokratične prakse, ki jo izvajajo vodilni ljudje ZSSR proti svobodnim narodom Jugoslavije, Jugoslavija je proti izključitvi vložila protest. Kongres je s '23 glasovi sprejel sklep, da sc bo na prihodnjem zasedanju razpravijalo o protestu pravnikov FLRJ. o o o Kolektiv zdravstvene službe železničarjev iz Ljubljane, vsega skupaj 18 zdravnikov, je z zdravstvenim osobjem in z zdravstvenim vozom obiskal Gorico, kjer je izvršil i.ooo pregledov svojih zavarovancev. segla. Tako je Šaleška lesna galanterija v Šoštanju izpolnila plan z 1.62 odst., tovarna perila v Ptuju za 111 odst., kemična čistilnica in parna barvarna je izpolnila plan stoodstotno. Prav tako tudi industrija sukna y. Zapužah. V mesecu novembru se bodo dnevno vrstila poročila delovnih kolektivov o uspehih pri delu. Polet delavcev nam jamči, da bo tretje leto petletke uspešno zaključeno in tako bodo uspehi ponovno utrdili pravično borbo Jugoslavije. Pripadni miniti uj.1 otojaioooi) laži proli FLUJ V teh dneh so imeli pripadniki nirodnih manjšUn v Jugoslaviji ’.borovanja, na katerih so odločno ibsadili gonjo infonhbirojevskili iriav proti FLRJ. V Vršeti v avtonomni pokrajini Vojvodini se je zbralo 300 članov romunske narodne -manjšine, kulturnih delavcev in borcev narodnoosvobodilne vojne. Na konferenci so sprejeli resolucijo, v kateri so obsodili enostransko odpoved prijateljske pogodbe s strani romunske vlade. Prav tako so tudi obsod it preganjanje jugoslovanske manjšine v Romuniji. V resoluciji so poudarili, da uživajo Romuni v Jugoslaviji vse ugodnosti in da se bodo borili za izpoln-tev petletnega plana, strnjeni okrog KPJ in maršala Tita. Resolucijo so podpisali ugledni j Unii romunske narodne manjšine, tei so bili na tem zborovanju, med vjimi poslanec v Ljudski skupščini Trajan Lautas, urednik lista romunske narodne manjšine sLiber-tatea» Aurei Trifu, član predsedstva okrožnega komiteja KP Srbi-»e za Vršac Jona Tapalaga in drugi. Tudi člani madžarske narodne vmajšine so na zborovanju, katere-■ju se je udeležilo okrog 3 0n0 oseb odločno obsodili klevetniško kampanjo madžarskega radia proti državnemu in partijskemu vodstvu FLRJ. Budimpeštanskemu radiu so poslali protestno resolucijo, v kateri so izjavili, da ostanejo madžarski delavci in ostali člani narodne manjšine odločno in neupogljivo na strani državnega vodstva Jugoslavije. člani slovaške narodne manjšine v FLRJ pa so sprejeli resolucijo, v kateri so izjavili, da je «naša domovina FLRJ, ker je sotialistič na država in se v njej uresničuje, kar sta učila velika učitelja proletariata Marx in Lenin, ker se je v njej rešilo narodnostno vprašanje na podlagi nauka marksizma-leninizma, ker je FLRJ domovina narodov, ki uživajo enakopravnost. Za to domovino bomo radi dali Vse, ker ni večje časti nego boriti sc in če je potrebno tudi umreti pod zastavo KPJ». Nov zah» o skrbništvu FLRJ je postavila temeljni zakon o skrbništvu, S tem je država prevzela varstvo nad mladoletnimi in odraslimi, ki so varstva potrebni. Pred vojno je skrb za potrebne slonela več ali manj na požrtvovalnosti in dobrodelnosti zasebnih ustanov. Danes pa ima vse to v rokah država sama, ki vodi ne samo administrativno nadzorstvo nad vsemi, ki so tega potrebni, temveč daje tudi vsa materialna sredstva, ki so za opravljanje skrbništva potrebna. Skrbništvo ja izročeno izvršilnim odborom krajevnih ljudskih odborov kot skrbniškim organom, ki jo morajo izvajati kot posebno vrsto socialnega skrbstva. Temeljni organ o skrbništvu d&loča tudi, da se skrbniški organ v svojem delu opira na družbene, posebno na mladinske organizacije. Skrbniški organ ima svoj posvetovalni svet, ki ga sestavljajo predstavniki družbenih organizacij ter posamezniki, ki jih določi izvršilni odbor. Med množičnimi organizacijdmi, ki so vključene v skrbniški svet, so mladinska organizacija, Antifašistična fronta žena, sindikalna organizacija, Rdeči križ, Zveza borcev, organizacija vojnih invalidov, od upravnih panog pa predvsem notranja uprava, delo, šolsvto, zdravtvo, sodstvo ter trgovina in preskrba. Skrbniški svet ni običajen posvetovalen organ, ki bi se posvetoval s skrbniškim organom v primerih, katerih te-ta ne more sam rešiti. Skrbniški svet je povezan s terenom. Mladinska organizacija pozor-1 no spremlja razvoj ogroženih mladoletnikov, jim daje moralno podporo in jih priteguje k delu ter jim pomaga do primernega poklicnega dela Organizacija AFZ posveča posebno pozornost ženam, ki potrebujejo pomoči pri vzgoji svojih otrok. Sindikalna organizacija daje posebno pažnjo mladini, ki je vključena v podjetja, jo strokovno dviga, skrbi materialno zanjo, posebno vzgojo pa posveča tistim mladoletnikom, ki so moralno ogroženi. Zveza borcev in Društvo vojnih invalidov skrbe za to, da se sirote borcev in fašističnega nasilja vzgledna vzgoje in pripravijo za poklic. Rdeči križ ima nalogo, da pomaga materialno in zdravstveno. Osvobodilna fronta pa mnogo koristi pri vzgoji pravilnega čuta za družino in otroka. Poleg teh organizacij pomagajo skrbniškemu odboru posebne otroške obiskovalke, ki pomagajo pri nadzorovanju mladoletnikov v domovih, pri organiziranju zdravstvenih pregledov itd. Pod tako nego in pažnjo se danes tudi tista mladina, ki bi sicer moralno lahko celo propadla, ali ki bi zaradi socialnih razmer ne mogla doseči tistega razvoja, ki ga po svoji sposobnosti zasluži, razvija v. delovne in človeški družki potrebne člane. Kot za mladino, skrbi skrbniški odbor tudi za stare osamljene ljudi, tako da tudi ti svojo starost prežive, ne več v bedi kot nekdaj, temveč brezskrbno <» človeku dostojno. Da zatro proteste proti vladi trpajo ljudi v koncentracijska taborišča Novo železo za nove «troie Danes že lahko trdimo, da je Informbiro napravil samomor. Z resolucijo, Iti jo je izdal, Je obsodil samega sebe. V Jugoslaviji ni priSlo do nobenih sprememb in vajeti protijugoslovanske hujskaške gonje je prevzela tndi javno v roke viada ZSSR Od Informbiroja je ostalo samo njegovo glasilo, ki nosi samo staro ime, v resnici je pa geslo jugoslovanskih poilt-emlgrantov, ki tako kriče samo zato, ker bi ravno s svojim huronskim vpitjem, klevetanjem in lažmi radi sebi zaslužili ministrske stolčke. Poloma pa ni dosegel Informbiro samo s tem, ker ni mogel Jugoslovanske vlade prisiliti, naj odstopi, ker ni mogel prepričati jugoslovanskih ljudstev, temveč ga je dosegel tudi s tem, ker se je z gonjo dvignil ugled jugoslovanskih narodov prav v državah, kjer so vlade zabredle na pot nepravilne politike, ki jo diktira Moskva. Toda ni samo ostalo pri dvigu ugleda jugoslovanskih narodov. Vsak dan naraščajoči odpor med množicami na eni strani In neprestane množične aretacije na drugi, dovolj jasno govore o razpoloženju v teh državah. Proti razpoloženju ljudstva poostrujejo o-blastt svoje ukrepe. Vsak dan so na vrsti nove aretacije, ljudi trpajo v koncentracijska taborišča in uporabljajo proti njim še druge «vzgojne» ukrepe. Sodeč po množičnih aretacijah v CSR in Bolgariji, Je bil budimpeštanski proces samo predigra k bodočim takim procesom. Protiljudska politika, ki jo vodijo v Bolgariji je izvala veliko ogorčenje med delovnim ljudstvom. Razburjenje je še večje, odkar so odstranili številne vidne partijske funkcionarje in jih postavili v nekakšno zvezo z vohunsko dejavnostjo Trajče Rostova. Zanimivo je, da so morali zbrati že razpuščeno bolgarsko Veliko sobranje, da so izglasovali zakon o sojenju članov vlade, ki so obtoženi «zločinov in škode, povzročene državi in državljanom.» Italijanske partizane, ki so bili na obisku v Jugoslaviji, je pred odhodom iz Beograda sprejel maršal Tito. V prisrčnem razgovoru so italijanski borci, ki so se borili skupno z jugo-slovanskrr.i partizani, obujali spomine na vojna leta in na težke dneve narodnoosvobodilne vojne. Zdravnik Antonio Zuanazzi, bivši major JA, je govoril o junaštvu jugoslovanskih partizanov, ki so med najtežjimi operacijami — ko so jim brez narkoze amputirali zmrznjene ude — junaško prenašali trpljenja, mislili na Rdečo armado, ki se je tedaj morala umikati pred železninv nacističn'm strojem In vzklikali «Živela Rusija». Tov. Zuanazzi Je dejal: «Danes omalovažujejo našo borbo in naše žrtve. M: pa se bor tno In se bomo borili vztrajno, ker se zavedamo, da se borimo za pravično stvar, ki bo imela velikanski zgodovinski pomen v bodočnosti. Voditelji ZSSR nimajo pravTne-ga gledanja na nadMjnji razvoj socializma v drugih državah sveta, ker gredo po liniji brezpogojnega podrejanja m a'iti socialističnih držav veliki socialistični državi. To pa je zapreka za nadaljnji razvoj socializma v svetu. Tega pa mi nočemo in ne moremo dovoliti.» V Imenu .italijanskih partizanov je Franco Colombo pozdravil maršala Tita in dejal, da je prav KP Jugoslavije omogočila italijanskim partiza-Pom, da so se vrnili v svojo domovino kot nosilci nove solidarnosti med našimi narodi. Od konca vojne pa do danes so jugoslovanski narodi napravili pomemben korak v Izgradnji socializma. Italijanski partizani žele, da bi v tem delu uspevali še dalje, kar bo okrepilo napredne internacionalne sile v svetu. Gelmi Silvio, ki je v povojnih letih ■obiskal številne države v Kvropl, je izjavil, če že njegova številčna 1 ni takšna, da bi se z njo 1* * Uve'javljal. Ta usoda pa ni J^eza kakih tajinstvenih, prc avn!h sil, marveč posledic9 (.^c" hi se dale odpraviti' hHi ljudje dobri, Ro bi l's. 1 so lahko pomagali, ne bil,rn* zatiralci in trinogi. , Plošča na Kosovelovi rojstni hiši Cigar po-fR>, da pri- Poglejmo vsaj ij. V * v Srečkovo življenje, a fS0 videli, ali pravkar izreči"8561 ni bila pretirana. ^ Bil je otrok iVÌ,ke£a uti-telja, zadnji ero- Brez-nm mini- * .... Z Hi skrbna detinska "ii-i" la kaj naglo. letom, je ob prazni, ceneni hrani in ob nji je tako oslabel, da več mesecev niti prenesel ni krepkejše jedače, ko bi jo bil tudi imel. Mimo tega so ga mučile tudi duševne težave. Skrbel ga je dom In domači. Ali ne bodo tudi oni deležni usode goriških izgnancev? Kako mu je stiskalo sreč, ko je celò do Ljubljane kdaj pa kdaj slišal grom topov od Soče. No vojna je minila, a prišli so še hujši časi. V slovensko zemljo so pohlepni tujci kruto zarezali in jo tako rekoč pri živem telesu razčetvorili. Vi tokraj meje niste imeli svojih šol, niste smeli glasnò govoriti v svojem jeziku, niti prepevati niste smeli po svoje, stiskali so Vas gospodarsko, vzeli so Vam vse politične pravice, gonili so Vas za tuje koristi pod orožje ali kot upor- ■vvvvv. v.*«-.-.*.v.w.-.-»*. Slivenske obrtne šele r Trslu V «Jzvestju za šolsko leto 1947-1.948, ki gn je izdala Zavezniška vojaška uprava v Trstu, beremo glede slovenskih obrtnih šol v coni A Tržaškega svobodnega ozemlja ta-le odstavek: Ker poznajo obstoječe Šolske postave največ petrazredno osnovno Solo, se je tudi pri nas pojavilo vprašanje, kaj napraviti z otroki, ki so dovršili pet-razrednico, fc{ pa ne nameravajo vstopiti v srednjo Solo, a ■morajo hoditi k pouku do dovršenega M, leta. Za take primere predvideva zakon posebne eno-dve-ali tri razredne strokovne tečaje ali Sole... Prosvetni oddelek ZVtì je Se pred zadetkom šolskega leta 1946-447 začel pripravljati vse potrebno, da bi se strokovne šole čimpre) odprle. Danes je no tem ozemlju šest strokovnih šol oziroma tečajev*. Od teh imata dve industrijski značaj: nižja triletna industrijska šola v Trstu in dvoletni industrijski strokovni tečaj v Nabrežini. Pouk na teh dveh K47^ 8C ^ v januarju 2c z uradnega poročila izhaja, da je ustanovitev teh dveh Sol samo neka zasilna rešitev vprašanja, kako zaposliti šoloobvezne otroke do 14 leta. S tem pa nikakor nj še rešeno vprašanje slovenskih obrtnih šol v Trstu, kajti obe šoli imata samo lepo doneč naslov, v resnici pa je „triletna nižja industrijska šola v Trstu samo nekaka slaba kopija nekdanje meščanske šole industrijske smeri, dvoletni industrijski tečaj' pa je samo neka vrsta višje osnovne šole, nekoliko industrijsko pobarvana, Prave obrtne šole torej Slovenci v Trstu in y vsej coni A tudi danes nimamo. V tem pogledu zija še vedno velika vrzel, ki je bo morala šolska oblast čimprej izpolniti. Napačno pa bi bilo misliti, da jo vprašanje slovenskega obrtnega šolstva v Trstu nastalo šele danes. Ne, to vprašanje jc skoro osemdeset let staro. Za-to je gotovo primerno, da po damo kratek pregled njegove ga razvoja. Leta 1877 se je odprla v Trstu po prizadevanju dunajske vlade namesto dotedanje šole za risanje državna obrtna šola. Avtrijska vlada je to storila, da hi s tem olajšala krizo, ki so jo pričakovali v Trstu po odpravi carine proste cono V samem mestu. Že ob tej priliki je neki avstrijski minister izjavil, «da se bodo pozneje dodali tej šolj tečaji, oddelki in predavanja v slovenskem jeziku». Proti tej nameri 80 ie uprl tržaški magistrat, k'i jo moral dati šoli na razpolago poslopje in učila. Resnično je dosegel, da se je v končnem besedilu dogovora izfrecno poudarjalo, da sme biti pouk na šoli samo italijanski. Toda s to zmago tržaškega magistrata nikakor ni bila pokopana zahteva po slovenski obrtni šoli v Trstu. Tržaški Slovenci so to svojo zahtevo vedno z nova spravljali na dnevni red. Q tem priča tudi dejstvo, da je moral že prvi ravnatelj obrtne šole Hesky, ki je nosil češko ime, a je bil sin nemškega inženirja in se je rodil v Pazinu ter je postal pristaš italijanske liberalne stranke, v začetku šolskega leta po profesorjih vprašati Učence, ali so slovenske narodnosti in ali lahko sledijo Italijanskim predavanjem. Kdor jih ne bi razumel, naj to ustno ali pismeno javi ravnatelju Fašistični pisec, x>° katerem sem povzel to %'est, pravi, da se ni baje nihče javil, dasi je bilo po njegovj sodbi tedaj najmanj deset od sto Slovencev med učenci. Pisec tega članka, ki je ob koncu prve svetovne vojne poučeval na tem zavodu, pa lahko priča, da je bil odstotek neprimerno večji in da se je marsikateri učenec obračal đo njega za pojasnila, ker ni mogel slediti italijanskim predavanjem. Ranjka Avstrija nam je lik pred svojo smrtjo hotela še enkrat pokazati nam toliko o-čitano «naklonjenost» in nam je v šolskem letu 1917-18 podarila šolo, ki je najlepše pričala o njenih namenih in o njeni odkritosrčnosti. Kajti podarjena nam šola je bila že po svojem ustroju in načrtu mrtvorojeno dete. Res je, da bi naše tedanje politično vodstvo lahko bilo doseglo, da bi se bil ta otrok vsaj živ rodi), ako bi se bilo dalo nekoliko pou- V Šlibarjev Polde čiti o ustroju in vrstah obrtnih šol in ne bi slepo verjelo prekanjenemu ministrskemu tajniku z Dunaja. Verjetno pa dunajska vlada tudi ni bila voljna, da bi istočasno dala Slovencem dve srednji tehniški šoli, eno v Ljubljani in drugo v Trstu. Toda nič ne pomaga po toči zvoniti, in če sklepano po poznejši usodi o-staiih naših šol na Tržaškem se skoro moramo vprašati, ali nc bi bilo še huje, če bi otrok živ zagledal svet in bi moral že v prvem letu svojega življenja zopet zatisniti oči. Sredi šolskega leta 1917-18 je namreč tedanje ministrstvo za javna dela, kateremu je bilo podrejeno obrtno šolstvo, ustanovilo na italijanski obrtni šoli v Trstu nov oddelek, kjer naj bi se pripravljali bodoči pomorski strojniki prvega in drugega razreda. Sola je bila zamišljena kot dvoletna in bi imela eno slovensko in eno italijansko vzporednico. Za vpis v to šolo se je zahtevala do-vršitev meščanske šole ali treh razredov srednje šole ter triletna vajeniška doba v tovarni za izdelovanje strojev. Soli je bil priključen še enoleten tečaj za one, ki bi imeli razen teh zahtevanih pogojev tudi že predpisano prakso na morskih ladjah. Ne glede na dejstvo, da ob času otvoritve ni moglo biti kandidatov za vpis, saj so bili vsi upravičenci tedaj pod orožjem, in da je tudi po ustanovitvi šole ostala še vedno druga pot v dosego istega cilja, ki ni zahtevala ne meščanske šole ne posebne dnevne šole, jc bil obisk slovenskih učencev še bolj dvomen kajti malo bi bilo slovenskih mladeničev z zahtevano šolsko in strokovno izobrazbo. Radi tega je naša javnost pozdravila usta'V šoie dokaj skeptični'jJj" Ri oviralo graškega ac cSa nacionalističnega /0. “Tages-post», da jc pro" ti novi slovensKj! na šolskem podròj qj ako je nemško avstrij^S* lo Prevzela nalogo, Kjlšci,aicer izpolnil italijons^ '“»alistič-ni tisk, ako >lCj w m°ral tedaj molčati ^ >lnv med Avstrijo iu Ita'Tuo,,,. Sola je bila >ot”JOna> *-mer.ovani so t^, 0rii. in sicer so jih lzf%t bi lahko poučeval'Jte,. , oddelkih, na sio'j'!) n italijanskem, toda I 0 °mu tern.! pa se iž C?en*nih razlogov šola iin, , rižel je prevrat in ^ ‘'"~ šola tudi fortì* kajti po itulijflI'j »j ditvi spada VZ$ L' °rski,‘ strojnih oficirj^j 11 nav-tične akademij*', tt)-, od11 m *a r- Je bila Krc Obenem z Po- morske strojtj'Dkio^ je Avstrija milostj* ‘a tudi slovenske vZf! na ie ita'ij bi," Ideili: u za mizarje, Ni, v Nekdaj sila slabše V,-,, °Jni dobi pa r.araVt* te vzporednic* odprle. 1 Večjo svečo, " it'3' So Rikdar 8mem0 o sreči sploh govoriti, je imel slovenski oddelek na ženski obrtni šoli za ročna dela. Tudi za ta oddelek je bilo imenovano učno osobje in sc je celo vršilo tudi vpisovanje, panska bolezen, ki je izbruhnila jeseni 1918 pa je zavlekla odpretje in preobrat je pokopal tudi ta oddelek. Iz tega jasno izhaja, dn smo Slovenci vsaj na papirju že pred koncem prve svetovne vojne imeli više organizirano obrtno šolstvo V Trstu, kakor nam ga je sedaj poklonila Zavezniška vojaška uprava. Spričo odklonilnega stališča poklicanih čihiteljev v Trstu in na Dunaju pa so si tržaški Slovenci skušali vsaj delno sami pomagati. Po iniciativi «Zasebne slovenske trgovske šole» se je leta 1912. ustanovila v Trstu «Obča obrtna nadaljevalna šola» ali, kakor se je pozneje z ozirom na izpremenjeni ustroj imenovala, «Trgovska in obrtna nadaljevalna šola». Pravila in učni načrt je odobrilo tržaško namestništvo z odlokom od 25. oktobra 1912, tako da je šola začela poslovati že v novembru 1912. NADALJEVANJE ’ v prihodnji številki nike v ječe. Ce je hotel Srečko nadaljevati študije, kjer jih je začel, in če je hotel kdaj o počitnicah med svoje na Kras, se Jc izpostavljal tisoč nevšečnostim. Zveze med italijanskim in jugoslovanskim delom Slovenije so bile pretrgane. Težko je bilo očetu, ki so ga tujci vrgli iz službe in stanovanja, skrbeti zanj, ko Je žive! v drugi državi. Srečko p: spet ni mogel, če Je hotel študirati slovensko kulturo in naš jezik, prestopiti na kako laško univerzo, ki mu v tem ni mogla, ničesar dati. Zvest samemu sebi je rajši vzel naše usodo brezdomca. Pa me boste vprašali: kako brezdomca, mar ni živel med ro. jaki tam pri vas? Da, res je živel v slovenskem okolju, toda razmere na naši strani so bile takšne, da se Srečko kljub vsemu ni mogel čutiti doma. Saj smo imeli dijaške domove, socialne ustanove, štipendije in podobno. Da, vse to smo imeli, toda ne za vsakogar, ne za tiste, ki bi bili teh dobrot najbolj potrebni in najbolj vredni, še celo pa ne za tiste, ki se niso dali duhovno ukloniti. Borba med političnimi strankami za oblast je bila neizprosna. Stranke so kupovale duše in, kdor se ni maral prodati je bil siromak. Srečku so na pr. kot dobremu dijaku ponujali dosti udobno življenje v visokošolskem kolegiju, ki ga je vzdrževala liberalna stranka, znana po svojih koruptnih in izkoriščevalskih voditeljih. Nekaj mesecev je res prebil tam, a ko so tiščali vanj, naj se vključi v njihovo politično gibanje, Srečko pa po svoji vesti tega ni mogel storiti, so ga bednega postavili na cesto. Ali pa se je Srečko potegóval za državno štipendijo; dobil je ni on, ki je stradal, dobili so jo taki, ki so imeli že vsega dovolj, da so potem Se laže ponočevali in zapravljali, a pripadati so morali tej ali oni meščanski stranki. Navezan je bil torej na samega sebe in, čeprav beden, ni rad sprejemal pomoči od prijateljev, ker je vedel, da sami niso dosti na boljšem. Vse to je moral Srečko doživeti, da je spoznal krivico in bil deležen nje trdih udarcev, zato jo je obsodil in se boril zoper njo. Toda za tako neenako borbo ni zadostoval le silen duh, treba bi bilo imeti tudi silnih telesnih moči; teh pa Srečko ni imel In zato je podlegel. Moral je umreti mlad In z njim sp u-mrle neštete še neizgovorjene misli in neizpete pesmi. O Zmerom je bila skrivnost, kdaj se v človeku zbudi umetnik, kdaj se razgiblje njegovo srce, da se zave svojega utripanja v veselju in žalosti, v veri In ubupu, v hrepenenju in odpovedi, kdaj sc mu rodi želja, da bi to svoje notranje življenje iztrgal iz sebe, ga ujel v zvok besede, melodije, barve ali linije in ga posredoval soljudem. — Srečko je že prav do malega živel v takem vzdušju, da je pospešilo v njem razvoj poeta. Oče In mati sta imela mnogo smisla za lepoto, njegov brat je objavljal pesmi v raznih Ustih, sestra Karmela je slovita umetnica na klavirju. Tako je Srečko že ob rojstvu prejel darove, kakršnih ne prejme vsakdo, in začel jih je razvijati, kakor hitro se jih je zavedel Zavedel pa se jih je že zelo zgodaj — z 12 ali 13 letom. Sola, ki jo je obiskoval — namreč realka — naj bi naredila iz njega inženirja, toda Srečku je bolj ležala humanistična izobrazba. Pomnim še, kako pusto mu je bilo — dasi vestnemu dijaku — pri urah fizike, matematike, kemije, ko so te predmete predavali malenkostni ljudje In dolgočasnež^ a kako se je razživlja! ob branju slovenskih pesnikov ali francoskih klasikov. Včasih se je pri takih sivih urah zamišljal v čisto drugačen svet In si zapisal v zvezek kar med formule pesem. Kot šestošolec Je bil že med vidnimi realsklmi literati. Pisal je v dijaški list, hodil na literarne sestanke; kolikor so mu le dopuščala sredstva, težko pridobljena z Instrukcija-ml, je obiskoval gledališče, slikarske razstave, koncerte, predavanja — skratka, ustvarjen je bil za svet lepote. Kmalu je sam urejeval dijaške liste, debatiral, nastopal v javnosti kot predavatelj ali recitator. Kako sproščeno se je izživljal v krogu svojih -EfAllŠ- Mamilo, ki sredi težav, prevar in hudobi) življenja ustvarja ubogemu človeškemu bitju trenutno blaženstvo Pripovedovanje o šejku Hasan ben Sabah Hamairiju aM kakor ga splošno imenujejo Starca z gore, ki je neki živel za časa Križarskih vojsk, ste gotovo že neštetokrat čuli. V sirskih gorah je imel na strmi gori zelo utrjen grad, ki so mu ga čuvali na življenje in smrt vdani stražarji. Pa ni imel samo te stražarje, temveč še mnogo popolnoma vdanih vojakov, ki bi se dali za svojega gospodarja razsekati tudi na koščke. Starca z gore je bil lisjak in je dobro poznal človeško dušo in tajnosti narave. Oa časa do časa je klical svoje zveste v svoj ' grad, v bajne grajske vrtove in razkošne sobane. Tam jim je pripravljal bogate gostije, dajal pa jim je tudi slaščic, v katere je vmesil strup, ki jih je napravil tako čudovito blažene in srečne, da so si domišljali, da so v nebesih. Strup je čez čas tako vplival nanje, da so polagoma vsi pospali. Med spanjem jih je ukazal odnesti iz gradu nazaj v divjo naravo. Zbudili so se in so sanjarili o raju, o sreči in o lepoti, ki sb jo pravkar preživeli. Starec z gore se je pojavil med njimi in jim obljubil, da jim bo skoraj pripravil 'rajsko srečo, če ga bodo pridno ubogali in mu zvesto služili. GROZNI MORILEC ASASIN Ko so šli ti njegovi vojaki nad sovražnika, jim je zopet dal ono čudežno snov, k; jih je spravila v razpoloženje rajske sreče, če so jo malo zaužili, napravila pa je iz njih krvoločne ubijalce in morilce, če so v uživanju tega strupa prekoračili mejo. Snov, ki je i-mela čudežno moč, je bila hašiš. Sovražniki so se Starčevih vojakov grozno bali in do njih ušes je prišlo šepetanje, da jih dela tako divje in krvoločne w-v.-.v.-.*.-.-.-. tovarišev rojakov v literarnem krožku organizacije primorskih študentov! Na univerzi ga je posebno mikala kritika in literarno ustvarjanje. Dasi ni bil glasim in vsiljiv, so ga njegovi akademski učitelji kmalu opazili in jeli ceniti. Spominjam se, kako je pokojni naš veliki literarni zgodovinar dr. Ivan Prijatelj pohvalil njegovo kritičnost, ko je Srečko obravnaval Zupančičevo Veroniko Deseniško. Literarne razmere v prvih povojnih letih v Sloveniji obeležuje mrzlično iskanje novega literarnega izraza in motivike. Zato takrat toliko struj: brez jasnih pogledov na politične in gospodarske razmere so se gnali pesniki v vSe mogoče smeri. Eni so se izživljali v religioznem misticizmu, drugi v ekspresionizmu in konstruktivizmu, tretji so bežali pred stvarnostjo v brezkrvno umetnost zaradi umetnosti, le redki so za- = Aljonz Gspan slutili za odsvitom svetovnega socialističnega gibanja propad starega In rojstvo novega življenja. Tudi Srečko je v tem kaotičnem času iskal, saj imenuje sam sebe poeta, rojenega v bolečino iskanj. Toda ta bolečina iskanj mu Je kmalu postala slast, ko je spoznal praznoto vseh doktrin in programov in zaslutil, da utegne biti resnica le tam, kjer polje živo življenje. Okrog sebe je zbiral prijatelje In jih usmerjal, kakor je dognal, da je prav. NADALJEVANJE v prihodnji številki hašiš, pravih so jim hašišimi, uživalci hašiša. Iz hašašin jo sčasoma nastalo ašašin in iz tega asastn, .ki v marsikaterem jeziku še dar.cs pomeni groznega morilca. HASIS JE SMOLA IZ KONOPLJE Hašiš je arabska beseda za travo. Arabci so vedeli, da daje Starec svojim neko travo, da jih tesno priveže nase. Ta trava pa ni prav čisto nič drugega kot našp konoplja. Hašiš je smola iz konoplje in to iz one, ki raste v suhih in toplih krajih, čim bolj suho in čimbolj vroče, tem več je v rasili-r.i te omamne snovi. Saj tudi naša konopja ima nekam svojevrsten vonj, toda to je le sled one omamne snovi hašiša. Pa si ni to izmislil modri Starca z gore. Kje so že ljudje spoznali konopljino tajnost. KDAJ SO 2E SKITI VTAPLJALI ŽALOSTI V KONOPLJINI OMAMI Dobrodušni grški pripovedovalec Herodot, nam pripoveduje o narodu Skitov, ki so prebivali tam v južni Rusiji že pred davnimi tisočletji. Ko jim je umrla ljuba oseba, so Skiti žalovali. Po pogrebu so se okopali v parni kopeli. I» odej, ki so jih obesili preko nekaj kolov, so napravili neke vrste šotor, vanj so nesli velike kotle in v te kotle vrgli velike razbeljene kamno irj na te nasuli konopljinega semena. Iz kaminov so se pričele dvigati omamne pare, ki so utolažile žalostne pogrebce MEREVENE Iz konopljinega semena delajo olje, prodajajo ga pa tudi mešanega z drugimi semeni kot krmo za ptiče. Tudi v južnih predelih tople in suhe A-merike raste konoplja, ki ima v sebi hašiš. Tam ne pravijo hašiš, nego merevene (marihuana). Tudi v Ameriki in v Združenih nlržavah ter Mehiki je uživanje hašiša, se pravi, merevene zelo razširjeno. Kaj bi ne, ko pa je človeku tako prijetno po hašišu. KAZNJENEC IN KANARČEK Kaznjenci, ki jim je naloženo več let ječe, prosijo često kaznihviško upravo, da bi jim v njih žalostnem življenju dovolila imeti v celici kanarčke. Iz večine ni starim grešnikom toliko, da bi imeli v celici krilatega tovariša pevca, marveč da dobe v celico s ptičjo krmo tudi seme merevene. Tako seme se lahko seje na poti ali na dvorišču. In življenje teče kaznjencu v pričakovanju ali bo rastlo ali ne bo, in če bo, to to listje merevene - konoplje, ki vsebuje čudovito, blaženo snov hašiš. Ob najbolj preprosto pripravljeni cigari se bo s to čudežno rastlino samotna celica spremenila v paradiž in kanarček v rajsko ptičico. HASIS — ČAROVNIK V Združenih državah so cigarete mešane z merevene nekaj vsakdanjega. Seveda so drage in jih prodajajo na črni borzi. Oblast je z zakonom prepovedala te cigarete, vendai jiti najde kdor jih išče in plača. Kajenje teh cigaret je uživanje hašiša. Človeka zaziblje v prijetno razpoloženje, izgubi smisel za čas, za vse omejitve, izgubi čut za prostor. Pojavljajo se mu velike ideje, dozdeva se mu, da leti ih da mu je odprto vse. STAREC IN NEMŠKI CESAR Zopet pripoveduje ‘pravljica o Starcu z gore, da ga'je prišel nekega dne obiskat v njegov grad na strmi skali največji mogotec v Evropi, sam nemški cesar. Starec je hotel pokazati' cesarju, kako so mu njegovi vdani. Dal jim je hašiša, izgubili so reveži smisel za prostor in težo telesa. Starec jih je peljal na grajsko obzidje in jim pred cesarjem vele), naj skočijo v prepad. Kot bi mignil, so od hašiša pijani vojaki planili v grozen prepad. KONOPLJINA SMOLA Hašiš torej mami živce. To je smola konoplje iz suhih in toplih krajev. Konoplji sta dve; moška in ženska, ki daje semena. Samo ženske konoplje imajo smolo s hašišem. Zmečkajo liste in cvete v prah in z nju-hanjem ali kajenjem tega prahu uživajo strup. Potem narede tudi bonbone in sladkarije. Ali pa žvečijo smolo, pomešano z raznimi dišavami. Tudi kuhajo liste in cvete z maslom, da posrka maslo vase to smolo in postane prav zeleno. V raznih krajih love na razne načine to smolo. Ali jo obirajo kot opij ali vložijo kože med rastlinami, da se na njih nabere smola, ali pa stiskajo rastline po platnu, da se na njem nabere smola, ki jo potem zberejo. V redkih količinah prijetno vpliva na človeka, in ga nato zaziblje v prijeten spanec in mu dela tek. Ce ga pa človek zauživa v velikih množinah ga pripelje najprej v trenutno, po daljšem uživanju pa v trajno blaznost. Svet tople Azije je zelo vdan hašišu, ponekod sploh ne goje tam konoplje zaradi vlaken ali olja, marveč le zaradi hašiša, tako n. pr. Arabske dežele, Perzija, Indija, Kitajska. KJE JE DOMA KONOPLJA IN Z NJO HASIS? Najstarejšo domovino konoplje poznamo po Herodotu iz okolice Kaspiškega jezera, domnevajo pa, da so jo tja prinesli iz Sibirije Skiti, ko so se preselili v okolico Kaspiškega jezera v davnih, davnih časih. Pravijo, da so ti južnejši a* zijski narodi manj odporni od nas Evropejcev, kor so preveč vdani raznim strupom in nasladilom, ki uničujejo njih telo; med temi uničevalci ima hašiš zelo mnogo zaslug. Na Evropejca hašiš vpliva ali pa tudi ne. Tudi ga mora Evropejec zaužiti mnogo več kot pa ljudje iz domovine tiašiša, če hoče priti do užitka. Tudi medicina se je že lotila hašiša kot mamilnega sredstva posebno pri operacijah. Baje so ga v te namene Kitajci že davno uporabljali. Pri pa se nič kaj dosti ne čuje o hašišu in njega uporabi v medicini. IN KAJ PRAVI KEMIJA? Da bomo sodobni in moderni ter otroci dobe atomske bombe, poglejmo še hašiš skozi očala kemije. Smola, ki se cedi iz ženske konoplje, naj bi bila kemijska snov di — beuco — pyran. Ta di — betico — pyran pa more razpasti v tri snovi kanabidiol. ki na telo na noben način r.e vpliva, potem v bnnabinol, ki je zelo strupen in pa v tetrahidroka-nahinol, ki marmino deluje na človeške živce in sredi težav, prevar in hudobij življenja ustvarja ubogemu človeškemu bitju trenutno blaženstvo. Osnovna ASPIRIN je izredno razširjeno zdravilo, ki ga dobimo za malo denarja in brez recepta v lekarnah. Aspirin se imenuje nemški izdelek, italijansko zdravilo popolnoma iste sestave kakor aspirin pa se imenuje «Rodina». Aspirin se v vodi težko topi, topljiv je šele v 300 delih vode. Ze od leta 1899 dalje uporabljamo aspirin kot zdravilo proti vročini, glavobolu in revmatizmu. Aspirin se v kislem želodčnem soku le malo razkraja in šele v črevesju razpada v svoje sestavine. Zato je učinek aspirina nekoliko zapoznel. Vendar se ga radi poslužujemo, da si z njim lajšamo revmatične bolečine, prehlad in razne pojave influence. Kljub temu da nam znižuje telesno temperaturo, ni priporočljiv za jetične. Njim poVzroča aspirin zelo močno potenje. Ce zaužijemo nad 5 g aspirina, se kažejo znaki zastrupljenja. Pri zdravljenja z aspirinom ne smemo uživatj alkalne mineralne vode ter sode bikarbone. Tablete vsebujejo 0,50 g aspirina. Običajno jih jemljemo z vodo po 1 do 2 na dan. Pri glavobolu in vročini zadostujejo dnevno 3 tablete aspirina. Pri hudem revmatizmu pa jih vzamemo tudi 7 In več. Vendar je pa to že velika množina, katero lahko določi le zdravnik. Po farmacevtskih predpisih je največja enkratna doza 1 gr (2 tableti), oziroma dnevno 3 g (6 tablet). Otrokom damo le polovico, oziroma četrtino tablete 3 do 4 krat dnevno, kar je odvisno od starosti otrok. CAFI ASPIRIN To zdravilo je aspirin, kateremu dodajo nekaj kofeina. Italijanski proizvod ima ime «Kofeina». Splošno ima popo’noma iste lastnosti kakor aspirin ter ga uporabljamo tudi za zdravljenje onih zdravila bolezenskih pojavov, ki jih zdravimo z aspirinom. Vendar moramo upoštevati, da povzročijo večje množine aspirina lahno in pogosto utripanje žile. Dodatek kofeina pa to prepreči; kofein namreč poveča krvni pritisk ter zmanjša utripanje. oo o LEP GLAS in prijetno govorjeni e si lahko privzgojimo Na vzgojo lepega m prijetnega glasu ne polagamo običajno prav nobene važnosti, Otroice od jutra do večera priganjamo: Drži se ravno, ne grizi si nohtov, umij si zobe, spet si zamazal roke i.t.d. če ima nepravilno raičene zobe, ga takoj peljemo k zobozdravniku, da mu napravi protezo, ki jo mora potem nosit: v ustih, dokler se mu zobje ne uravnajo. Na glas pa popolnoma pozabimo. Zelo grda navada je govoriti glasno, kakor da bi bili vsi poslušale- gluhi in je spet nevljudno, govoriti tako tiho, da mora poslušalec dobesedno natezati ušesa, če hoče kaj razumeti. Mučno je poslušati človeka, ki besede neprestano požira, se kar naprej odkaš-Ijuje, govor: skozi nos prične vsak stavek s «tako», «ah», «če» in «zakaj» ter muči sobesednika z brezkončnim hahlamjem. Posebno nežni spol ima rad hreščeč in ozek smeh, misleč, da je z njim bolj privlačen. Cc srečaš osebo s takim glasovnim «bogastvom», gledaš da se čim preje posloviš. In zakaj bi z nekoliko trdne volje ne odpravile vse te nepotrebne napake? Pričnimo z vzgojo že pri otrocih Saj ni potrebno velikega truda! Mati naj mirno in jasno govori z otrokom ki sc bo takega govorjenja nehote privadil. Popoldacska obleka Iz svetlomodrega volnenega blaga z vložkom iz črtaste svile ter Jesenski plašč z visokim ovratnikom NASVETI in odgovori ljudskega zdravnika B. C. iz Milj; Na mandeljnih se mi stalno delajo beli zrnati čepi, ki odpadejo ko nekako dozore, potem pa se v nastalih brazgotinah zopet napravijo novi. Pred dvema letoma, me je vso zimo bolelo grlo; bilo je vedno rdeče, brez belih oblog. Zdravnik je tedaj ugotovil, da imam kronično angino. Potem pa - so bolečine popolnoma prenehale in od tedaj se mi delai0 čepi. Ali bi bila nujna operacija? Odgovor: Da,- v vašem primeru je operacija priporočljiva, ker s tem bo odstranjeno nevarno žarišče bacilov, kj lahko vsak hip povzročijo dolgotrajne in nevarne bolezni kot: revmatizem, neiritia itd. S. K. iz Trsta; Proti večeru mi noge v členkih otečejo in bole. Čutim tudi veliko utrujenost v nogah. Kaj naj bi bilo temu vzrok? Odgovor: Vaše vprašanje je pomanjkljivo. Kolik© let imate? Kakšno delo opravljate podnevi? Nimate mogoče ploskih nog, T. G. iz Sežane: Prosim za nasvet, kako naj si negujem lase, da mi ne bi tako hitro postali mastni, kljub temu da jih redno umivam? , Odgovor: Pogosto umivanje las ne pomaga nič, prej £u<-; niv-id, kravati ali na drugem ©b’aćilu: hitro odstrane?, madež z lesenega poda. I I tržaško kuhinjo ne, osoli in dobro premešaj. Potem vmešaj 3 rumenjake, 100 g na kocke zrezane gnjati 100 g prav tako zrezanega sira in končno še sneg 3 beljakov. Mešaj toliko časa. da se napravi gosto testo. Nato namažj z maslom model, potresi z drobbnrmi m počasi vlij testo. Peci v srednje topli pečici približno 20 minut. Kako negujemo usnje Ako želimo, da bo usnje ostalo meh. ko in prožno, ga moramo negovati. Najenostavneje je, da ga v določenih obdobjih mažemo z maščobami. Vsekakor so pa predvsem pri novem usnju priporočljivejše emulzije olj v vodi. Težko usnje bo ostalo mehko, če ga drgnemo z zmesjo, ki jo pripravimo tako, da 10 delov raztopljenega loja premešamo z 18 deli olivnega olja. Ta mešanica Je primernejša od ribjega olja. Usnje postane mehko, če ga taremc z glicerinom, vendar pa se v tem primeru usnje neprijetno poti; da se temu izognemo, dodajmo glicerinu nekaj dekstrina ali pa albumina. Tudi lanolin in rumeni vazelin vsrkava usnje kaj hlastno. Omenjeni snovi usnje mehčata in ga dobro hranita. Da se na usnju ne razvije plesnoba ga od časa do časa mažemo s terpen-tinovim oljem. Sveže usnje moramo hraniti v suhih in dobro zračenih prostorih. Ce ga imamo velike količine, ga moramo večkrat premestiti. Ce pa moramo nsnjene izdelke, predvsem rabljene, dalj časa hraniti v vlažnih prostorih, je treba skladišča v obdobjih razku-ževati. Z razkuževanjem namreč uničimo plesnobo. To dosežemo s plini, ki nastanejo pri zažiganju žvepla, oziroma s formaldehidom. Formaldehid dobimo z ugrevanjem formalina. Priporočljivo je, oa v skladiščih z usnjem položimo na več krajih krož-nike, na katerih so gobe, prepojene s terpentinovim oljem, brezovim oliem oziroma petrolejem. Dobro uč nteuje goba. omočena z mešanico vseh teh tekočin. Tako pripravljeno gobo damo lahko tudi v luk”3'Ea'to kovinsko škatlico, ki jo obesimo na zid. Guruji del copat je iz volne, podplat pa iz preš te k obuCevine. Iz te Je tudi kitica s katero obš'Ješ rob podplzta. Zadostuje približno 50 g sive in 20 g modre volne Copate pleteš v obliki nogavice sivo volno 1 v. d.; l v. le prvi In zadnji dve z. pleti <1. Kadar naprav š 16 prog, snameš na Učni strani ob straneh pete vse zanke, nato nabereš na lični strani ob straneh pete 16 z. in pletež na vseh zankah tako, da pleteš vrhnji del copat 2 v. s sivo, 2 v. z modro volno, zanke pa, ki si jih nabrala ob robu pete, samo desno v sivi barvi. Vsako drugo v. snemi po 1 z. na obeh straneh, kjer se združujejo barvaste proge vrhnjega in spodnjega dela copat, dokler jih ne ostane samo 8. Po 24. progi pleteš konico le v sivi barvi. Za to snemaš po 1 z. ob straneh vsako drugo vrsto na lični strani (trikrat) tako da ostane samo 8 z., ki jih snameš hkrati. Podplat naprav š iz več piarti prešite klobučevine in ga prišleš na zgornji del. Nato spleteš kitico iz klobučevine In jo priSiieš v dveh vrstah okrog pedalala. Na notranjo stran conat pa daš tenek podplat Iz klobučevine. Da se nam copate- lepo Nasnuj 70 z na 4 pletilke in pleti drugega kroga, dokler ti na pletilkah opr'mejo, naoraviš spredaj dve gubi ||6 v 1 d. 1 1. Potem pleti ves gornji ne ostane 60 z. Po 10 modri progi prič-v čazdaljl deseMh zank in 8 prog del copat v progah: 2 v. s s:vo in 2 ni plesti peto na 23 z. (rob, ki je na-visoki, nato ebkvačkaš rob teh gub M v. z modro volno. Po peti modri prc-stal tam, k:er si poprej snemala, pri-z nizkimi vbodi in vdeneš vrvico v ijgl snemaj po X z. ob koncu vsakega de na sredino). Sedaj pleti samo s barvi prog. 2. L. iz Tolmina: Bila sem že prj mnogih specialistih za oči. Vsak mi svetuje drugače. Imam 18 let. 2e od rane mladosti, to je od J tretjega leta dalje, nosim načini- J ke zaradi kratkovidnosti. Ker ne- I prestano obiskujem (12 let) šolo, j mi je začel vid pešati. Zlasti pa to j močno občutim na levem očesu. Z | desnim cč-'som še kar dobro vidim. Z levim sicer vidim osebe in predmete, toda ne tako, kot bi jih morala. Sicer opažam, da levega očesa sploh ne potrebujem pri u-čenju in ostalem delu. Zato se mi desno oko neprestano solzi-Vsak dan uporabljam kapljice, » ni nobenega uspeha. , Ker sem v neprestanih velikih skrbeh, vljudno prosim, da mi svetujete, kaj naj napravim. Odgovor: E* od tretjega leta starosti nosite očala. Ali niste morda zaradi škliijer.-ja dobili naočnikov! kaj na slabovidno oko č» sedai p* škili? Ce ste stari še 18 let, sc vid na slabovidnem očesu ne bo ve4 popravil. Da se zdravo desno oko hitro utrudi, je vzrok v nrmsoo-ru, saj sami pravite, da že 12 1** študirate in to vedno le z desniI*, očesom. Morda Vam tudi stekla v oč-lih ne odgovarjajo več? Na vsak način bi bila potrebn* i ponovna temeljita preiskava vrd*' stekel v očalih, eventualne™ škiljenja in nato ponovna kontrol* ,j čez 1/2 leta. da se doženc ali vid res peča oii je stalno enako slah-jj Svetu iem vam. do t>e begate 1 zdravnika do zdravnika; imet** | stalnega zdravnika in njemu **” j upajte, on bo pozrtal vaše oči: "j ! pazil bo vselro spremembo in Van1 dal dober in koristen nasvet. Dr. C. »■ o o o f/BilBi Bf • • • _. da odstraniš madeže aneli1*’ . skega črnila z vodikovim pr*’ kisom. -J ... da bo sir ostal svež, če ga o*T ješ v ruto, ki jo namočiš v bcl^ | vinu. w ; ... da tl čebula no privabi •‘Al V oči, če jo držiš v vodi, ko jo rež**’ j POBIRANJE: in slaCenfe koruze Nadaljevanje iz prejšnje številke Kjer pa pridelujejo koruzo v večjem obsegu imajo za Sušenje koruze napravljene posebne sušilnice, imenovane «koruznjake». Te su-šilnice so navadno 3 metre visoke, znotraj pa 60 đo 70 cm široke ter navadno zgrajene iz letev. Delžina se ravna po potrebi, pri čemer moramo upoštevati, da spravimo lahko v vsak kubični meter sušilničtc prostornine po približno 10 do 11 stotov koruznih storžev, kar odgovarja povprečnemu pridelku na en četrt ha, ali pot orala tokoli 28 arov), ako računamo, da daje koruza na en ha površine 15 stotov zrr.ja in da daje en stot svežih koruznih storžev približno pol stota zrnja. Koruznjak mora stati na odprtem prostoru, da ga lahko preveva veter. Ce koruznjak ni do vrha poln storžev moramo po vrhu vreči nekaj slame, da dež ne namaka storžev. Razumljivo je, da sinemo v ko-ruzr.ak shranjevati samo storžev, ki smo jim peclje tikoma odlomili in jih očistili vsake kožuhovine. Kaj bomo pa počeli s koruzni-co? Letos, ko je malo krme, moramo stremeti, da s koruznico povečamo zalogo krme. Zato bomo koruznico čimprej poželi. Kdor ima že silos, bo koruznico pomešano z razno drugo zeleno krmo in zelenimi ostanki okopavin takoj zrezal ir.' ensiliral. Kdor pa silosa nima, naj požeto koruznico postavi Pokonci kamor koli pod streho, da se posuši. Kdor nima primerne strehe, naj jo skuša posušiti na son-! cu, nato pa naj jo zloži na kup in pokrije s slamo. Nikar pa ne puščajmo koruzr.ice Eez zimo na njivi. Za koruzo je treba namreč na vsak način zemljo preorati takoj jeseni. Ako ne sejemo na ta prostor ozimnega žita, napravimo vsaj zimsko praho — samo da izorjemo korenine koruznih rastlin na površje, dp čez zimo razpadejo kepe prsti, ki jih koruzne korenine oklepajo in ki bi nam bile sicer spomladi pri oranju in pripravljanju zemlje v veliko napoto Id oviro. Koruzni storži se počasi sušijo, zato je koruza godna za luščenje Sele pozno jeseni. Koruzno zrnje niti takrat, ko se storži toliko osumijo, da se dajo luščiti, ni dovolj »uho za shrambo ali pa za prodajo, marveč ga morpmo še nadalje skrbno sušiti na zračnem prostoru v tanki plasti razgrnjenega ali pa Posušiti umetno, pri čemer pa seveda trpi kalivost, tako da umetno sušenje za semensko blago ne prianja v poštev. Koruzo luščimo lahko na več načinov. Najbolj enostavno je, če drgnemo storž ob storž, kar pa je mogoče le, ako so storži prav suhi in če so bili dovolj dozoreli na njivi. Njivske dozorelosti namreč Pri koruzi ni mogoče nadomestiti 2 nobenim sušenjem. Prav uspešno in enostavno lu-*čimo koruzo takole: v klop ali kako drugo desko zabijemo ob robu kuhinjski nož ali kako drugo ne Preostro ploščato želeno. Sedemo Pu desko in ob to železo luščimo koruzne storže. Zrnje pada v pod-»tavljeno posodo. Imamo pa tudi luščilne stroje za koruzo. Medtem ko narobkamo na r°ke z železom samo en stot zrnja 113 ur°, ga z malim luščilnikom jmiuščimo lahko v istem času o-k°ii tri stote, z velikimi stroji ce-° do deset stotov na uro. Kjer u-Porabijajo koruzo samo za krmo. Uporabljajo stroje, ki drobijo isto- ‘«sno tukn Trni«- trnlror storže. Ko- ovsom. Znano je tudi, da so s koruzo krmljeni konji sicer lepo rejeni, vendar nimajo one moči in še manj one živahnosti kakor konji, ki jih krmimo z ovsem! Vsekakor najlaže spravljamo storže pri prej obžeti koruzi. Z vozom se peljemo enostavno preko njive in sproti lomimo storže, preostala stebla požanjemo ali pa porujemo pozneje za steljo. 2) Drugi način spravljanja koruze je naslednji. V primernih presledkih požanjemo tik pri tleh tri do štiri vrste koruze tako na široko da lahko pelje naložen voz skozi nastalo vrzel. Nato peljemo za-prežen voz počasi skozi to preseko, a od obeh strani donašamo s košarami k vozu storže, ki jih sproti lomimo od stoječe koruze. Tudi v tem primeru ločimo torej storže od koruze že na njivi fn jih zvozimo takoj na mesto, kjer bomo ličkali. Koruznico pa požanjemo posebej, povežemo in odpeljemo. Dobra stran tega načina spravljanja koruze je v tem, da lahko vso koruznico uporabimo za krmo, bodisi insiliramo, bodisi posušimo. Pač pa je precej zamudno in težavno nositi storže v košarah skozi še stoječo koruznico na voz. 3) Koruzo spravljamo tudi takole: Cele koruzne rastline s storži vred požanjemo in zvozimo kakor koli pod streho, kjer potem storže odtržemo. Na ta način smo s spravljanjem hitro gotovi, kar pride prav, če je vreme nestalno. Slaba stran pa je v tem, da je treba s trga 1 'njem storžev pohiteti, kajti če leži sveže požeta koruza na kupu več kakor dva dni, je nevarno, da se preveč segreva tako da se pokvari ne samo koruznica, marveč tudi zrnje. Bodisi da spravljamo koruzo na ta ali oni način, vedno moramo pa ziti, da koruzne storže pravilno lomimo od stebel I*.. sicer mort.mo uporabljati pri trm delu obe roki Vedtem ko z ene. roke prt’isner «•* vrh storža navzdol, moramo z drugo roko spodnji del storža, prav za prav pecelj, stisniti k steblu. Pri takem postopanju se koruzni storž odlomi navadno tako, da ostane le malo pil nič peclja zraven, kar je iz več razlogov koristno; predvsem zato, ker nam ni treba nosi ti tisočev pecljev brez potrebe na voz. Nadalje ostane pri tem načinu navadno večji del vrhnib listov kožuhovine pri peclju, tako da je slačenje mnogo lažje. Ličkanje koruze je že er» nekdaj največji praznik za kmečko mladino. 2e od nekdaj se k temu delu zbirajo navadno zvečer. Vsekakor pa ne smemo s ličkanjem predolgo odlašati, ker se sicer na kupu ležeči storži začno segrevati in trpi pri tem tudi kakovost zrnja. Se na nekaj ne smemo pozabiti; in sicer da moramo staviti največje, najbolj na gosto in najbolj do konca dodelane storže posebej za seme za prihodnje leto. Prav za prav bi morali storže za seme odbirati že na njivi, in sicer od rastlin, ki so obrodile po tri ali vsaj po dva storža. Kdor ima čas, da V zadružni kleti pretakajo vino lahko to važno delo že na njivi o-pravi, mu zelo priporočamo! Ako mu to ni mogoče, naj ne pozabi vsaj pri ličkanju, da je pridelek koruze — k.akor vsake kmetijske rastline — odvisen v največji meri od podedovanih lastnosti, t. j. od semena. Vsekakor moramo shraniti za seme nekaj več storžev kot potrebujemo semenske koruze za dom, kajti gotovo je nekaj sosedov, ki bi si morda želeli boljšega semena. Kdor redno posluša našo kmetijsko uro, mu je gotovo še ostalo v spominu, da smo pred kratkim precej podrobno govorili o odbiri semenske koruze. Zatorej ko važna je odbira koruznega se- ko važna jo odbira koruznega smo mena. Torej pojdimo malo dalje. Kje bomo sušili koruzo? V naših krajih imamo navado, da sušimo koruzo, zvezano v kite, obešeno bodisi v kakem podstrešju ali pa pod nadstreškom hiše. Ta način sušenja koruznih storžev ni napačen, vendar je mogoč le pri kmetih, ki pridelujejo sorazmerno majhne količine koruze. Vsekakor je prvi pogoj, da je prostor, kjer koruzne storže sušimo, dovolj zračen. Ako je ležala koruza, preden smo jo slekli, predolgo na kupu, se storži radi trgajo In padejo na tla. KMETOVALEC v novembru butarah, da tl ne splesnijo korenine. POLJEDELSTVO Z njiv spravljamo zadnje jesen-menjene za pomladanske setve. Niske pridelke; krmsko peso, strniščno repo, korenje in zelje. Shranjujmo te pridelke prav tako skrbno kakor krompir, da jih ohranimo pred gnitjem. Večina ozimnega žita je že posejanega, kdor ga Se misli sejati, naj to stori čimprej. Le tisto ozimno žito, ki sc že pred zimo dobro ukorenini in obraste, uspeva dobro tudi pozneie in da dober pridelek. Zato pa je treba ozimnim setvam bolj izdatno gnojiti z dušičnimi in fosfornimi gnojili, da seme hitro vzklije in rastlina bujno požene iz zemlje ter sc toliko o-braste, da bo lahko kljubovala tudi hudi zimi. Nadaljujmo s kolikor mogoče globokim oranjem njiv, ki so tati ped njivske zemlje ne sme o-stati nezoranc čez zimo. Kdor ima hlevski gnoj, s katerim namerava gnojiti pomladanskim setvam, naj ga razvozi že sedaj ter takoj raztrosi in podorje. prašičereji hudo maščuje. Abo hočeš dobiti od svojega prašiča mnogo slanine, ga začni pitati, ko je star vsaj eno leto. Le popolnoma dorasla žival fvori pri pitanju obilo maščobe. KLETARSTVO riizno tako zrnje kakor storže. Ko-zrnje vsebuje sorazmerno ze-‘° Veliko tolšče ter je zato izredno ®vilr.o. Vendar je res, da je ko-mnogo teže prebavljiva ka-.°lr Pa druga žita, posebno za člo- , Iter vsebuje mnogo tolšče, se od ^°Uize živali hitro debelijo. Ven-*r ie »pet res, da je na primer u, Hiška slanina slabše kakovosti, ru? S° bili Prašiči krmljeni s ko-° kakor pa ječmenom pii pa ŽIVINOREJA TRAVNISTVO Za naše travnike je treba vse bolj skrbeti. Cas je, da začnemo sedaj v novembru skrbeli tudi zanje. Kaj je treba v tem pogledu ukreniti? 1) Travnike je treba pobranati in jih očistiti mahu in drugih škodljivih rastlin, ki črpajo Iz zemlje hrano, namenjeno kulturnim rastlinam. 2) Travnike je treba jeseni gnojiti s hlevskim gnojem ali kompostom. Od umetnih gnojil uporabljamo superfosfat (4 do 6 stotov na ha). Izvrstno gnojilo za travnike je tudi pepel. Le dobro pognojen travnik da dovolj in obenem redilne krme. Koliko nerodovitnih z vsem mogočim grmičevjem zaraščenih in kamenjem nametanih travnikov je Cim se poleže kipenje, začnimo mlado vino čistiti. Večkrat ostane v vinu nekaj nepredelanega sladkorja. To je vzrok, da se vino dobro ne očisti in spomladi ponovno zavre. To lahko preprečiš na ta način, da dodaš mlademu vinu močno dražje, čim neha vreti. Vino ponovno zavre, dražje se še enkrat dvigne in vino se očisti. Večkrat je vzrok nepopolne preosno-ve sladkorja prenizka toplota v kleti. Tudi v tem primeru si lahko pomagaš, talco da v kleti zanetiš ogenj ali pa da vinu dodaš segretega mošta. Cim kipenje poneha, je treba sode napolniti do vrha, ker bi dru gače mlado vino v nenapolnjenib sodih dobilo «cvet». Ko začne počasi zmrzovati in se pojavi slana, ne goni živine na pašo, da se izogneš napenjanju in pri brejih živalih tudi zvrženju. Pri prehodu od zelenega na suho krmljenje postopaj z vso previdnostjo. Obvaruješ se s tem marsikatere nevšečnosti v hlevu. Skrbi, da breje živali ne bodo na prepihu, nastiljaj jim dobro in krmi jih, v zadnjem času brejosti le z dobrim senom. Teletom razkuži takoj po skotitvi popkovino, da se ne vname in začne gnojiti. Da se tele ne presesa, naj v začetku sesa le vsaki dve uri. Hlev naj bo čist, ker je živina pozimi vedno bolj navezana nanj. Zelo koristno bi bilo, če bi se naši kmetovalci naučili, da bi vsako jesen prebelili hleve. Čistoča je polovico zdravja, pravi pregovor, in to ne velja samo za človeka, ampak tudi za živino. Pripuščaj le popolnoma dorasle svinje. Ne plemeni v sorodstvu. Sorodna plemenitcv se posebno v CUa{te Ute Šilite! še v naših krajih. S pridnostjo lahko spremenimo nerodovitni travnik v dobrega. VINOGRADNIŠTVO Pripravi gnojne grede. Pose} zimsko špinačo, peteršilj in korenje. Radič pokrij z listjem ali z listnatim vejevjem, da bo spomladi zgodaj ozelenel. Vso drugo občutljivo zelenjavo pa pokrij z vejevjem, s koruznico ali pa s slamnatimi odejami, ako jo hočeš varovati pred mrazom, Pokrij pa tako, da bo pokrivalo ali odeja vsaj 10 do 15 cm od taL SADJARSTVO VRTNARSTVO CVETLIČARSTVO V vinogradih stojijo trte prazne in od njih odpada orumenelo listje. Trte se pripravljajo k zimskemu počitku, a vinograd še ne sme počivati, pač pa mora izbrati lene jesenske in zimske dneve za delo. Dela, ki jih opravljamo v jesen-času a vinogradu so: okopavanje in skem in zgodnjem pomladanskem gnojenje, obrezovanje trt in izmenjava slabih in trhlih kolov, popravila zidov, jarkov in teras, ki zadržujejo zemljo, da je ne odnaša deževnica ter kopanje novih vinogradov Vsa ta dela zahtevajo mnogo časa in dosti del ivnih moči. V sadovnjaku imamo v novembru dosti opravkov. Glavna dela so naslednja: 1) Ko nastopi mraz, začnejo lesti iz tal na sadno drevje samice znanega škodljivca «zimskega pedica» Samica odloži pod staro skorjo in druge razpokline svoja jajčeca, iz katerih se izležejo spomladi gosenice, ki napravijo ogromno' škodo. Škodljivcem lahko preprečiš dostop na drevo, če ga otopiš z lepilnimi pasovi. Običajno jih prilepimo na drevo 1 do in 1/2 m cisoko od tal. Lepilo je treba večkrat obnoviti, posebno če je slabše vrste pa tudi drugače se rado posuši ali pa nanesejo veter in mravlje nanj pesek, preko katerega se lahko škodljivci povzpor.o više na drevo. 2) Ob lepem vremenu, ko ne zmrzuje, odžagaj z dreves suhe nalomljene in* nepravilno zrasle veje. Rane razkuži s 5 odst. no raztopino modre galice ali 3 odst. no raztopino «antiparazita». S sadno strguljo ali jekleno drevesno ščetko odstrani z dreves mah in lišaje; Gnoji sadno drevje In prekoplji drevesne kolobarje. V neograjenih sadovnjakih in pri obcestnih nasadih zavaruješ mlado drevje pred zajci s slamo, koruznico, latami, lubjem in podobnim. Jeseni izkopane divjake zakoplji v zemljo, pa ne V S čebulnicami zasejane grede zavaruješ pred suhim mrazom s pre-i perelim gnojem, listjem ali s smrekovimi vejami. Občutljive trajnice pokrij z listjem, preperelim gnojem ali kompostom. Nizke rože (vrtnice) obsuj pedenj na visoko z rahlo prstjo in jih obloži z listjem. Debelnim vrtnicam visoko poreži predolge mladike in listje, ako ni že samo odpadlo tHZ jih položi na zemljo in jih pokrij z rahlo prstjo ali Ustjem. Vrtnice pokrij tik pred mrazom, čim kasneje, tem bolje. Pri sobnih rastlinah, ki stoje m» hladnem, opuščaj zalivanje; da jih ne motič v zimskem spanju. Palme in druge listne rastline v sobah zalivaj zmerno. Večkrat jim poškropi listje z mlačno vodo, da jim ne škoduje suhi sobni zrak. ČEBELARSTVO Kdor jih še ni, mora v tem mesecu vzimiti svoje čebele. Razumen čebelar je že v oktobru izvršil vsa jesenska dela v čebelnjaku, pregledal vse družine, po potrebi dodal medu, zožil gnezdo, združil slabiče itd. V tem mesecu nima drugega dela kakor da zavarje svoje čebele pred mrazom ici nezgodami. Zato naj zamaže vse morebitne razpoke na panjih s kitom tn prazna medi-šča napolni s suhim listjem in slamo. Zrelo zoži na nekaj cm. Kdor ima v čebelnjaku miši, naj jim nastavi strupa ali pasti, ker miši zelo vznemirjajo čebele pri zimskem počitku. Vzimljenje čebele pusti lepo na miru. Ne sekaj drv v bližini čebelnjaka. Vznemirjene čebele porabijo mnogo več medu. To ni v tvojo ne v njihovo korist. Dr. J. BASA 12 LI U DIKI TEONIK A MtB NOVIMI KNJIGAMI Slovenski knjižni! zavod je izda! slovenski prevod enega najbolj znanih srbskih humorističnih romanov Pop Clrov i pop Spiro, kl ga je je napisal Stevan Sremac. To delo, ki je parodija na življenje pravoslavne podeželske duhovSCine, Je eno najbolj značilnih del srbske književnosti pretekla stoletja. V Srbiji je močno priljubljeno in razširjeno, slovenski prevod pa bo omogočil branje tega dela tudi širšemu krogu slovenskih bralcev. Pisatelj duhovito prikazuje v romanu življenje dveh častnih popov, njiju žena in hčera, med katerimi vlada pristno prijateljstvo. Končno pa se zaradi zeta razvija med njimi hud spor, ki razgiba vse podeželsko življenje, Delo, ki se odlikuje po mojstrskih opisih ljudi in raznih podrobnostih iz življenja ter po zdravem humor ju, pritegne vsakega čitatelja, tako da bo nedvomno tudi pri nas našlo obilo hvaležnih bralcev. Pri založbi tiskarne družbe Sv. Mohorja v Celju je izšla pomembna zbir. ka Stritarjevih izbranih pesmih katere je izbral uredil in katerim je napisal opombe Frane Koblar. V obširnem in skrbno obdelanem uvodu podaja urednik pregled Stritarjevih pesmi, razčlenjuje Stritarjevo pesništvo ter prikazuje politično, družbeno in kulturno okolje dobe, v kateri so pesmi nastajale. Pesmi same je Koblar razdelil v 4 skupine. Dober mesec dni pred prvo obletnico smrti skladatelja Rista Savina je izšla izpod peresa Cvetka Dragotina monografija o tem pomembnem slovenskem skladatelju. S knjigo Risto Savin: Osebnost in delo (Državna založba Slovenije) je bila izpolnjena velika vrzel v naši literaturi. Do danes smo namreč Slovenci imeli eno samo monografijo o slovenskem' skladatelju, In sicer o Emilu Adamiču. Ccetkova knjiga predstavlja torej drugo delo te vrste v slovenski literaturi. Pisec je v njej obdelal Savi-novo življenje, njegovo skladateljsko delo, zlasti njegovo ustvarjalnost na področju opere, dodal kompleten seznam skladateljevih del ter več cclo-# stranskih prilog Savinovih glasbenih del in korispondence. NAZAJ V NAFTALIN NO VELA Napisal. SLA \/liU KOLAH Ilustriral; W0 REŽEK Sin je gledal na očeta pomilovalno : posmehljivo. — Tata, to so predpotopni predsodki! — Molči in sramuj se!... Ti nisi moj sin, ti si zločinec, jaz se ti odrekam! Sicer pa. pojdi v kopalnico, umij se in pojdi spat! Ti si pijan! — Na ukaz! — je zabrusil Sa co, izzivalno, ostro udaril s petami in odsaluliral: «Za poglavnika i dom —spremni!» se malo spotaknil in odkorakal v svojo sobo. Dr. Josip Klokoški ni nikdar bolehal na sentimentalnostih. Kot advokat je bil pripravljen, da brez velikih predsodkov oskubi vsakega, ki bi se pustil, toda da mu j je sin klavec, da pride krvavih rok domov, to je bilo malo preveč tudi za njegove živce. Za rodbino Klokočki je bil to težak urarec in to strašno odkritje v ostalem že prej znano vsemu Zagrebu ta grda sramota je tiščala, je dušila vso hišo. vso družno kakor jesenska megla livado. Toda kasneje so se sčasoma pomirili. Saco se je baje poboljšal. Vsekakor je postal bolj oprezen, pa če si je kjerkoli tudi okrvavil roke (to mu je postala ce kar potreba) se doma ni več kazal krvavega. Mladič ni imel rad družinskih scen, gotovo mu je bilo zoprno mamimo vreščanje in njene omedlevice. V tistem času je eden bližnjih prijateljev dr. Klokočkega, gospod dr. B., tudi advokat, postal poslanik Neodvisne države Hrvatske v nekem glavnem mestu severne Evrope. Dr Klokočkemu je zaigralo prijateljsko srce. Vendar je to prijeten občutek, če si osebni tako rekoč, intimen prijatelj diplomata v visokem položaju. Poleg tega bi mogla stvar biti zanj tudi koristna. Mogoče bi mogel tako po prijateljstvu potisnili v diplomatsko službo, še najbolje v isto poslaništvo, svojega Saca. Naj gre dečko v široki svet, naj dobi malo svetskega diplomatskega «siila». Ob dr. ju B-ju, ki je zelo izobražen in kulturen človek, bi mu bilo to še posebno olajšano. Pa če iz tega ne bi bilo nič, ker Saci smrdi vsaka knjiga, bi se vendar očistil ustaškega divjaštva, ne bi več klal žena in otrok... Ako pa se povrh vsega položaj obrne, gospod doktor Klokočki je bil namreč realist, in izgubi Nemčija vojno ter propade z njo tudi ta nesrečna NDH, tedaj bo v inozemstvu kot majhen diplomatek laže ušel kazni in maščevanju. Priredili so «gala» večerjo, ene številnih poslovilnih večerij, ki so ji!) v teh dneh prirejali v Zagrebu na čast novopečenemu poslaniku. Samo po sebi je naneslo, da so bili povabljen; ha večerjo dr. Mladen Lorkovič in še nekateri ustaški prvaki. Toda Jendekovih niso povabili in to je hudo užalilo in razžalostilo nežno srce molistive gospe Melite. Njej in njenemu Rudolfu seveda ni bilo mnogo dp te ustaške družbe, njima niso prav tako močno imponirali ti ustaški ministri, toda zopet ni bilo prav, da se Klokočkijevim najbrž 'ne zde '.primerni, ali da so premalo p ornem imi in da ne spadajo v tisto imeniino družbo. Prijateljstvo se je pričelo ohlajati. Klokočki j e\’i sp priredili še dve ustaški večerji in zopet niso povabili gospe in gospoda Jendeka, toda niti drugih starih prijateljev. Zanje so Klofcočkijevi pripravili posebno, kakor so se sami izrazili, «tolažilno» večerjo, ki jc potekla precej prisljeno, brez pravega razpoloženja. Od tedaj so minil; dva do trije meseci. Sicer pa Saco kljub vsemu nj odšel med diplomate. Njemu prav za prav ni bilo do take kariere. Tu, v svojem PTS-ju je imel svoj motor, svojega konja, svojo družbo, tu se je počutil veliko lepše kot v kaki dolgočasni diplomatski pisarni, o onem pa, da bi mogla Nemčija izgubiti vojno, da bi NDH utegnila propasti ter da bi moral on, Saco, nekomu odgovarjati za svoje grehe, pa ni moglo biti nit; govora. K tej družini torej je šla gospa s plemenito nalogo, da reši iz krempljev ustaške policije in tako gotovega pogina neznanega šoferja. Pozvonila je. in dekle, kj ji je odprlo vrata, je kar obstalo. Milostiva gospa Irena je bila sama doma. — «Q, Melita, zelo drago mi je!» — se je stara prijateljica iskreno razveselila obiska. «Zelo lepo od tebe, da si prišla! Res ljubo mi jel J Tudi jaz sem se nekajkrat odpravljala k tebi, toda veš, kako 1 je: vedno se najde kakšno delo, nastopi kakšna zapreka... Pa se vem 1 dar ne jeziš?! — je govorila Irena s svojim nekoliko hripavim gia- ’ som. — Izvoli, prosim te, sedi, da se te nagledam. Gospa Irena je bila pravo nasprotje svoj! pet do šest let starejši prijateljici Meliti. Ta je bila svetlolasa, plavdi oči, koketna, polna in še vedno gibčna v hoji in kretnjah, medtem ko je bila Irena visoka, koščena brinetka, ostro rezanega nosu, temnega, malo trdega pogleda in črnih oči. Moderna žena športnega tipa. Vedno je nosila čevlje z nizko peto, medtem ko je Melita drobno skakljala na visokih petah. Medtem ko sta ognjevito izmenjavali vzklike vprašanja in odgovore, se je gospa Melita po ženski navadi diskretno razgledovala okrog sebe in ugotovila, da je tudi po zvezah s političnim in diplomatskim svetom ostalo vse pri starem. Star; klavir, polica za note, naslanjači nedoločenega sloga, steklena in nizka omara, starinska ura in še vse mogoče, a vse precej nespretno nagrmadeno. Na steni je viseia oljnata slika Bužana: Sestinke in nasmejana ciganka, delo ^tega avtorja (katerega je dr. Klokočki posebno častil), dalje velikanska marina nepoznanega slikarja, nešteto fotografij in kot novost velika slika «Poglavnika». Dekle je postreglo z likerjem in keksi, malo sta posrkali, nato je gospa Irena prekrižala nogi, si prižgala cigareto in izrazila 'iskreno priznanje novi pričeski gospe Melite. Beseda je tako nanesla na slavno in nemadkriljivo Ketty, ki je bila obenem tudi Irenina česalka. Gospe sta se brez obotavljanja zedinili, da je Ketty res zlata žena m Meliti se je nudila prilika, da preide takoj v napad. Ni lahko prositi, toda često tudi prošenj ni lahko sprejemati. Zato se je gospa Irena takoj zresnila, vzdihnila in podvomila, ali bo mogoče v tej stvari kaj doseči. Njen mož se princlpielno v take stvari ne meša čeprav je odvetnik. Ne kaže, celo zelo kočljivo je, prav nevarno. Zavzejnaš se, a ne veš za koga. Družina vedno trdi o nekom, da je nedolžen kakor jagnje božje, on pa je morda najnevarnejši partizan in komunist. Komu danes lahko verjameš?! Oče ne more sinu, sin ne očetu, brat ne bratu! — Mislim, — jo je prekinila gospa Melita, da bi Saco vendarle mogel tu vsaj nekaj poskusiti! — Saco?... Tudi če bi mogel, dvomim, da bi hotel! — Tudi menj na ljubo ne? — je kot v zadregi koketno dejala go* i špa Melita. — Mar nisem še vedno, vsaj nekoliko nekdanja njegova teta Melita? * Vprav tedaj je prišel Saco. V predsobi jn še v neki sobi so glasno loputala vrata, slišati je bilo žvenketanje ostrog in topot škorenj. Bučno je vstopil v salon in nekoliko obstal. — Poljubljam roke, teta Melita! — Ha, ali ti nisem rekla? — de ona zmagoslavno. — Saco se ml * ne bo izneveril!... Se vedno sem njegova stara teta!... Pristopil je s sigurnim korakejn, udaril s petami svojih rumenih { škornjev da so ostroge skladno zazvenele in dvorljivo poljubil ponu- ) deno rožico. V hipu, ko je prijela njegovo krepko roko, ji je prešinila glavo misel: — Prav ta roka je klala ljudi! — toda čudno, vendar se ni zgrozila. Morda zato, ker je ta Saco bil pravi fant na pogled, visok, suh in vitek kakor hrt, ožgan od sonca in vse na njem je bilo kakor ulito. Ves mamin sin. Samo pogled mu je bil moten in nemiren. Zelo neprijeten pogled. — Poslušaj, Saco, prosim te, sedi in poslušaj! Vem, da te bom namučila, toda sedaj ti ne pomaga niti bog! lll1tllllllllllllllllllllillllllllllllliilllllllllH!llllllllllllllllllllllllllllllilltlllllllll!l!llllllllll||l!llllllllll!ll|||||||!illlll|II!!l|||H||||il|||l!llll|||||||||||||||l!ll!llll||||||||||||||||||!lllllllllllllllllllillllllllllillllllllllllllllllllllllllllllll!lll!!llllllllllllllllllilllllllt!l!llllllllllllllllll!!llllllll!lll IGIDMl) HMMÌI3 .•.•.Z— nab nasmeji faaged ~— i Letos 23. septembra je minilo 30 let, odkar je omahnij v smrt največji slovenski gledališki umetnik, igralec Ignacij Borštnik. Umri je v Ljubljani, kamor so ga poklicali iz Zagreba, da bi organiziral slovensko dramsko gledališče po Po prvi svetovni yojni. Oprijel se je dela z veliko ljubeznijo, saj mu je bila domača zemlja vedno pri srcu. S tihim hrepenenjem se je vrnil v Slovenijo, izven katere je preživel četrt stoletja na hrvaškem odru, ki mu je prinesel nedeljeno priznanje in tudi slavo, saj je bil poleg Miše DImitrijeviča in Dragutina Freudenreicha, posebno pa po smrti Andrije Fijano (1911) prvak zagrebške drame. S prvima dvema je odpravil z odra patetičnost stare šole ter jo nadomesti; z naravno igro. Horštnikova pot k gledališču in od gledališča k slavi je bila pot resničnega slovenskega talenta. Do. ma pod planinami v Cerkljah med Kranjem in Kamnikom (rodil se je Ib julija 1858.). je najprej obiskoval gimnazijo, potem učiteljišče in je nato stopil v službo kot zavarovalni uradnik k banki «Slaviji» Ob tridesetletnici Prešernove smrti, dne 8 februarja 1879. So mladi Igralci ljubljanske čitalnice obiskali mesto Prešernove smrti in pri- redili spominsko svečanost na Prešernovem grobu v Kranju. Po ©hišnikovega groba je precisai Borštnik v zaključeni družbi Prešernovo «Novo pisarijo», S posebnim poudarkom je naglasil stih «Tragedija se tudi nam obeta». Pri teh besedah ga je prekinil aplavz. Predsednik Čitalnice je dejal z vzlikom: «Naček, ti bi lahko postal če ne pisatelj, pa vsaj igralec tragedij». In zgodilo se je, da so Borštnika, ki je kot diletant nastopal prj prireditvah Čitalnice (prvič 10. decembra 1882), v jeseni 1885. poslali na Dunaj v šolo k igralcu ondotnega Burgtheatra Lewinskemu. Ostal je pri njem leto dni, po enoletnem študiju je nastopil pred Lewlnskim, Kainzem in drugimi veličinami tedanjega Burgtheatra ter je odigral vlogo kralja Filipa v Schillerjevem «Don Carlosu». Njegovi dramski učitelji so bili zavzeti, ko so videli, s kakšno pronicavostjo se je mladi petindvajsetletni Slovenec vživel v svojo vlogo ter ustvaril odrski lik španskega samodržca. Borštnik se je vrnil v Ljubljano z diplomo in takoj dobil službo kot režiser slovenskih odrskih del. ki so se pred šestdesetimi leti smela po nekajkrat mesečno predvajati na odru tedanjega nemškega gledališča v Ljubljani. Od 1. 1886. dalje je torej Ignacij Borštnik bil med prvimi in najvidnejšimi igralci na slovenskih deskah, ki pomenijo svet. Vodil je tudi dramatično šolo in prirejal predstave v starem gledališču do požara sredi decembra 1887. Ob otvoritvi novega gledališča 29. septembra 1892. je govoril Fantkov prolog in priredil za oder Jurčičevo «Veroniko Deaeniško». Dve leti pozneje je prejel iz Zagreba vabilo gledališkega intendanta dr. Stjepana Miletiča, ki je zbiral krog sebe mlade gledališke talente. Z njimi je izvajal klasični, domači in tuj repertoar. Tako je stopil v začetku skromni slovenski psevdonimni igralec Gorazd pred zagrebško občinstvo, da poizkusi sloves svoje gledališke u-mefcnosti tudi izven tesnih slovenski) meja. V Glini in Kostajnici ob Unj na hrvaškem podeželju s; je izpilil izgovarjavo štokavske hrvaščine, ki mu je pomagala, da se je povzpel do enega prvih mest na zagrebškem odru. F°t ga je vodila od uspeha do uspeha k velikim likom klasičnega repertoarja: n Kasiju, Hamletu, Keanu. Jagu, Rihardu III., Shyloc-ku, Terzitu, Perikleju, Leontesu, Bratu, Koriolanu itd. v Shakespea-rjevem repertoarju, k Molierevo-mu Tartuffu m Alcestu. nato k Goetheju, kjer je poustvaril Goe-tza, Egmonda, Claviga, Tassa in Mefista, k Schillerjevemu Mooru, Wurmu, Waliensteinu, Gesslerju itd. V domačem sporedu je nastopal v dramatizaciji romanov Avgusta Senoe kot graščak Tahi v «Kmečkem puntu», kot sodnik Krupič v «Zlatarjevem zlatu», kot car Dukljanin v Ogrizovičevem tit mož in kot Knez Miškin v «Idiotu», Na odru je nastopal mimo in brez teatralnosti. Govoril je s sijajno dihalno tehniko posebno izrazit pa je bi) v modulaciji glasu. Varčeval je z vnanjimi igralskimi sredstvi, poseben mojster pa je «Imperatorju Dioklecianu», kot A- bil v poglabljanju značajev. Pv meričan v Vojnovičevem «Ekvinokciju», kot bolgarski car Simeon v «Tomislavu» itd. Se bolj pa mu je bil pri duši moderen repertoar, ki so ga sestavljala dela Strindberga irj Ibsna, Hauptmanna, Sudermanna in D’Annunzija. Iz Ibsna je igral prvenstveno rad advokata Helmer-ja, zdravnika Ranica. Osvvalda, konzula Bernika, Borkmana, Solnesa. VVerleja in kiparja v drami «Ko se mrtvi prebudimo». Zelo rad je upodabljal tudi Strindbergovega «Očeta», s katerim se je za vedno poslovil od odra, štirinajst dni pred svojo smrtjo v Ljubljani. Med njegove sijajne odrske stvaritve spada tudi Napoleon, in sicer najprej v Sardoujovi drami «Madame Sans Gene», nato pa še v Begovičevi «Gospe Walewski». V slovenskem repertoarju je bila Borštnikova paradna vloga postava Kantorja v «Kralju na Betajnovi». Ustvaril je lude kiparja v Fantkov) «Tekmi», ki jo je igral na zagrebšken. odru v slovenščini. Njegov psihološko karakterni <> drski kompleks je prišel posebno do veljave v nekaterih dramatizacijah Dostojevskega: n. pr. v vlogi očeta v Karamazovlh, kot Več- samezne vloge je izdeloval kot psihološke študije po vzoru Ermeta Novellja. Kot človek je bil samosvoj, molčeč, samotarski pošten, izredno je ljubil naravo, v kateri se je rad mudil. Svoje vloge je študiral v Ljubljani najrajši na Rožniku, v Zagrebu pa na Maksimiru. V zakonu s svojo nekdanjo gledališko učenko Zofijo Borštnik - Zvonarjevo rji imel sreče. V mladih letih je večkrat segel tudi po peresu. Napisal je Več balad in tudi nekaj gledaliških iger (Ponesrečena glavna skušnja, N1 moj okus). Posebno učinkovita je ljudska igra «Stari Ilija». Dramatiziral je Tavčarjevo novelo «Oto* in Struga» Poleg tega je napisa* Scenarij «Brišem in Sodim» po So-foklejevem «Ojdipu na Kolonu»-ki so ga z uspehom predvajali V Zagrebu in v Ljubljani. Igral je glavno vlogo v lastnem filmu, ** ga je snemal v okolici Zagreba in ob Bohinjskem jezeru z gojene* svoje prve zagrebške filmske šo*c še nekaj mesecev pred svojo ne< pričakovano smrtjo. Slovenski P0” eziji je bil vdan iz dna svojeg3 srca. Najbližja mu je bila Gregor" čičeva oda «Soči». St. K* 40 LET UMETNIŠKEGA GLEDALIŠKEGA DELA {liitjftltt Jlctltft'tiwV Z igro ruskega pisatelja Ostrovskega « Donosna služba» bo SNG v Trstu proslavilo 40 letnico umetniškega ustvarjalnega dela Angele Rakar j e ve, članice svojega ansambla. Njena umetniška Pot nam je dokaz, da mora pravi u-metnik resno jemati svoj poklic, da je ta poklic težaven, poln odgovornosti, da se mora umetnik mnogo učiti, da mora bistro opazovati življenje in da ni oblikovanje odrske figure samo stvar Prirojenega daru, temveč tudi resnega miselnega dela. Umetnik se mora razdvojiti: vživeti se mora v značaj, dejavnost in usodo osebnosti, katero bo prikazal, mora pa obenem kot vsak oblikujoči umetnik o-stati izven te osebnosti in jo ves čas obvladati, da ne bo obvladala ona umetnika. Ustvarjeni lik ne sme (biti prenatrpan ali prenakičen, nič ne sme biti odveč, ker bi pretirano preoblaganje značaja z raznimi potezami svarilo • .t. •; mam . *__ g- -.m * A - ' .J ‘ r * : v njegovo enotnost. Vzlic temu pa mo ra biti vse do potankosti izdelano. K zavestnemu študiju se pridruži torej tudi življenjsko izkustvo. Zato je doba zorenja umetnika vedno precej dolga in naporna. Vse to in Se marsikaj, kar spada k igralčevemu poklicu, je izzvenelo iz pripovedovanja naše slavljenke našemu uredniku, ki se je z njo razgovarjal o njenem umetniškem delu. Videti je bilo, da živi Angela Rakarjeva popolnoma v svojem poklicu, da gleda z zadoščenjem na prehojeno pot, kot človek ki je vedno z vsemi silami skušal storiti svojo dolžnost. Pa pustima naj pripoveduje sa ma, da bo vtis ne-posrednejši. Seveda nam je težko podati v tem po sili zgoščenem in skromnen prikazu vse njeno navdušenje in ginjenost ob spominih na njeno preteklost, na njene učitelje in na njeno šolanje: «Od leta 1808 naprej sem stalno nastopala kot pevka v zboru v o-perah, operetah in spevoigrah v tedanjem ljubljanskem deželnem gledališču. Ze tedaj sem srkala vase zgolj igro igralcev karakternih vlog. Vloge mladostnikov me niso privlačevale in videla sem samo značaje. Naslednjega leta me je vpisal tedanji intendant gledališča Govekar v dramsko šolo, ker sem že eno leto nastopala na odru. Moj prvi učitelj je bil Hinko Nučič, ki se je zame zelo zavzel in me spretno vodil h gledališkemu poklicu. Pri javni produkciji te šole sem recitirala Prešernovo «Judovsko dekle» in dobro se še spominjam, da mi je dal Nučič pri tej priložnosti v neki enodejanki karakterno vlogo, kot sem si to vedno želela. Lahko si mislite, s kakšno vnemo sem se. je lotila. Pozneje sta mi bila učitelja na tej šoli oba velika slovenska igralca Borštnik in Verovšek, k Avgusti Danilovi pa sem zahajala na učenje na njen dom. Bili pa so vsi režiserji, pod vodstvom katerih sem nastopala, zame dobri učitelji, katerim sem z vnemo in z veseljem sledila. Ko sem prišla h gledališču, so bili za igralca težki časi. Dobivali smo plačo samo šest mesecev na leto. Za ostali čas te ni nihče v-prašal, kako boš živel. Starejši i-gralci so si pač pomagali tako, da so gostovali Po manjših slovenskih središčih. Io je trajalo do nastanka Jugoslavije in skoro se nam ni zdelo res, da smo od tedaj naprej prejemali plačo vse leto. Le zaradi velike ljubezni do igralskega poklica so igralci vztrajali na svoji poti. Po šolanju v dramski šoli so me večkrat zaposlili tudi z majhnimi vlogami. Ves čas sem seveda šp naprej pela v zboru. Ko je neka igralka zbolela, sem po eni sami vaji nastopila v njeni karakterni vlogi. Bila je to vloga Verovško-ve matere. Igre same pa se ne spominjam več. Verjetno sem tedaj imela y tej igri uspeh, kajti V okviru koprske razstave je bilo v koprskem okraju izredno veliko kulturnih prireditev, ki jih j® organiziral poseben odbor z neumorno delujočim tov. Marionom ba čelu. Naš tednik je že prinesel )iairpno poročilo o koncertu me-^uoega zbora Slovenske filharmo-bfje iz Ljubljane in krajše poro-cilo o predstavi ljubljanskega o-Pernega gledališča, ki je dalo Puc-cini-jevo opero «Tosca» z vsem an-®omblom. Razen njih sta bili še "ve ekipi, |;i sta zaključili ciklus kulturnih prireditev. Skoraj bi lahko rekli, da je bilo z nekaterih vidikov celo pre-za kratko dobo tedna dni, za-10 je bil obisk prireditev deloma Presenetljivo velik, tako da vsaj v Kopru niso vsi prišli na svoj ra 5un, deloma pa komaj zadovoljiv. Morda je bil tudi termin razstave Prepozen; druga polovica septembra bi bila vsekakor primernejša, be samo za efekt in obisk razstave, ®mpak tudi za celokupno tehnično Mr®0 prireditev in še posebej za baše umetnike iz Ljubljane. Vendar pray glede na te okolnosti je Potrebno pribiti, da so se vse pri-raditve vrstile v redu, za kar gre Posebna pohvala osebju informa-cOske in prometne pisarne. Prvo^stni pevski zbor Slovence filharmonije, sestavljen večino-i7- Poklicnih pevcev in pevk, je p°d vodstvom skladatelja Rada Si- !T pa jo je podal mladi In mnogo obetajoči baritonist Samo Smrkolj. Zanimiva jc_ interpretacija te' vloge: dočim je Janko postavil lik krutega in ciničnega Scarpie, je Smrkolj naglašal bolj hinavsko stran te zle figure. Nosilci ostalih vlog so bili vse tri večere eni in isti. Zaradi nujnega odhoda kapelnika Simoniti-ja je tretjo uorizo-ritev dirigiral kapelnik dr. Danilo Švara. Orkester je lepo zvenel, čeprav je bil številčno nekoliko skrčen, ker za večji korpus ne bi bilo niti prostora. V glavnem moramo ugotoviti, da je koprsko gledališče premalo prikladno za operne predstave, ker je oder premajhen in ker ima tudi gledališki prostor starinsko obliko, t. j. dolgovalo, ozko in visoko. Kljub temu so s snretni-mi ureditvami no odru dosegli, da je vse skupaj lepo zvenelo. Zaradi omenjenih nedostatkov je mnogo bolj trpelo n. pr. podajanje mešanega zbora Slovenske filharmonije, loi mu je tesnoba prostora bila v oviro. V sredo 26. oktobra je operni orkester pohitel z nekaterimi pevci solisti (s Hcybalovo in s tenoristom Janezom Lipuščkom) v Piran ter tam priredil lepo uspeli operni koncert, čeprav ie bil tam obisk manjši. Na sporedu so bile orkestralne in pevske točke kot odlomki iz raznih oper. Na koncu kulturnega tedna, in sicer v soboto in nedeljo 29. in 30. oktobra, sta nastopili due umetniški skupini, izmenoma v Kopru in v Piranu. V Kopru je bil 29. oktobra v gledališču glasbenoliterarni večer, ki so ga pod okriljem koncertne poslovalnice Slovenske filharmonije priredili «Fantje na vasi», sopranistka Manja Mlejnikova recitator Janez Rohaček in humorist Frane Milčinski-Ježek. «Fantje na vasi», ki so redni gostje ljubljanskega radia, so znani po svoji zavidljivi vpetosti in po mehkobi glasov. Je to kvartet, ki se je specializiral za izvajanje narodnih pesmi, katerim znajo prilivati potrebnih fines in hudomušnosti. Tudi na tem večeru so z bogato izbranim programom borbenih in u-melnih pesmi, predvsem pa narodnih pesmic navdušili občinstvo, ki ni štedilo z aplavzi. Operna pevka Manja Mlejnikova. ki razpolaga s krasnim zdaj sladko zvenečim, zdaj krepko donečim glasom, si je na mali pridobila simpatije poslušalcev, posebno z opernimi arijami, a tudi s samospevi našega glav nega skladatelja Antona Lajovica. Globok vtis na poslušalce je napravil Janez Rohaček s čudovito lepo deklamacijo Prešernove bnln^e «Povodnji mož»; njegovo dramatično podpjanje je bilo za marsikoga pravo odkritje. Večer se ie zaključil z nastopom našega Ježka. Pripovedoval je o svojem delovanju na «Vodovodni» liniji ter dodal še dva svoja uspela kupleta. Samo po sebi umevno, so se poslušalci prisrčno nasmejali ob njegovih vedrih dovtipih. Ta skupina je naslednjega dne z istim programom nastopila v piranskem gledališču, sicer brez sopranistke Manje Mlejnikovc, toda z istim lepim uspehom. V Kopru pa je v nedeljo 30. oktobra koncertiral prvak riašihwviolinistov, profesor Karlo Rupel, rektor glasbene akademije v Ljubljani; z njim je alternirola Manja Mlejnikova namesto Heybalove, ki je dan prej koncertirala z Ruplom v Piranu in je bila torej po petih zaporednih nastopih potrebna oddiha. Oba, t. j. Rupla in Mlejniko-vo je spremljal na klavirju profesor Marijan Lipovšek, naš sloviti pianist In skladatelj. Skoraj si ne moremo kaj lepšega predstavljati kot je duo Rupel-Lipovšek; oba sta globoko čuteča umetnika, oba tehnično dovršena, tako da je bil njun nastop nekaj posebnega tuoi za največje razvajence. Izvajanje je bilo na redki umetniški višini in zlasti Tartini-jeve variacije so bile mojstrsko podane. Aplavz je bil ogromen. Tudi Manja Mlejnikova je ob vsestranskem priznanju potrdila svoj sloves odlične pevke. Tako se je zaključil koprski kulturni teden. Vsi poslušalci so dobili najlepšo sliko o slovenski ustvarjalni in poustvarjalni umetniški sili, kar je posebno važno glede na mnoge predsodke o naših kulturnih sposobnostih. Ta teden je bil mnogim dokaz, da je smisel za napredek in prosveto v naši prenovljeni domovini zelo velik in vsestranski. po predstavi me je poklical k sebi intendant in mi javil da mi povi-.a plačo- To je bil prvi začetek prehoda od samega učenja k resnemu ustvarjanju. Ves čas sem igrala v Ljubljani, le leta 1912 sem za nekaj časa pela v zboru in v majhnih pevskih vlogah v Zagrebški operi. Med prvo svetovno vojno je nastopil zastoj v mojem umetniškem delu, ker je tudi Malo gledališče v Mestnem domu, ki ga je vodil Danilo, moralo prenehati, ker so 1-gralce poklicali k vojakom. Po koncu te vojne sem se kaj lahko odločila za dramo, ko me je Nučič vprašal, kam bi rada, ali k zboru ali k drami. Saj je že od nekdaj bila moja želja, da se posvetim samo drami. Ko sem mu odgovorila da se odločim za dramo, mi je Nučič odgovoril, da mi tudi on to svetuje. Ves čas sem imela dobre režiserje. Pridno sem se učila že tudi v dobi resnega ustvarjanja od režiserjev Sesta, Milana Puglja, Milana Skrbinška, Lipaha, Marije Vere. Pozneje sem nastopala še pod vodstvom Putjate, dr. Gavelle in Cirila Debevca. Igrala sem mnogo različnih vlog. V mojem spominu se v tem hipu pojavljajo Tolstojeva «Moč teme», Strindbergova «Nevesta s krono», Nestrojevi «Utopljenci», Klabundov «Krog s kredo». Ne morem reči, katera vloga mi je bila prav posebno pri srcu, ker sem vsako že tako majhno vlogo izdelala z velikim veseljem. Med vojno je nastopil kulturni molk. Tedaj sm0 vsi delali za boljšo bodočnost. Ze v tistem času sva se s tov. Nado Gabrijelčičevo mnogo pomenkovali o Trstu in slovenskem gledališču, ki bo tam nastalo. Navdušila me je misel, da bj ponesla Primorcem slovensko besedo, ki so io toliko časa pogrešali. V Trstu sem doživela mnogo lepega, kar me je povezalo s to zemljo. V Nabrežini so me nekoč vprašale slovenske žene, če bomo zares govorili po slovensko kot nekoč. Ko sem jim potrdila to, kar so pričakovale, so jim od ginjenosti zablestele solze v očeh jn tudi mene je v tistem hipu prevzelo čustvo in zavedla sem se, da sem prav storila, ko sem prišla v Trst Na poti k vaji k Sv. Ivanu, zvečer, je ustavila tov. Kožiča in mene neka tovarišica in nama rekla: «Saj ste vi igrali Balantača in vi Rošlinko». Odgovorila sva ji, da se ne moti in nato je tovarišica dejala z glasom, ki je izražal veliko navdušenje za lepoto slovenske besede; «Se enkrat bi vas rada videla kot Ro šlinko, pa če potem takoj umrem». Xo ljudstvo me je sprejelo kot svojo in zato ne bom nikdar pozabila Primorske. Nastopila sem tudi v filmu «Na svoji zemlji». Delo pri filmu je za gledališkega Igralca težavnejše kot na odru in igralec pri filmu ne pride do tistega kot pri nastopanju na odru. Na odru smo vajeni zaporednega dela, ki ga pri filmu ne more biti, ker se scene ne snemajo zaporedoma. Preden prideš do zadovoljivih snimk, morajo scene večkrat snemati. Razume se samo po sebi, da morajo biti režiserji zahtevnejši. Vendar sem pa tudi pri filmu z veseljem igrala, ker je ta film prikazal težko in mučno življenje slovenskega naroda v času narodno-osvobodiine borbe. V ‘.cm filmu sem igrala Dragarico, ki se je stavila v službo zatiralcev slovenskega naroda. Ostrovskega «Donosno službo» «em si izbrala, ker sem vedno rado nastopala v ruskih delih, ki so močno in globoka In ki dajo igralcu možnost, da lahko izrazito izdela duševna dogajanja. J. K. SNG marljivo in vestno pripravlja odrska dela, ki bodo prišla v novi sezoni na naš slovenski oder in o katerih smo naši Javnosti že poročali v daljšem članku v predzadnji številki našega lista. V nedeljo, 30. oktobra Je SNG uprizorilo Goldonijevo «Mirandolina» (L® ~ r J locandiera) v Izoli. 14 QSQBEQQClkdl papi!] Cit wmm ZOBATA KOLESA IZ STISNJENEGA KOVINSKEGA PRAHU Ameriške tovarne avtomobilov v vedno ve čil meri izdelujejo nekatere kovinske dele ter zobata kolesa iz kovinskega prahu. Na poseben način oblikujejo kovinske izdelke tako, da kovinski prah z močnim pritiskom stisnejo v kalupih. Tako izdelana zobata kolesa so trdna ter porazna. Zato vsrkajo mazalno olje. Kakor poročajo, so iz kovinskega prahu izdelana zobata kolesa ter kroglični ležaji zelo odporni za pritisk ter porabijo zelo »n&Io mazil. SESALNA NAPRAVA ZA ČIŠČENJE PREDOROV V predorih podzemeljske železnice New-Yorka preizkušajo delovanje ploščatega železniškega voza, na katerem sta nameščena velikanski sesalce zraka ter močen zračni pihalnik. S to napravo bodo ponoči čistili ceste, po katerih vozi podzemeljska železnica. Uvideli so namreč, da dosedanje sesalne naprave niso bile dobre. Sesalci so bili trdno nameščeni ter so se mnogokrat zamašili z raznimi odpadki- Ce pa so bili premočni, so vsrkavali tudi pesek. Ce bodo ti poskusi ugodni, bodo uporabili v ta namen potujočo sesalno naprav vo, ki bo kar na treh vagonih. PRIDOBIVANJE ALKOHOLA IN METANA IZ SADNIH ODPADKOV V industriji zelenjavnih in sadnih konserv nastajajo precejšnje količine odpadkov zelenjave in sadja. Iz teh ostankov lahko dobivamo alkohol. Zgradili so zelo priročno napravo, ki jo lahko prevažamo od podjetja do podjetja. V ta namen so primemo predali postopek alkoholnega vrenja odpadkov in destilacije nastalega alkohola. Računajo, da bodo dobili iz 50 ton odpadkov 1.800 litrov alltohola. Nadalie so zgradili tudi naprave za pridobivanje metana iz odpadkov hrušk. Iz 450 g teh odpadkov buno 0.92 kub. m metana. ČTIVO ZA NEGIBNE BOLNIKE V Združenih državah izdelujejo že od leta 1945 posebne projekcijske ar i rate, s katerimi, lahko projicira bolnik na filmu fotografirano čtivo na strop svoje sobe. Ti aparati so primerni predvsem za bolnike, ki se ne morejo posluževati svojih rok. Obstajajo posebne družbe, ki se bavijo s tem, da fotografirajo na film romane, zgodovinska in politična dela kakor tudi slikanice za otroke. ZAŠČITA ŽELEZA PRED RJO Rjavenje železnih izdelkov je kaj neprijeten pojav, zato skušajo kemiki doseči čimbolj učinkovita sredstva, da bi ga preprečili Najenostavneje je, če obarvamo železno površino z minijem. Vendar pa se v mnogih primerih ne moremo poslužiti tega pripomočka. Med vojno so ugotovili, da ne razjeda kovinskih avtomobilskih hladilnikov voda, ki vsebujejo natrijev benzoat in glicerin. Sedaj delajo nji tem, da izdelajo neko mešanico z natrijevim benzoatom, s katerim bi v tanki plasti prevlekli železne izdelke in jih tako zaščitili pred rjavenjem. V ta namen so uporabili kavčukovo mleko, kateremu so pridali natrijev benzoat. Poročajo, da so poskusi uspeli. UMETNO ZAMRZLI ZEMELJSKI SKLADI Zanimivo je, kako so si rudarski inženirji pomagali, da so prišli do velikanskih premogovih skladov v Calvertonu (pokrajina Nottingham). Ti skladi so bili doslej nedoseglji, ker so pod obširno plastjo močvirne zemlje. V tem blatnem in vode polnem terenu je bilo nemogoče izkopati jašek do one globine, kjer je premog. Delo bi bilo izredno težavno, poleg tega bi pa bilo nemogoče popolnoma zajeziti vodo, ki bi zalila rove. To neprijetnost so premagali s svojevrstno zamislijo. Z velikanskim hladilnikom so močvirno zemljo tako ohladiti, da je zmrznila. Jašek je imei premer šestili metrov. Okoli jaška so zavrtali v globino 140 m 25 vdolbin in vtaknili vanje cevi, ki vsebujejo še eno cev v notranjosti. Skozi te cevi se pretaka hladilna tekočina s temperaturo - 20st. C. ki jo pripravljajo v hladilniku, V e-nem tednu zamrzne približno 80 cm močvirja; teren postopoma zamrzuje in tako se utrjuje prostor, v katerem izkopljejo jašek in vanj od dna do vrha viože kovinske obroče ter jih obdajo z betonom. Obroči segajo v plast, ki ne prepušča vode. Ko je to delo dovršeno, lahko odstranijo hladilno napravo. Led se zopet raztaja, vendar zadrži nastalo vodo žeiezobetonski oklep. Ker ne propuščajo spodnje plasti tega o-zemlja vode, tvorijo varno streho, ki ščiti premogovnik pred močvirno vodo. To vsekakor ni nov postopek. Leta 1862 so ga prvič uporabili za zemlje, ki zamrznejo do manjših globin v Gallesu. Takrat je bil uspeh odličen. Leta 1883 je ta sistem patentiral Nemec Poetsche. V «Kinu ob morju» igrajo sovjetski barviti film «Legenda o sibirski deželi», ki ie leta 1947 dobil Stalinsko nagrado in bil odlikovan tudi v Marijanskih Lažnih* Film nam prikazuje preobrazbo, ki jo je doživela v novi socialistični državi Sibirija; prej. jc veljala Sibirija za deželo izgnancev, žalosti in obupa, zdaj pa jo vidimo kot vir novega življenja, zemljo vel ke bodočnosti. Zgodba, ki jo film dramatično obravnava, pa jc ena izmed aktualnih povojnih zgodb. Mlad umetnik pianist se povrne iz vojne s pohabljeno roko, katr mu onemogoča nadaljnje glasbeno umetniško udejstvovanje. Ve» obupan odide v svojo domovina Sibirijo, kjer sredi domačega kraja in v dotiku z ljudmi premaga obup in postane znova priznan umetnik, s tem da ustvari slavospev svoji domovini, simfonijo: Legendo o sibirski deželi. Film odlikujeta predvsem barva in glasba; barve ne služijo samo kot zunanji okras, marveč; kot pravo izrazno sredstvo tako kot fotografija in glasba. Tople harmonične barve nam pričarajo vso toplino življenja v sibirskih domovih, svinčene mrtve barve pa divji zimski ples sibirskih gozdov. Glasba, ki jo je za film napisal komponist Krjukov, obsega odlomke iz komornih del Čajkovskega, Rahmaninova, Skrjabina, Chopina in Liszta ter vrsto narodnih plesov 'n pesmi. Melodije, v katerih prl-haia do izraza globina ljudske du- Slika iz filma: Legenda o sibirski zemlji ie„ se organsko zlivajo z dogajanjem v filmu. Predvsem učinkovite so pokrajinske slike,, ki kažejo barvito lepoto, nepregledna obzorja ruskih ravnim, -uske zemlja, veličastno širino rek, po katerih drče okrašene trojke. V skupinskih slikah pa prihaja do izraza raznolikost in. bogastvo 'judskih tipov: Film tudi dobro poudarja odnos ruskega človeka do glasba in lepote; spomnimo se so-no na sceno, ko> preprost starec pravilno oceni umetniško igro Ba-'ašova. Živo se pred nami vrste slike zgodovine sibirske dežele, nazorno so prikazani sovjetslci ljudje S; vso svojo čvrsto volja, do dela, fr - • u - ' m\ \ ?r Si ka iz slovenskega dokumentarnega filma «Pianine so našea DVA NAČINA Niemoovióeve obrambe Morda Suši krog prijateljev šaha še ne ve, da imamo poleg Nlrocovičeve obrambe, kl se često zelo uspešno igra proti damskemu gambitu, še eno vrsto Nimcovičeve obrambe, v kateri se odgovori na potezo K e2-e4. Prva obramba je bolj poznana od druge, vendar tudi to srečamo na turnirjih, čeprav redkeje, ker so jo nadomestile bolj moderne obrambe, kot karo-kan. sicilijanska itd. Niemcovičeva obramba V. A. Farhurst-Rosolimo (Igrana v Hastingsu 1949 leta) L d4 3f6 2. c4 e6 3. sc3 lb4. Ta Poteza je značilna za Nlm^o-n dijsko obr.mbo, črni neposredno prepreču. je formiranje središča Z e2-e4. 4. c3 0-0 5. Sge2 Te8 6. a3 Lf8 7. c4 dC 8 g-i c5 9. Lg2 ceh 10. Sd4 Dc7 11. S M Dd8 (Na vsak način ni vredno jem:Jt! na *d4'>> s h trim izvlečenjem d ' ruskega, lovca in trdnjave v igro, be:i bi s Sc7 pridobil najmanj kvaliteto i 12. 0-0 a6 13. Sc3 Dc7 H. Lg5 Sbd? 15. Tel Tb8 16. h3 b6 17. rj Lb7 18. Sd5!? (Take žrtve so dvorezne. Beli se je verjetno odločil za varian. to: 18. ... ed: 19. cd: Dd8 20. ScG LcS: 21. dc: Sc5 22. c"7 Dc7: 23. If6: gf: 24. b4 pri čemer beli pridobi na napadu na nasprotnikovo rošado). 18 ... Dd8 19. Sf6:+ sre: 20. e5 de:’ 21. fe: Lc5! To potezo, ki osredotoči napad in obrambo, je beli «predvideval». 22. Tf4 Dd7 23. Lf67 (Namesto te poteze, ki vodi k izgubi igre, bi moral bel‘ obdržati partijo s 23. LbT: Tb7: 24 b4! Sh5! 25. bc: sf4. 26, c6 Dd4:+ 27 Dd4: S02+ 28. Kf2 Sd4: 29. c6: pr, čemer bi imel še on bo'jše izg'ede). 23, ... gf: 24. Dg4+ (Napačna kombinacija. Potrebno bi bilo 24. b4! fe: 25. Tg4+ 26. bc: k 24. ... Kh8 25. Dh4 Dd8l To je že tretj č, ko se črna dama v isti partiji vraču na svoje izh d-no mesto, to je tudi zadnjič. 26. f: c5 27. Lb7: ef: beli se preda. Nlemrovlčeva obramba 0. Ulbestate-Kramer (Prve-stvo ZDA 194:’ leta) 1. e4 Sc6. Ta poteza je značilna za Niencovičevo obrambo v od-rt'h igr h . Niegov cilj je izogibanje že preuče-] 1 nih in osvojenih varjant. 2. d4 e5 j (Sam velemojster Aron N mcovič je tukaj uporabljal 2. ... d5 ali 2. ... e6. V FLRJ igra mojster Bora Tot rad to vrsto obrambe in ima v njej tudi svoje originalne zamisli. Nimcovičevo obrambo z 2. ... e5 imenujejo tudi new-yorška varianta, ker jo često igrajo: nekateri mojstri tega mesta). 3, d5 (Ali 3de: Se5: 4d4 Sg6 SanUrin-Kra-mer, prvenstvo ZDA 1947), See7 4. c4 SgS 5. Le3 Lb4+ 6. Sd2 Dh4 7. Dc2 Sf6 8. Sf3! De4:? 9. Ld3 Dg4 10. h3 Dg2: 11. 0-0-0 Ld2:+ 12. Sd2 Sd5: 13. ed: DdS: Do sedaj se je črni dobro izmazal in vzel 4 kmete za svojo figuro, težkoče nastajajo šele sedaj. 14. Sc4 De6 15. Le4 Se7 16. Le5 d6 jBjia a n;, m sali m1 Ir. L-tth uno-r (Ce m igrui 17. ... cd: 18. Td6: bi dobil damo), 18. Kbl cd: 19. Sd6: +■ Kf8 20. Dc7! g6 21. Dd8 Kg7 22. De7: Df4 23. Lc'5 TfB 24. Thel Lf5+ 25. Kal Lh3: 23. Thl Lg4 27. f3 (Beli vedno več žrtvuje!) 27. ... L'3: 28. L(3: Df3: 29. Tdfl Dd5 30. Lf5+ Kg8 31 Sh6 Kg7 32. Df6 mat. Zanimiva, kombinirana Igra. Zmaga Partizana nad Dunajem Na Dunaju je bil v preteklem tednu moštveni šahovski dvoboj med močnima šahovskima reprezentancama beograjskega Partizana in Dunaja. V prvem kolu je zmagal Partizan s 5 proti 3, v drugem pa tudi Partizan s 6 proti 2. Zmaga Partizana je pomembna, ker je dunajsko moško zelo močno in ga sestavljajo, sami državni reprezentanti. Po končanem turnirju je bil bv-zoturnir, ki se ge je udeležila večina članov obeh ekip. Prvo mesto je z osvojil mladi Beograjčan Ivkov, pred nekim Avstrijcem in Gligoričem. Pričetek šahovskega prvenstva Jugoslavije V Zagrebu se jo začelo šatnvsko prvenstvo Jugoslavije, ki se ga udeležuje 20 najboljših jugoslovanskih Sadistov. Prvo kolo ni prineslo nika-kih posebnih presenečenj in večina partij sc je končala remi, nekaj pa so j h prekinili. Zmagala sta samo Avirovič In Karaklajič. V nadaljevanju prekinjenih partij je zjagal še Rabar. V drugem kolu so premagali svoje nasprotnike Puc, Matanovič in v nadaljevanju še Božič ter Karaklja-jič. Prekinjene so ostale partije Božič. Fuderer in Pirc-Nedeljkovič Td KRONIKA svojo široko-poteznostjo in globino čustev. M-d mnogimi pozitivnimi las-nor.mi filma zasledimo tudi tu in tam kako napako, tako n. pr. ni v skladu z namenom filma potek de-•anja tam, ko se Nataša nenadoma jdloči, da prekine potovanja v A-neriko. Kljub temu Pa predstavlja Hhn velik uspeh v razvoju sovjet-•ke filmske umetnosti, posebno kar te tiče barvnega filma. Kinematografski časnikarji pre-rejajo v Milanu ljudske kinopred-stave, zato da omogočijo tudi najširšim ljudskim množicam cenen obisk filmov. V zadnjem času so predvajali: «Težka leta», «Tatovi koles», «V imenu zakona», ter «Sirena», preteklo nedeljo pa «Mlin na padu». Filmski režiserji in u-metniki zbirajo kritike preprostih ljudi, njihove opazke, ki so jim v veliko pomoč pri nadaljnjem delu. Ker smo se v našem Tedniku že seznanili s filmom «Mlin na Padu», prinašamo poročilo o milanski ljudski predstavi tega filma. «Predstavi je prisostvovalo izredno mnog® ljudi, ki so večkrat navdušeno ploskali. Medi množico je bilo tudi nekaj fašistov, ki so ploskali s sceni, fco pride Prinei-valle v prostore Kmečke zveze, da bi vse razbil, seveda so jih ljudje takoj prisilili, k molku. Ljudska kritika o tem filmu je bila precej ostra, vendar v glavnem pozitivna. Ce združimo vse kritike v en stavek, bi lahko rekli, da so si vsi želeli bolj jasnih idej. Nekateri so trdili, da odmakne konec dejanja pozornost od problema razredne borbe, ki bi morala tvoriti jedro vsebine. Nekdo je dejal: «Film stremi za tem, da se nikomur ne zameri». Za mr>o<*e rai film dovolj zgodovinsko, socialno in psihološko utemeljen. Kljub vsemu pa j.« film ugajal. Zanimive so kritike o režiserju Lattuadi; tako beremo: «Strinjam se s tem, da je Lattuada spremenil reakcionarni Bacchiljev tekst ali da je Lattuada vnese! v film raz* redno borbo, je zanj že napredek v primeri s prejšnjimi filmi. Nek' do drugi zopet piše: «Rež ser prispeva k politični vzgoji mnežic». «Dobro je, da ni prikaml samo psihologije stavkajočih temveč tudi stavkokazov. ooo V beograjskih kinomatografih bodo v kratkem predvajali film «Barba Zvane», novi izdelek Avola filma. Film prikazuje borbo istrskega ljudstva za svojo svobodo v času nemške ofenzive v Istri leta 1944 z vsemi tragičnimi dogod' ki iz teh dni. Kot dodatek k temu filmu bodu prikazovali prvi lutkovni film «P7' onir in. dvojka». Kratki film prika' zuje borbo naših pionirjev za čim bopše uspehe v šoli ter njihovo tovariško vzajemno pomoč pri d«' lu in igri. .fQEEZS!H3332EEl Zaenkrat niti Franchia niti FLiJ Odločitev, kdo bo šel v Rio de Janeiro, bo padla 2/. novembra v Milanu Jugoslovanska krila so žogo preveč zadrževala, namesto da tol jo podajala na sredino. V prvem polčasu so poslali Jugoslovani na nasprotnikov gol 12 žog, Francozi pa 10. Od 12 žog je Itorir ubranil 4, eno izpustil, V pa jih je šlo preko gola. Od 10 francoskih žog, ki so prišle do Šoštariča, jih je on ubranil 2, ene izpustil, 7 jih je šlo pa preko gola. Francozi so igrali ostreje kot v Beogradu. Poleg branilcev so bili dobri v jugoslovanskem moštvu še Jovanovič In napadalni trio. V francoskem moštvu pa je zopet vodil igro vratar Itorir, oba branilca, Baratte in Baiilot. O tekmi so padle naslednje izjave: Rato Dugonjič, predsednik jug. nogometne zveze: Čeprav so se menjale Zlatko in Željko Čajkovski TEKME ZA TRŽAŠKO PRVENSTVO Aurora si lo pniaia oaurei Piran premagai Sv. Ivan - Presenetljiv rezultat v Novi Gorici' Reprezentanci Jugoslavije sta «as po presenečenju v Jseogr-du, kjer je bil proti pričakovanju oosežen ne-Od.očen rezultat, na povratnem srečanju v. Parizu zopet presenetili, ko je bilo pričakovati, da bo tu padla Zadnja odločitev. Po neodločenem rezultatu v nedeljo v Parizu na sta dionu «Colombes» pred 65.000 gledalci, ko se je igra končala zopet z 1:1, Se bosta reprezentanci srečali 27. no-sembra v Milanu. Na igrišče so pritekli igralci v naslednjih postavah: Jugoslavija: Šoštarič. Horvat, Stankovič, Čajkovski I., Jovanovič, Dja-jič, Vukosavljevič, Bobek, Pajevič, Čajkovski II. Benko. Francija: Ibrlr. Frey, March, Prouff, Hon, Luciano, Baiilot, Van-Uooren, Baratte, Strappo, Grumelon. Začetek igre je pripadal francoskemu moštvu, ki je s silovitim tempom pritisnilo na vrata Juogslovanov. Ze v prvi minuti je moral iti Šoštarič v akcijo. Takoj nato so streljali na vrata zaradi faula in Šoštarič je žogo odbil v avt. Napadalne akcije so se nadaljevale preko levega krila Grumelona, ki je podajal desnemu krilu Baillotu, ta pa Barattu. S to povezavo je uspelo Baillotu zabiti že v 9. min. Strel je bil z 12 m in neubranljiv. Jugoslovani so pričeli s protinapadi. Oster tempo prvih minut jc malo popustil. Jugoslovani so pričeli s smotrnejšimi kombinacijami, ki so se pa v kazenskem prostoru ob francoskih branilcih tudi zaključevale. Jugoslovani so uspeli v več prodorih. V 44. minuti so preigrali Pajevič, Čajkovski II. in Bobek nasprotnikove igralce od Freya do Ho-na in naposled tudi vratarja Ibrirja in streljali v prazen gol. Francozi so šli takoj v protinapad, vendar brezuspešno. V drugem polčasu so Jugoslovani obdržali premoč, vendar -so pred nasprotnikovim golom vse preveč kombinirali, s čimer so dopuščali branilcem, da so se otresli napadalcev. V 25. minuti je Bobek dosegel drugi gol, vendar ga sodnik zaradi offsida ni priznal. Kmalu potem so pobudo ponovno Prevzeli Francozi, ki so skušali doseči odločitev z akcijami preko svojih odličnih kril. Šoštarič, Horvat in Stankovič so imeli v tem času obilo dela. V zadnjih minutah bi Benko skoro zabil gol, vendar jc pri-Uko zapravil. Jugoslovani so igrali dosti ' bolje kot v Beogradu; imeli so precej prilik, da dosežejo gole. Dvakrat so bili pred samim golom, kjer ni bilo bekov, enkrat pa jc celo Pajevič Btreijal preko praznega gola. Tudi Francozi so imeli dve ali tri prilike, ki jili niso izkoristili. Sodnik Scherz (Švica) ni bil pravičen. Dovoljeval ie grobo igro Francozov 17: 23 rastlina; 24 Izredno hla-tekočina; 29 na njej se sedi; 30 ie* ilh EOvedo ne Elavi: 32 tek (pri ^ : 33 Plemena; 34 isto kot 34 vo- ceuto!!00’ 36 PJoskovna mera; 38 cel, "'em 40 isto kot 36, samo množin-*Ka oblika; 41 starb orožje. □ Rešitev VODORAVNO. 1. prid, pipg; 2. rudar, ravan; 3. uta, Ime, ost; 4. ta, Osaka, ime; 5. rem, sla: 6. me-fisto; 7. kal, rja; 8. ki, opora, ti; f). osa, ara, vir; 10. liker, barka; 11. okop, stan. ŠTEVILČNICA: L Ulična 2. Saltdkov 4. Ofenbah 5. Rossini 6. Gorki 7. Savte Risto 8. Kusselitzky S. Intermezzo IO. Skrjakin H. Osterc 12. Rahmaninov Musorgski, Soročinski sejem STOPNICE: P po pes pest pravo Pugelj poligon Petrarca RAZNE VESTI Mednarodna lahkoatletska zveza jc odobrila program mednarodnih tekmovanj v prihodnjem letu. Ta srečanja bodo naslednja: 27-28 maja mednarodno srečanje v Londonu. 17-18 junija mednarodno srečanje v Glas-gowu, Beograd proti Parizu in olimpijski dan Amsterdam-Luksemburg, 21. junija srečanje Sait Gilloire v Bruslju, 25. Junija Mllan-Pariz, srečanje v Bruslju in Itallja-Avstrija v ženski lahki atletiki, 1-2 julija Ju-goslavija-Belglja in Poljska-Romunija. Jugoslavija se bo srečala ie z naslednjimi državami: 23. Julija z Av. stri jo, 29. in 30. julija bo prvenstvo FLRJ, 26. in 27. septembra se bo sre-Cala s Finsko in Italijo v M lanu, 23. tn 24. septembra pa samo s Finsko v Beogradu. Iste dni bo nastopila ženska reprezentanca z Avstrijo v Beogradu. Nogometno srečanje med Madžarsko in Bolgarijo se je končalo s 5:0. Kakor poročajo, bi Madžarska lahko dosegla še večjo razliko v golih. V Pragi pa je bilo srečanje med CSR in Poljsko. Zmagala je CSR zasluženo z 2:0. Rezultati italijanskega prvenstva so bili naslednji: Bari - Triestina 1:1, Bologna - Ocnoa 0:0, Juventus - Como 2:2, Fiorentina - Aitalanta 2:1, Novara - Inter 0:0, Padova Pro Patria 1:1, Roma - Torino 3:1, Lazio - Samp-doria 5:2 in Venezia - Palermo 1:1. Na kvalifikacijski lestvici trdno vodi Juventus s 16 točkami, nato pa slede Padova s 13, Inter In Milan z 12, nato pa Fiorentina, Como, Torino, Lazio, Atalanta, Sampdoria, Palermo, Triestina, Bari, Novara, l/octihese, Genoa, Roma, Pro Patria, Bologna in Venezia. CERDAN V petek je zadeta športno javnost že druga nesreča z letalom v ten) letu, ki je znova terjala življenje odličnega Športnika - to pot Ift' Marcela Cordarla, bivšega svetov, prvaka v boksu v lahki kategoriji. «Con stellation», s katerim je bil namenjen v New York, da brani svoj naslov proti Jacku La Motti, se je zadel v najvišji vrli otoka Sao Miguel (Azori) v višini 2.100 m. Letalo je vozil eden najboljših pilotov, ki vozijo na se-vero-atlantski progi, kap. Jean de Lancus, ki je imei za seboj 6.700 ur leta. Preletel je 1,300.000 km Vzrok nesreče nj znan. Francoski časopisi javljajo, da je s smrtjo Cerdana zadela francoski šport ena največjih nesreč v njegovi zgodovini. Cerdan se je rodil v Sidi Bel Abbesu (Alžir). Prvič je zmagal leta 1936. ko je osvojil prvenstvo Severne Afrike. Dvoboj eval se je z veCmo najboljših boksarjev v svoji kategoriji. Za evropsko prvenstvo se je boril 23,V.194? proti Belgijcu Detannoitu, kjer si je pa ranil roko in podlegel. Na povratnem srečanju 10. julija istega leta pa si je priboril ev- ropsko prvenstvo. Za svetovno prvenstvo se je boril na znanem srečanju s To-nyjem Zalejem. 15. junija se Je boril z Jackom La Motto v New Yorku in bil zaradi rane pa rami premagan. V petek je zapustil Pariz s prepričanjem, 41a si zopet osvoji svetovno prvenstvo. Jack La Motta je jefleat, ko je zvedel, da se je Cerdan ponesrečil in izjavil, tìa tega «e more verjeti, «to je bil velik borec In dober fant». 14.itpon št. 130 za nagrauno tekmovanje Ulmskega termika Odgovorili urednik KAVS FRANC Tiska .z dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski tavod v Trstu, ulic» MonteccBt t Rokopisi se ne vračajo DŽUNGLA V TRSTU Na prvi seji tržaškega občinskega sveta so visoko civilizirani zastopniki «demokratičnihs italijanskih strank zagnali huronski vik in juik, ko je svetnik Italijansko - slovanske ljudske fronte nagovoril občinski s k et v slovenščini. Tem patentiranim demokratom še ni zlezlo v fašistične glave toliko demokracije, da bi mogli prenesti slovensko govorico. «Gromoviti poborniki slovenskih nacionalnih pravic», kakor se naztvajo kominfocmisti in Slovenski izdajalci okrog SDZ, so se ob tej priliki potuhnili v skladu z njihovo politično linijo oportunizma in klečeplazenja. Naš karikaturist, ki je bil prisoten kot gledalec pri tem zasedanju, je situacijo videl tako, kot jo kaže spodnja karikatura. RANEM ET CIRCENSES «Kruh in Zjibavo» so imeli stari Rimljani kot geslo, s katerim so vladali. Kakor je znano, je novoizvoljeni tržaški župan imel za prvo svojb dolžnost ob nastopu službe, da je brzojavil v Rim po papežev blagoslov. Iz tega dejstva in pa ker je Trst razkričan sploh kot «Trieste, figlia di Roma», so nekateri sklepali, da se bo župan Bartoli pri svojem županov?«! ju v prvi vrsti držal rimskih «regelc». In prav so imeli. Podoba je, da bo v Trstu vpeljano pravo rimljansko županovanje. Kot začetek smo imeli dne 29. oktobra v mestnem svetu zelo posrečeno in odlično organizirano zpbavo - circenses. Slo je za to, ali bo stara zloglasna fašistka «camerata» Ida De Vecchi smela sedeti v mestnem svetu ali ne. Zadeva sama bi se bila lahko že davno rešila na prav preprost način. Zc med vollvno borbo je bilo namreč dokazano, da camerata Ida nima zaradi svoje fašistične preteklosti ne aktivne, ne pasivne volivne pravice. Tedaj bi jo bili lahko črtali in s tem obenem .uresničili dogodek, ki je za današnje čase še precej nenavaden: spoštovanje zakona. Toda camerata Ida, ki se je vedno vedla močno patriotično je imela višje poslanstvo, velepatrio-tično, italianissimo: Njena naloga je bila, da igra glavno vlogo v prvi točki velikega rimljanskega socialnega programa, s katerim sc bodo reševali vsi tržaški problemi po geslu «panem ct circenses», odnosno v moderni izboljšani izdaji: «circenses et panem». Komedija je bila dobro naštudirana, Najprej je Idin pajdaš on. Mahincor poudarjal, da se'je camerata Ida, ko je sodelovala pri | fašističnem ovajanju, zapiranju in I preganjanjih, obnašala «da buona italiana»; nato je camerata Ida I lastnoročno izjavila, da bo drža- ‘ la glavo pokoncu, ko bo zapuščala dvorano, vmes pa je komunistični kominformistični svetovalec Braun imel srečno domislico, ko je zatrjeval, da so sedanja ljudska sodišča v Ljubljani fašistična in da od njih ni pričakovati dokazov proti fašistki camerati Idi. Vos Trst se je pri tem zasmejal, golobje na glavnem trgu pp so zleteli v zrak, kakor da bi bila počila bomba. Nato je sledil genljiv, naravnost filmski pri- STRIC IMU JE POVEDAL MIHEC: V bodoče se bom hodil učiti razgrajanja v občinski svet. Moj stric Košuta je dejal, da je bilo tako lepo... zor, ko je camerata Ida sklonila svojo visoko, dvignjeno glavo ter poljubila svojega mladega naslednika Morellija, o katerem je deja la, da je to «deček, ki je njen du hovni sin». Ta nadebudni deček je hotel takoj prispevati svoj de- j lež k udejstvovanju rimljanske- j ga socialnega programa ter odprl kljun, da bi kaj zinil. Toda mo-' dri župan je menil, da je za danes zabave dovolj ter mu odvzel besedo. Najbrže je igrala vlogo tu vmes tudi ljubosumnost: kajti j župan si je sam zase prihranil u- j činkovlt zaključek te uspele zabavne igre s tem, da je svečano izjavil, da gre camerati Idi vse njegovo spoštovanje, kajti ona so je borila za neko stvar, «tudi če je bila ta stvar nepravična». Krasno je bila aranžirana ta komedija. Živio circenses! — Zdaj pa, gospod župan, če je dovoljeno, prosimo — za spremembo — tržaškim ljudem «panem». Ob praznovanju Sv. Justa Prijatelj Srečko Gombač je prišel k Justu Košuti, da mu čestita h godu. Razvnel se je prisrčen pogovor, med katerim je Gombač dejal: «Z imeni je križ. Poznam mladenko, ki se imenuje Bogdana, pa je taka, kakor da bi jo sam hudič obsedel. Druga je Lju- 1 domila, pa je grintava ko star?x žaba. Jaz sam sem Srečko, pa i-mam večno smolo v življenju. «Prav imaš, prijatelj», je dejal Košuta, «poglej mene: Jaz se i-menujem Justo, to je: Pravičen, in ti dobro veš, kako ga lomim na celi črti... NA) NE VE LEVICA KAR DELA DESNICA Iz občinskega sveta so izključili fašistko Ido De Vechi, vendar so v. njem ostali še drugi zastopniki fašistične stranke MSI, in še kakšen skriti črnosrajčnik iz drugih strank BARTOLI: Spričo svoje dobrote se držim načela: Naj ne ve desnica kar dela levica Mihec in Jakec MIHEC: Poglej doli na trg, Jakec. Ali ni to nesramno? Trije možakarji so se spravili na enega ter ga neusmiljeno balinajo. JAKEC: Le pusti to, Mihec! Ali nisi slišal mestnega svetovalca Manincora? To so («buoni Italiani». LAJOLO ULISSE VČERAJ... LAJOLO ULISSE DANES... LAJOLO ULISSE JUTRI... Športna statistika V nedeljo, dne 30. oktobra so se sestala prvenstvena italijanska ' nogometna moštva, da malo po-brcajo z žogo ter odigrajo običajnih dvanajst tekem in s tem pomagajo akcionerjem SISAL-a do vsakotedenskega mastnega zaslužka, igralcem SISAL-a pa d» dolgih nosov. Po statistiki iger so, ta dan ustrelili vsega skupaj 20 golov: od teh so jih devet, to je več nego tretjino, zabili ti-le igralci: Arandjelovič, Merlin, Saumos, Soerensen, Licdholm, Green, A-Nyers, Ledile in Nagy — s?imi puro sangue». Vse skupaj in sicer: Akcijska družba SISAL, loterija SISAL in igralu s severnjaškimi imeni pr-rista v'S «o ustanovo, ki ie vehkiins.c'ga Pr'«ena /a telesno vzgojo italijanskega naroda, namreč: italijanski nogometni šport. In mir ljudem na zemlji... Iz Amerike prihaja vest, da je predsednik Truman podpisal proračun za vojne stroške, namreč stroške oboroževrmja, v znesku 15 milijard dolarjev. Listi, ki javljajo to vest, dodajajo, da je td najvišji vojni proračun ne samo v zgodovini Zedinjenih držav, ampak v človeški zgodovini sploh. Star pregovor pravi: Ce hočeš, mir, pripravljaj vojno! Toda ta pregovor velja za nekdanje smešno mizerne vojne proračune, ki jih pozna dosedanja zgodovina. Svet gre naprej in ž njim vojni proračuni ter — seveda — tudi pregovori: pravilno se glasi danes la pregovor: Ce hočeš vojno, pripravljaj vojno! America docet. Jucino sporočilo Bralci dragi, pravkar Juca grenko vest je sporočila, da vsled hude burje reva, se močno je prehladila. Pisati sicer ne more, ker v postelji poti se. Misli pa na Tednik vedno: vneto bere časopise, da novic čim bolj zabavnih, bi veliko Iz njih vzela in v prihodnji nam številki pesem novo spet zapela.