te hi i k 2.
Maribor, sreda 21, maja
Štev. U4
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5'50 mesečno.
četrtletno K 1650.
Ce si ppide naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5'—. — inserati po dogovoru.
Za našo Jugoslavijo.
(Iz govora dr. Avg. Reismana).
V avstrijski državi so živeli poleg Nemcev tudi drugi narodi, Slovani, ki jih je bilo 3 krat več, kot Nej cev in vendar Slovani niso imeli nobene pravice, ampak samo d o 1 ž n o s t i, vladali so samo Nemci, tudi med nas so pošiljali samo Nemce, samo tujci so pri nas vladali in uradovali, slovenski kmet je moral samo delati in plačevati, tujci, ki so se pritepli iz vseh koncev in krajev, pa so le dobro živeli na naš račun. Še pred 50 leti so nemški graščaki vpregali slovenskega kmeta, da mu je moral orati in njegov bič je dostikrat pel po hrbtu slovenskih tlačanov. Niti ljudje nismo bili, še toliko pravic nismo imeli, kot nekdaj sužnji in zamorci v Ameriki, še z živino so nemški graščaki lepše ravnali, kot s slovenskim kmetom, ker so se za živino bali, za nas pa ne. Pa vedno ni bilo tako.
Pred tisoči leti, ko so se naši predniki naselili v naših krajih, smo bili svobodni narod, naši ljudje so nas vladali, potem pa so naenkrat prihrumeli od severa in zahoda požrešni Nemci, in nas z ognjem in mečem podjarmili. In takrat se je začelo v naši lepi slovenski domovini, ki je segala daleč čez Ogrsko do Dunaja in na Tirolsko, robstvo in trpienje, ki ga nemore nobeno pero opisati. Vas za vasjo je ginila v nenasilno žrelo nemškega gospodstva — kakor z živega telesa so nam rezali roke in noge in tudi si edino Slovenije so preplavili tujci, ki so se naselili v najrodovitnejših krajih; mi smo biii čez noč hlapci. Maribor, Ptuj, Celje, Celovec in druga nemčurska gnezda so nam že takrat ugrabili in stoletja so te pijavke pile našo slovensko kri.
In bratje — kdo je držal svojo železno roko nad nami, da se nismo mogli otresti te krute more in živeti svobodno, kakor so živeli sosedi ? Kdo ? Marsikomu je že rojilo po glavi to vprašanje, marsikdo si je na tihem že odgovoril — ta železna roka pa, nas je še do zadnjih dni tako trdo oklepala,!
na to vprašanje še nismo mogli odgo-1 v°riti. Danes pa že drugače dihamo, danes Jahko rečemo svobodno, da je bil to Habsburški rod, ki je da! vso neomejeno oblast Haže države v roke Nemcem* — Habsburški ^ladarji so postavljali na Dunaju tiste krvo-u-'Čne ministre, ki so nas zatirali in nas ^zadnje celo proti naši volji pognali v voislto, ki so nas prisilili, da smo morali svoje krvne brate Ruse in Srbe moriti. Strah m groza nas mora biti ob mislih na to ne-
List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drngega dne.
Posamezna številka stane 30 vin.
Uredništvo in uprava:
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice)
Telefon št. 242.
dolžno prelivanje krvi in vendar so naši ljudje ubogali brez upora, čeprav so videli, da se ne borijo za sebe, ne za svojo domovino, ampak za blagor in moč Nemcev. Tisoči in tisoči so padli na ruskem bojnem polju, tisoče je pokrila balkanska zemlja, milijoni so zginili in zapustili svoje mlado življenje na soški fronti. In zakaj vse to — zakaj smo morali dati svoje najboljše ljudi? Vsi veste danes, da se je ta strašna 4 letna morija začela samo za to, ker je bil oholi Nemec željan tuje zemlje, tujega gospodstva, ker je Nemce žejalo tuje krvi. Vsak vojak, ki se vrača, pravi: Gorje nam, če bi mi zmagali; v vojski so še le spoznali, kakšni krvoloč-neži so Nemci. Pa četudi so naši ljudje šli z Nemci proti svojim rodnim bratom čez drn in strn, vendar so nas še v vojnem času zatirali. Celi svet se je vzdignil proti Nemcem in ni čudo: saj so z lastnimi ljudmi, z lastnimi državljani, delali hujše, kakor naši vojni sovražniki.
Saj veste, kako so preganjali začetkom vojske tudi nas, po mestih, naše najboljše ljudi, v Bistrici so zaprli vse Slovence, jih opljuvali, pretepali, zasmehovali in končno vlekli razcapane tn umazane v vojaške ječe na nemški Gradec duhovščino in učitelje, kjer so jih tako trpinčili, da je večina zbolela; marsikdo pa se ni več vrnil. V Thaler-hofu pri Gradcu so imeli celo mesto barak, kamor so naphali Slovane iz cele Avstrije in jim niso dali ne postelj, niti slame za ležišče in ne hrane. Surovi nemški vojaki, ki so jih stražili, pa so jih še trpinčili do smrti. Povedal Vam bom le slučaj,- kako se je godilo v tem Thalerhofu nesrečnežu 58 let staremu cerkovniku Poltavskemu iz Bolotina v Galiciji. Ker je bil Rusin, ga 28. julija 1914 zaprli, ne da bi ga postavili pred sodnijo in ga vtaknili v večji transport drugih nesrečnežev, katere so tudi polovili v Galiciji in jih pripeljali v Gradec. 58 letni starček je bil celo vožnjo zvezan na kratko s špan-gami. Marsikak stražnik ga je med vožnjo še pretepal in dajal duška svoji jezi nad njim s surovimi udarci. V strašno ubogem stanju so ga pripeljali v Thalerhof, tukaj pa se je ubogemu starčku še huje godilo; še le čez 14 dni in noči so odvzeli nesrečnežu okove (špange). Ubogi mučenik ni mogel spregovoriti, ampak k nebu je spenjal svoje do krvi razpraskane roke in se križal. Od tega dne so mu dvakrat na dan za pol ure odvzeli okove, ampak njegova usoda se s tem ni spremenila.
V obi. teno telo in oble!;o se je zaredila mrčes, ki je neusmiljene grula nezaceljene rane po celem telesu Grozen je bil pogled na tega
mučenika, katerega telo je bila 1 sama gnila rana, iz katere jo dobivala hrano mrčes, ki se je neverjetno hitro množila, pa ni se mogel braniti proti tem bolečinam, ker je imel na rokah okove. Tako je počasi umita! pred očmi svojih 6. jokajočih tovarišev, dokler mu ni končno udarec s kopitom puške nekega vojaka od nemškega 27. polka razbil glave. Ta dogodek je pripovedodal v državnem zboru avstrijskim ministrom poslanec dr. Stfiberny in navedel z a to tudi natančne priče. Ta poslanec je rekel ministrom, ki so mirno sedeli na mehkih stolih:	Gospodje, divjanje cesarja
Isjerona, ki je v Rimu preganjal kristjane, je proti tej živinski podivjanosti 20. stoletja še velika človekoljubnost V Thalerhofu so prevzeli prve transporte iisočev takšnih p;eganjanih Slovanov vojaki graškega polka, kateremu je načeloval stotnik Hašingen. To je bi! mož brez srca. Rekel je, da je večna škoda, Slovane, te izdajalske pse spravljati po vlaku še v barake. Če bi on smel, bi jih baje postavil vse v 1 vrsto proti strojnim puškam in pustil vse postreliti, najrajše pa najbrž sploh vse stranske narode Vojaki so se seve obnašali po njem. Takoj pri izstopu iz vagona so ljudi do krvi mlatili in še na zčmiji butaii. Do nezavesti so na primer stolkli starčka duhovnika Antona Bijenkjeliča iz Galicije in celo vrsto drugih. Tudi marsikateri slovenski duhovnik in drugi izobraženci, pa tudi kmetje so občutili fco kruto us do. Na tisoče in tisoče Slovanov je prezebalo po zimi v teh barakah, tisoče pa jih je zginilo po drugih ječah, na tisoče Jugoslovanov, žen, otrok in starčkov pa so pomorili in pobesili nemški in madžarski vojaki v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, tisoči pa so umrli lakote. Ti ljudje niso vedeli, zakaj umirajo, zakaj visijo na vislicah, njih edini greh je bil ta, da so bili Slovani.
Danes lahko rečemo, da nas je edino to trpienje rešilo krempljev nemš ega gospostva, ker je samo njihovo ' rvavo nasilje dvignilo celi svet proti Avstiiji in Nemčiji, da so jo končno zdrobili, razkosali in njene armade zajeli in raztepli na vse vetnne. Avstrijski cesar je moral bežati h Dunaja. Izstradano ljudstvo Sc ne boji več svojih krvoiočnežev in noče več trpeti in prodajati svoje kože za ljudi, ki nimajo duše in ne srca !
Med tem pa smo se w;už;li mi Ju^oslo-' vsni in kratkotnalu poved li avstrijski vladi na Dunaju, da je ne poznamo več in smo si ustanovili svobodno, samosiojno in. neodvisno jugoslovansko državo, ki sega od Špilfelda do morja, od Triglava do Soluna in je ta nova jugoslovanska država veliko močnejša, kakor Ogrska in bivša Avstrija.
Tej novi vladi se moramo popolnoma pokoriti. Bili smo dovolj močni, da smo si, če tndi smo majhen narod, vendar piiborili svojo zlato svobodo, glejmo, da bomo sedaj tudi dobro sezidali to novo hišo, da bomo v njej dobro živeli in se dobro razumeli v bratski ljubezni. Za nas je prišel sedaj še ie pravi čas dela, glejte vsi, da bomo vsak na svojem mestu. Ne smemo misliti, da se bo po novi državi cedilo mleko in med, ne čakajmo na Jugoslavijo, kakor Izraelci na obljubljeno deželo. Saj veste vsi, da so Nemci 4 leta po naših krajih samo rekvirirali. a vse je šlo čez mejo. Sedaj pa so meje proti Nemcem zaprte, od nas ne gre nič več čez mejo, pa tudi nazaj nam nič ne pošljejo, kar so odpeljali.
Kdor se sedaj ne bo skazal in pomagal lastni domovini, ni vreden, da bi pozneje užival dobrote, ki so jih priborili drugi. Sedaj bo življenje lepo in vredno, da ga živimo. Otresli smo se tisočletnih pijavk, črez tisoč let smo delali za grabežljive tujce, sedaj bomo delali za sebe. Stara, skrhana Avstrija je razpadla, na njenih razvalinah pa je zacvetela moči a in bogata Jugoslavija.
Paziti pa moramo v tem času na svojo narodno čast, sedaj moramo pokazati svetu, da smo vredni svoje države, ker smo pošten, resen in razsoden narod. Naša narodna vlada je z žalostjo slišala o tatvinah, ropanju in nemirih po naših krajih in izjavila, da strogo obsoja vsak nered in sploh vsako nasilje in bo proti takim prestopkom tudi strogo nastopala. Varujte y teh časih ljudi pred pijačo, in jih svarite pred nerednostjo. Kar ne želiš sebi, ne stori tudi drugemu!
Vse kar je danes na jugoslovanski zemlii, je last jugoslovanske države in vsakdo mora čuvati narodno premoženje. Dovolj je bilo nesreč iu trplenja, Od nas vseh pa je odvisno, če i»o zanaprej sijalo čisto soince v naši domovini, da nam bo zacelilo tisočere rane, katere so mm zarezali naši dosedanji vladarji. Ne pozabite, da smo morali hi v vojsko proti naši volji, za tujo korist, za to, da bi nas pozneje lažje teptali, ker so tuko hoteli na Dunaju!
Zmagala pa je pravica in danes se tresejo oni, ki so	nas	gnali	v smrt in	hoteli čisto
pregnati iz naše	drage	domovine;	mi pa >la-
vimo po tisočletnem hlapčevanju in robstvu v zvezi z našimi brati Hrvati, Srbi, Poljaki in Čehi svoje vstajenje !
 Političen pregled.
Boji na Koroškem. LDIJ Celovec, 19. maja. (DKU)	Tiskovni	urad nemško-koroškega
deželnega odbora poroča:	Situacijsko poročilo z dne	18.	maja	ob desetih	dopoldne:
Pri Guštanju in pri Ssjdnem sedlu zapadno od Železne kaple so se pokazale sovražne patrole, ki so bije z Ognjem zavrnjene. — Situacijsko poročilo z dne 19. maja ob N zjutraj: Položaj neizpremenjen.
Štajerske občine za pravične meje.
Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 18. maja iz uradnega vira:	V okrajnih glavarstvih
Maribor, Slov. Gradec, Ljutomer, Ptuj, Brežice, Celje in Konjice so vse občine po svojih zastopnikih sporočile okrajnim glavarstvom, da odločno zahtevajo združitev vse slovenske Štajerske z Mariborom in Radgono, vsega slovenskega Prekmurju, vse slovenske Koroške s Celovcem in Beljakom ?, državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Enake sklepe javljajo tudi avtonomna mesta Maribor, Celje in Piuj. V občinah, kjer ni proglašen preki sod, sm sc vršile danes javno manifestacije, pri katerih so se Sklenile resolucije v enakem smisju.
Naše zahteve. LDU. Pariz, 18. maja. (ČTU). »Petit Journal« piše; Srbska delegacija je podala nastopno izjavo: Glede Nemške Avstrije in Mažarske imamo teritorijalne in financijelne zahteve. Z ozirom na prve smo na temelju Wilsonovih načel zahtevali, da bodo naše meje obkrožale vse jugoslovanske skupine. Vstrajamo zlasti pri svojih pravicah glede Maribora na Štajerskem, Celovca in Beljaka na Koroškem, kjer so železniška križišča za slovenske dežele Glede Bosne in Hercegovine, ki sta bili po kršitvi mednarodne pogodbe anektirani, upamo, da bo konferenca odločila tako, kakor glede Al-zacije-Lorene.
Med Italijani in Jugoslovani ni sporazuma. LDU Berlin, 18. maja. (ČTU). »Lo-kalanzeiger« javlja iz Lugana: Kakor p roča »Corriere della Sera« iz Pariza, se je ponesrečil poizkus, ki ga je priporočala Amerika, da bi se italijanski in jugoslovanski delegati direktno sporazumeli. Poizkus se je ponesrečil vsled trdovratnosti, s katero so Jugoslovani vstrajali na svojih zahtevkih.
Avstrijski delegati v Parizu. LDU L i o 11, 18. maja. (Brezžično) Izmena poverilnic med pooblaščenci antante in nemš„o-avstrijskimi delegati bo v ponedeljek ob 15. uri 15 ,oinut v paviljonu Henri IV. v St Germainu, iu sicer v sobi, kjer je bil rojen Ludovik XIV. Komisiji za verifikacijo predse luie Jules Cambon, ki zastopa tudi Francijo; Henrik Wihte zastopa Zedinjene države lord Hardinge Veliko Britanijo, De Martino Italijo in Matsui Japonsko. Pri izročitvi mirovnih pogojev Nemški Avstriji bodo zastopane nastopne antantne države: Zedinjene države, Velika Britanija, Francija, Italija, Japonska, Belgija, Kitajska, Kuba, Grška, Nikaiagiia, Panama, Poljska, Portugalska, Rumunija. Srbija-Hrvatska-Slovenija, Siam in Cehoslovaška.
Popravek nemške mirovne pogodbe. LDU. Versailles, 17. maja. (DIvUj Clemenceau je izročil nemškim delegatom nekatere popravke v mirovni pogodbi, vsled katerih se pogodba v nekaj točkah bistveno izpreineni. V tretjem delu: Politične določbe v Evropi se glasi Šesti odstavek o Avstriji Nemčija prizna neodvisnost Avstrije v mejah, ki se določijo v pogodbi med Avstrijo in glavnimi asociiranimi in alliiranhm državami. »Nemčija priznava, da je ta neodvisnost neizprememjiva, lažen če svet zveze narodov temu pritrdi.« V istem poglavju, odstavek 14., so določbo: Nemčiji trajno in neovrgljivo priznava odvisnost teritorijev, ki so 1. avgusta 191.4 bili ruski, dalje anuliianje brest-litovske pogodbe in vseh dogovorov, od novembra 1917 z vsemi vladami ali političnimi skupinami v Ru-iiji — izpreinenili tako: »Nemčija trajno in neovrgljivo priznava odvisnost vseh teritorijev, ki so bili I. avgusta 1914 ruski, daije anuliianje brest-litovske pogodbe in vseli dogovorov, ki jih je sklenila z boljševiškimi vladami na Ruskem.* V 14. delu: »poioštva /a izvedbo* se člen 430 sedaj glasi: »Ako bi za zasedenja ali po preteku gori navedenih 15 let berlinski odbor za obnovo Uvidel, da se Nemčija brani, izpolnili popolnoma ali deloma pogodbene obveze, se bodo to takrat izpraznjeni pasovi takoj zopet popolnoma ali deloma zasedli.*
Boji med Čehi in Mažari. LDU P r a g a> 18. maja (ČTU) Situacijsko poročilo s Slovaškega: Češke čete so zasedle Korint, i7 km vshodno LoSoncza. Mažarski Častniki-u&ežniki pravijo, da pomenja živahni promet na mazurski strani, da bodo Mažari te dni napravili kombiniran napad fia slovaški fronti. Cehosovaške rete so ukrenile v. e polrobjo, da odbijejo mažarski napad
H
Dnevne novice.
V'-*
M
Naš francoski pokrovitelj g. major dr. Gaston Reverdy se je danes dopoldne odpeljal čez Ljubljano v Pariz, da poroča. Tam ostane dva do tri tedne. Želimo mu srečno pot in skorajšnje svidenje.
Poroka. Poivčii se je kapetan Juro.-Uv Koser z Veio Koser roj. Novak. Biio srtčnu!
Nemška grozodejstva na Koroškem.
K«ke Zverine so nemški vojaki na Koroškem, ki se večinoma rekrutinjo iz nemških visoko-šolcev, razvidimo iz ^naslednjih grozodejstev, ki so jih ugotovili jugoslovanski delegati: „Nemci so v Velikovcu postavili ujete jugoslovanske vojake v črte in začeli vanje met >ti ročne granate. Ranili, razmesarili in ubili so jih mnogo. Na trgu v Velikovcu šo postavili n iše vojake v karo in neki letalec je metal bombe na nje. Zgodili so se dalje slučaji, da so podivjane nemške tolpe nastavile fbjnim ujetnikom v usta puškine cevi in potem streljale.
Narodna mlačnost in špekulacija. Slovensko t go>sk ' in obrtn i društvo v Mariboru nam je poslalo dopis, v katerem se popolnoma strinja z naš i notico gled* slovenskih napisov, ki smo jo priobčili V zadnji številki.
Sl -v- trg. in obrtno društvo je v tem oziru že začetkoma naboju Jugoslavije objavilo tozadevne pozive v slovenskih listih in je tudi osebno pozvalo razne slovenske obrtnike in trgovce. O tem se je govorijo tndi na zadnjem strokovnem sestanku. Kazen nekaterih obrtnikov in trgovcev imajo skoro že vsi člani slovenske napise, drugi jih imajo pa v delu. Vendar je še mnogo slovenskih obrtnikov in trgovcev, ki niso vpisani v Slov, trg. in obrtno društvo, čeprav jih je društvo opetovamo pozvalo. Konečno poživlja diuštvo slovenske obrtnike in trgovce, naj inserirajo v sl vinskih listih, da na ta način onemogočijo inserale nemških tvrdk.
Jugoslovanski socialni demokrati in • nemškutarji. Mi smo že opetovauo na^lašali najožjo zve/jo naših socialnih demokratov z nemškimi nacionalet na Spodnjem Štajerskem. Istega mnenja je tudi celjska „Nova doba", ki pravi med dingi m: „Delavci v splošnem nimajo vzroka, pritoževati se čez Jugoslavijo. Kolikor se še širi med njimi republikanstvo in boljševizem, nagnjenje k nemirom in neredom, je to izključno delo naših bivših nemškutarjev, ki so .sc zajedli v vrste soc. demokratov, ker najdejo tam še najbolj rodovitna tia za svoje peklensko delo. Nikdar ne zavidamo soc. demokratom njih novih prijateljev. Bojimo se pa, da bodo ti najnovejši pristaši Soc. demokratov vsled svojega precejšnjega števila zrasli njim samim čez glavo in da bodo pod Soc. demokratsko zaščito zastrupili našo javnost, tako, da se ne bo dalo tega vtč popraviti Bojimo se, da bo JaDS zašla na pota, na katerih jih bodo vodili naši nemškutarji, ki bodo kmalu y J5DS presegali število onih soc demokratov, ki se zavedajo, da so Slovenci. Danes že biitico občutimo vedno večji vpliv nemškutarstva, ki ga ima isto s soc. demokratsko pomočjo naravnost v naši deželni vladi. Imamo dokaze v rokah, da soc. dein. voditelji spremljajo nemškutarske deputacije v Ljubljano in Beograd, kjer jim gredo, L.koiiš-čajoč sedanjo slučajno moč svoje stranke, na roke iu kjer dosledno preprečijo vsako akcijo, ki meri na čiščenje našega -naroda in na zajezitev rovarskega početja nadležnih tujcev. Dokler ne bo naša viada storna odločnega sklopa, da se izženejo- naši kuteraši, loli o časa ne bo izvršila dolžnosti, ki jih je prevzela napram narodu in državi. Naredba št. 232 o državnem nadzorstvu podjetij je potnankljiva in ne' odgovarja svojemu namenu, ako viada ne bo podpirala nadzornikov, marveč jih puščala na cedilu, kadarkoli ba kak nemškutar s pomočjo soc. demokratov iskal pri njej pomoči."
Socialni demokrati kar ne morejo videti našega lista. Zadnji ljubljanski »Delavec« se na surov način zaletel v naš hst in v jugoslovansko demokratsko Stranko. Mi ne bomo odgovarjali v istem Ionu, kakor dela ta list. Pribijemo pa, da smo ponosni na to, da smo ravno v Mariboru odvrnili precej delavcev, ki nočejo več hoditi pod firmo jugoslovanske soc. demokracija za nemškimi hujskači. To smo videli najiepše 1. majnika, ko so razui nemški verižnim m vojni dobičkarji hodni z rdečimi nagelim po Mariboru. In zakaj potem vedno naglašate, da ima edinoie sociainodemokratična stranka monopol, da organizira delavstvo? Ne bodimo vendar otročji, vsjj vsi dobro vemo, da gre tudi socialnodemokratičrti stranki predvsem za moč, ki jo pa ustvarja edinole števil?
Maribor, dne 21. njaja 1919.
—i—Ui—,-------------..	t.-i	•	,
Marlbo! skl deluvec.
Sua:. 3
strankinih pristašev. In tako sprejema tudi socialnodemokratična stranka v svoje okrilje odvetnike, profesorje, verižnike, vojne dobičkarje in naposled seveda tudi delavce, ker S0 p2 številu najmočnejši.
Pod državno nadzorstvo se je postavilo imetje Leona VVeiB, lesnega trgovca iz Gradca, zlasti v Gašteriji in Žičah. Za nadzornika se je imenoval dr. Miiau Gorišek, odvetnik pri Sv. Lenartu v SJov. Gor
Srebrni novci bivše monarhije enakovredni z dinarji. Na predlog finančnega ministrstva je izšel ukaz, da se kurz srebrnih kron bivše avstro-ogrske države in kovanih srebrnih perperjev črnogorskih izenači s kurzom dinarja t. j. da je pri naših državnih blagajnicah vredna ena srebrna kmna ravnotoiiko kakor en dinar.
Izdaja potnih listov. .Ministrstvo za notranje zadeve je pooblastilo deželno vlado za Slovenijo, da sme izdajati potna dovoljenja za inozemstvo.
Za Rogaško Slatino in okolico se osnuje v kratkem čitalnica, ki je nujno potrebna.
Otvoritev tehniške fakultete v Ljubljani. V palači višje državne obrtne šule v Ljubljani se je otvorila \čeiaj tehniška fakulteta slovenskega vseučilišča. Udeležile so se te slavnosti razne korporacije in zastopniki raznih društev. Zborovanje je slovesno otvoril predsednik vseučiliške komisije dr Danilo Majaron, ki je v daljšem govoru podal zgodovino dosedanjega dela vs.učjiiške komisije, ki je sklenila otvor.ti to jecen v Ljubljani popolno univerzo dosedanjega tipa, toda s popolno tehniško fakulteto. Včeraj se je otvoril tehniški kurz za prvoletnike kot prvi pričetek tega velikega slovenskega in jugoslovanskega popolnega vseučilišča. Za njim je poverjeuik za prosveto prof. dr. Verstovšek otvoril v imenu vlade poduk ter prečital udanostno brzojavko regentu in zahvalno brzojavko ministru za nauk Davidoviču. Prvi je na novo otvorjeni fakulteti govoril v imenu društva inženirjev rudarski nadsvetnik Stergar, ki je orisal pomen in namen tehniškega študija za naše bodoče narodno gospodarstvo. Podžupan dr. Karl Triller Je v imenu mesta Ljubljane izrazil vseučiliški komisiji, društvu inženirjev in poverjeništvu za uk zahvalo Ljubljane Nato je docent, strojni inženir dr. Vidmar govoril svoje, tudi za navadnega človeka izredno zanimivo, četudi globoko znanstveno, prvo predavanje na slovenski tehniki o razvoju stroja, o ideji modernega strojnega tehnika, o njegovi nalogi napram znanosti za izobrazbo naraščaja in praktično delo. Otvorjenemu tehniškemu tečaju je zasigurno delo takoj od začetka, ker je pripravljenih za fakulteto že dosiej nad 100 slušateljev prvoletnikov.
Zaprte gostilne. Okr. glavarstvo je zaprlo gostilno Karla Aubia pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah in gostilno Karla Schifkota istotam.
Zaprla se je gostilna Vincenca Bahler in sicer je vodil sedaj to gostilno Franc Lašie iz Ivacja brez vsake koncesije.
Mariborskega »Sokola® pešizlet v Zerkovce pretečeno nedeljo je prav dobro vspel. Vzlic grozečim temnim oblakom se je zbralo do 40 članov in članic, ki so jo ubrali prepevajoč narodne pesmi po krasni poti ob Dravi preko Sv. Petra v Zerkovce. Ondi je bila zbrana v gostilni g. župana Zela lepa družba domačih fantov, ki so bili sklenili ustanoviti za postranske občine odsek mariborskega „Sokola“. Na piisrčni pozdrav g. učitelja Zemljiča je brat starosta dr. Sernec obrazložil v daljšem govoru pomen in glavne smotre "Sokolskih društev", povdarjal pred vsem po-,reb0 vstrajnosti, pravega bratstva, stroge Pokorščine poleg največje svobode, in ljubezen Svojega naroda; podal je v kratkih črticah *^0(lovino ^Sokolstva" sploh in omenil na z' ^nie delovanje mariborskega „Sokola". Godnik je končal, da naloga „S°kohtva/' še '"kakor ni končana, marveč ima „Sokol" slej 0 prej dolžnost utrjevati in širiti narodno za-vednost med svojimi člani in med širšim nabodom, da se le-ta otrese" onega suženjskega ,	mu bt Pa tam še leži v i-.osteh vsled
isocletnega suženjstva; naj se vsak zave, da
:yi .	V	buK	ArIVC,
je tu naš dom, naša zemlja, kjlfer ji smo
mi
gospodarji, katero zemljo pa moramo biti tudi pripravljeni braniti. Fante iz Zerkovec, Digoš in Pobrežja je pozdravil prav srčno kot nove brate. Temu navdušenemu govoru je sledil i burm.) piitrjevanje in so vsi navzoči brez razlike stanu, starosti in spola, kmeti in meščani zapeli razoglavi in stoje našo narodno pesem f,Lepa naša domovina". Dogovorili smo s> glede telovadbe in so je oglasilo takoj lepi. število t-Iovadcev. Siedila je prosta zabava, mladina je plesala na trati kolo in druge p:e.-e, nazadnje so ne udeležili domači fanti skupno s „ So koli" telovadnih iger; oča in mati Zelova so pa prav pridno stregli s izborno kapljico in prigriz.i, R.j prisrčnem slovesu so odkorakali „S >koli" po poti skozi Pobrežje v Maribor nazaj, med potom je budita sokolska fanfara in narodne pesmi narodne zaspance in miačneže. Lep je bil ta prvi pešizlet v našo krasno okolico, naj mu sledi kmalu drugi I
Mariborskega »Sokola® odborova seja se vrši v četrtek, z2. t. m , ob 8. uri zvečer v „Narodnem domu".
Prodaja govejega mesa na klavnici. V sredo 21 t. m. ob dveh popoldne se bo v mestni klavnici prodalo 180 kg govejega mesa vola, ki se je moral pobiti, in sicer po 6 kron za kilogram. Stranke dobe po 1 kg mesa.
Sladkor za mesec maj se razdeli še ta teden na trgovce okrajnega glavarstva mariborskega. Za vsako osebo je določeno % kg.
Potreba desk in hlodov. Kdor rabi za svojo potrebo deske in duigi stavbeni les, naj se nujno obrne na okrajno glavarstvo in sicer pismeno.
Preskrba s kvasom. Piomet s kvasom je sedaj popolnoma urejen. Stranke, ki s sedajno ureditvijo niso popolnoma zadovoljne, naj stavijo svoje predloge okrajnemu glavarstvu v Mariboru.
Žrebljt različnih vrst. Oktajuo glavarstvo je nakazalo trgovcem na deželi en vagon žreb-Ijev različne vrste. Trgovci, ki prodajajo žreblje so: Vodenik Franc, Poljčane, Pinter Alojz, Slov. Bistrica, Omertu Daniel, Slovenska Bistrica, Kartin Oton, Zgorna Polskava, Zarnolo Konrad, Fram, Loh M. Slivnica, Vodenik podružnica, Hoče, Tischler podružnica, Pragersko, Vorša Leopold, Sv. Martin na Poh., Seruc Mihael, Ruše, Ivan Oder Sv Lovrenc nad Mariborom, Peter Sorko Pekre, Zemljič A. Sv. Lenart Slov. Gor., Šjnienjak A. Sv. Benedikt, Cauš Terezija, Sv. Trojica, Plevnik Janez Sv. lij Slov. Gor., S\raty Karol, Sv. lij Slov. Gor., Baumgartner Janez Sv. Marjeta o Pesnici, Vaupotič Franc Zgorna Sv. Kungota, Dobaj J. Sv. Jurij o Pesnici, Wergies Sv. Jurij Slov. Gor., Arnuš T. Sv. Jakob Slov. Gor., Macun Anton Sv. Marjeta na Drav. polju, Jagrič Ferd. Selnica o Dravi.
Izdaja sladkornih izkaznic. Sladkorne izkaznice za hiše v Graškem predmestju se bodejo izdajale v petek dne 23., za notranje mesto in Koroško predmestje v soboto dne 24., in za Magdalensko predmestje v nedeljo dne25.majnika med %9. in 11. uro, Mestni trg 6. Hišne pole, s katerimi se bodejo izdajale sladkorne izkaznice se imajo oddati s spričevali o cepljenih kozah, dne 26. majnika. Zatoraj morajo hišne pole tudi za tiste hiše, za katere se nebodejo izdajale sladkorne izkaznice, hišniki prinesti v izmenjavo.
Sladkorne izkaznice za podnajemnike.
Podnajemniki s začetnimi črkami A do D in K do M dobivajo sladkorne izkaznice v pondeljek dne 26., vsi drugi v tores dne 27. proti po-kazilu družinske pole in zgiasilnega lista iu proti oddaji spričevala o cepljenih kozah. Podnajemniki ne smejo toraj svojih spričeval o cepljenih kozah oddati s hišnimi polami, kakor najemniki.
Izkaznice za mleko se bodejo izdajale za začetne črke A do H v sredo dne 28. predpoldne, J do O popoldne, P do S v petek dne 29. majnika predpoldne, T' do Z istega dne po-poldne
V \
»ki
Zadnje vesti.
rv
H
{Posebna telefonska in brzojavna poročila Mariborskemu delavcu").
Koroška fronta.
LDU. Ljubljana, 20. ntaja 1919. Ljubljanski dopisni urad poroča 20. maja ob
10, uri dopoldne iz uradnega vira: Južno od Spod. Dravograda smo odbili dvakratni napad nemških patrulj. Sovražna artiljerija je obstreljevala hiše v bližini Sv. Roka, zapadno od Slov. Gradca. Položaj neizpremenjen.
Papež za protestantovsko Nemčijo. LDU. B ero 1 in, 20. maja 1919. »Deutsche Allgemeine Zeilung« pravi: V nekaterih dneh je pričakovati, da pokaže papež svoje na-ziranje in sicer na podlagi osebnih informacij o nedoglednih posledicah, ki bi jih imel Nemčiji usiljeni mir za svet in za cerkev. »Lokalanzeiger« od ministrskemu predsedniku blizu stoječe osebe, da išče Vatikan potov, da bi se mirovni pogoji za centralne sile omilili. Vatikan naglaša, da, ako hoče Anglija iz samoljubnih, političnih ozirov prizanašati Islamu pri razdelitvi Turčije, tudi večinoma katoliško obrensko prebivalstvo Vatikanu ne more biti brezpomembno.
VVashingtonski kongres in mirovni pogoji.
LDU. Berolin,20. maja 1919. »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča iz Versaillesa: V Washingtonu se je sestal danes kongres k izredni seji, da prouči mirovne pogoje. Spomenica predsednika Wilsona bo menda v torek predložena obema zbornicama.
Interparlamentarna konferenca v Bruselju.
LDU. Bruselj, 19. maja 1919. (Brezžično). Francosko-srbsko-grško-portugalsko in češko-slovaško odposlanstvo je včeraj popoldne s posebnim vlakom dospelo semkaj, da se udeleži interparlamentarne konference Francoski in portugalski poslanik ter mnogo drugih je sprejelo delegate na kolodvoru.
Sprejem nemško-avstrijskih delegatov.
LDU. St. Germaine, 19. maja 1919. Danes popoldne ob 3. uri 10 minut se je v paviljonu Henryja IV. vršila izmena pooblastil kot prvi oficielni čin mirovne konference. V vrhni dvorani paviljona, ki se rabi v mirnem času za hotel, so zastopniki velesil, Cambonia za Francijo kot, predsednik, lord Hardinge za Vel. Britanijo, Waite 2a združene države, de Martino za Italijo in baron Matsui za Japonsko, pričakovali nemš-koavstrijske zastopnike, ki so jih v avtomobilih pripeljali iz bližnje vile, kjer stanuje državni kancelar dr. Renner. Z nemško-avstrijske strani so se pod vodstvom drž. kancelarja dr. Rennerja udeležili ceremonije generalni pooblaščenci bivši minister dr. Klein, sekc. načelnik Peter, sekc. načelnik Etchhoff in sekc. načelnik dr. Schuler. Nemškoavstrijske delegate je uvedel poveljnik Bourgois, šef francoske vojaške misije. Camboine je pred izročitvijo pooblastil imel kratek prijazen nagovor. Drž. kancolar dr. Renner mu je odgovoril v kratkem govoru, ki ga je pričel francoski ter nadaljeval nemški. Nato so si podali pooblastila. Pooblastila so oddale v pregled naslednje države: Zed. države ameriške, Velika Britanija, Francija, [talija, Japonska, Belgija, Kitajska, Kuba, Grška, Nikaragua, Panama, Poljska, Portugalska, Romun ika, kraljestvo SHS, Siam, Češkoslovaška republica. Diplomatska ceremonija ni trajala več nego 5 minut. Ob %4. uri so se antantni zastopniki v avtomobilih odpeljali v Pariz Nemško-avstrijski delegati so se vrnili v svoja stanovanja.
Češkoslovaške čete na bavarski meji.
LDU Monakovo. 19. maja 1919. Občina Baierisch Kaiserstein poroča listu ..Staatszeitung" k venti, da so ob češkoslovaški meji zadnje dni zbrane večje češke pehotne in konjeniške čete, da meja na češki strani ni zasedena močnejše nego poprej. Gre samo za manjše število obmejnih varstvenih čet zoper boljševike.
Italija proti miru.
LDU St. Germain, 18. maja. »Matin« javlja iz Rima: »Popolo dTtalia« je začel iniciativo za organizacijo protestnih izjav proti versaiilskemu miru. Shodi naj bi se-vršili 1. junija po vsej Italiji. Bissolati popolnoma odobruje ta načrt.
Zdravnik
dr. Uilfeo Narin
ordinira od 19. majnika naprej vsak dan od 14.—16. ure popoldne
Elizabefna cesta št. 15, Maribor
Telefon št. 205.
Zdravnik
dr. Ivan Raišp
ordinira vsak dan od 14.—16. ure popoldne
Vetrinjska ulica št- 12, Maribor
(preje dr. Terč).
Malinov sok
samo s pravim sladkorjem kupim večjo količino. V a-ljak, kavarna »Central«, Maribor.
'• MarHi2!2!£ j Brivnica S. Ulčar
Koroška cesta (zmesi Cirilove lisici)
F’ se priporoča cenj. gospodom. *^»8I
f
Od srede 21. do 23. maja 1919
VeBiki spored!
mm hRsifecj ! Somišljeniki!
IJifuišCS IIUa UU -Zahtevajte po vsili gostilnah,
Drama v 4 dejanjih po motivu Lotarja Schmida.' kaVamah in briVlliCall „Mari“
I
• *	t	.j.	borskega	delavca"!
PI^I CPU! wm^ Svoji k svojim! Ig
Satira v 2 dejanjih V četrtek dne 22. maja 1919:
Prevoz kosti jugoslovanskih
Vinogradniki, pozor!
Gumijo za vinske trte ima veliko zalogo slovenska agentura in komisija Mihael Samida, samo UBP* Stolni trg 3	Maribor.
®3HZK2)0D(E)(EX2H2)0D<ZH2)GD&CCKX>IGDI<Z)(XMX>(XM2)<rK2)<XK2>(XH2>(X)(X)(&CD(X)
Hiša v Gradcu
se zamenja s hišo v Mariboru na prometnem krafu. Vrednost 150.000 K. Ponudbe na upravništvo »Mariborsk. delavca«.	2-i
onDaDaDDaoDDnapolaiDonaaanaaanoaDaD
S Pristno rdeče vino
D	p
a se prodaja v steklenicah vsak dan od 2—6 ure u
° Kletarstvo Atwies, Maribor
□	Meljski	lirlb	št.	63.	7—7	d
□	•	o
DDD0DDn0a0DDDDlD0alQan0DDDDDDD0QDDD
a^zxxxx^^čxxxxx2
Kupim vsako množino
rezanega, otesanega in okroglega smrekovega in jelkinega lesa. Ponudbe na tvrdko	i4_2
Drago Kobi
Maribor, Franca Jožefa cesta 15.
□acroyicacamm^
mučenikov Zrinskega in Frankopana.
Predstave se vrše vsaki dan ob 18. in 20. uri, v nedeljah in praznikih ob yg15., 16., 18. in 20. tiri zvečer.
Podpisujte drž. posojilo!
I. in naj večja jugoslovanska tovarna za barvanje, kemično čiščenje, pranje in svetlo-likanje perila bas(va
listi obleke
vedno vsakovrstno blago
vsakovrstno perilo, fp*W S	po katero pošlje
brezplačno na dom
mr sveti®!ska X
zapestnice, srajce.
3os. Reich
Agitirajte za „Mariborskega Delauca” in med prijatelji našega tiska za »Tiskovno zadrugo” v Mariboru.
Ljubljana
j Tovarna: Poljanski nasip štev. 4 Podružnica: Šelenburgova ul. št. 3
Mestna
lil
i s i
I K®
M i, i*
< ra ils
! as
Liubljatta, Prešernoma y§isa It, 3,
je imela koncem leta 1918 vlog..................................K	80,000.000
in rezervnega zaklada	  «	2,500.000
aar Sprejema vloge vsak delavnik. ^
Za varčevanje ima veljavne lične domače hranilnike. Hranilnica je pupilamo varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga.
^	V	podpiranje	trgovcev	5«	obrtnikov ima ustanovljeno
q	Kreditno	društvo.	;
* Erxxxxxxxxxxxixxi::iQ
Vojaške čepice
bojne čepice (sajkače), epolete zlate in srebrne, baržun v prepisanih barvah, kokarde za častnike v državni barvi SHS in kokarde za moštvo SHS, srbske rosete (zvezde), različne, borte po predpisih razpošilja
modna trgovina
Zaloga perila za dame, steznikov in moderčkov.
Zaioga svile za obleke in bluzo. Uzorci na razpolago.
M. BIDOUC, Maribor, TecietifieffoMi cesta It
£MJ
Udtji: Tiskovna zadruga-
Odscvors! »rednik Fr VoKfsr,
Karl Rabltsch v Vhr|i>Qrj>f