Kdo je Predrag Stojanovič?
Naš čika Brko
Predrag Stojanovič — čika Brko — ima, kot vljudno pravimo, visoko čelo. In tisto visoko čelo krasi venec sivih las. Pod nosom močni brki, na grebenu nosu naočniki. Za stekli dobrohotne oči, nekoliko zvite, iro-nično-šaljive. Sirokih Hc, živahnega izraza, razprtih dlani in gromkega glasu: »E, sem prav povedal?«
0 Cika Brko je mož, ki je našo Javno tribuno dolga leta bogatil z recepti odličnc srbske kuhinje, pa ludi z izvirnimi kulina-ričnimi iznajdbami:
0 »Kuhanje jc kot ljubezen in brez ve-selja ni dobre kuhinje. Težko tudi rečem, katera jed je najboljša. Seveda imam rad številne jedi, recimo kislo zelje.«
0 Pa vendar se zdi, da čika Brko s kuha-njem povezuje tudi srečo družinskega živ-ljenja, medsebojno spoštovanje zakoncev. Dober mož mora svoji ženi tudi pomagati: V takih okoliščinah vsaka jed dobro tekne:
„¦. 0 »Vidite, meni je bilo dvakrat najlepšc. Prvič, ko scm jeseni 1933 postal trgovski po-močnik, samostojen človek in 16. septembra 1945.«
0 Takrat je pred kamniškim matičar-jem čedni Škofjeločanki rekel »da«, oblju-bil zvestobo. 35 let žc uživa med zakona. Toda kako je mladi Arandelovčan prispel pod mogočna skalovja Kamniških Alp?
0 »1936. lcta sem 9 mesecev nosil voja-ško suknjo v Ljubljani. Kolesarski bataljon jc vodil znani kapetan Jaklič in z njim smo prekolesarili Slovcnijo podolgem in počez. V dcvetih ljubljanskih mesecih sem prvič videl bodočo ženo, bil 5 mesecev član So-kola in vzljubil dcželo pod gorami.«
0 V Slovcnijo se je Predrag Stojanovič ponovno vrnil s 14. udarno brigado 23. srb-skc udarne divizije. Pot ga je vodila prcko Tuzle, Dervente, Banjaluke, Šamobora. V se-stavu IV. armadc je osvobajal Trst:
0 »Nikdar več niscm bil v Trstu. Morali smo oditi. Nočem več tja. Nastanili so nas v Kamniku, tam sem se demobiliziral, poro-čil in ostal.«
0 Obnovo je začel v kmetijski zadrugi šmartno pod Šmarno goro, kasneje presed-lal v Gostinstvo Medvode in nazadnje dolga leta izterjaval dolgove dolžnikov Ljubljan-skih mlekarn:
0 »Devet let sem upokojenec. V Slovc-niji sem bil odlično sprejet. Pri nas v Srbiji smo 1941 sprejeli 19 transportov slovenskih izgnancev in zakaj bi tukaj  potem ravnali
manj prijazno z menoj?« Čika Brko se je takrat zagnal v delo in politično delo. Nje-gova domena je bila predvsem SZDL. Povsod je bilo potrcbno poprijeti:
0 »Politično delo pomeni odpiranje člo-veške zavesti. Tolkli smo se tudi za elektri-ko, vodovod, ceste. Vsakomur je bilo po trebno pomagati in tako je še danes. Ni sta-rih in mladih, delo je prostovoljno in nikoli naj aktivisti ne gledajo na denar. To ni delo za nagrade, to je delo za ljudi.«
0 Dandanes, pravi čika Brko, SZDL od občin dalje navzgor dobro deluje, a v bazi, med volivci in krajani, škriplje. Tukaj je potrebno dvigniti duh lekmovanja in delo vanja.
0 Toda v razgibanem, srečnem življenju Predraga Stojanoviča, rojenega 14. maja 1916, so tudi temne, zlohotne sence. Mlade-mu Arandelovčanu so bile vsaj v mladosti prihranjene. Domači so ga 1930 poslali v Zemun v uk. Tri leta se je učil v trgovini Koste Stefanoviča:
0 »To je bila trgovina na veliko in malo s špecerijo, delikatesami, barvami in laki. »Gazda« je bil dober človek. Namlatil nas je lc enkrat letno, takrat, ko se je vsega po malem nabralo, prekipelo, zlilo prek roba.«
0 Kasneje je prodajal še pri Panteliču na Terazijah in tvrdki BATA. Videl je štraj-ke in tudi sam bil član sindikata. 1941. leta je bil mobiliziran in v vasi Korman blizu kragujevca doživi klavrn propad države in vojske:
0 »Vse je bilo tako ubogo in žalostno. Oficirji so nas zapustili in pustili kot govno. Nisi vedel ne kod ne kam. Slišati je bilo vsega, nihče ni želel biti ujet, vsakdo je mislil na svoje življenje. Kmalu smo si še mi rekli: mili moji, kuda koji. Prve Nemce sem videl od daleč blizu vasi Prilika. Nisem še ustavljal. Zgrabili so vsakogar. Bežal sem naprej, v Beograd. Mesec dni sem blodil desno, levo, nazaj in nekoliko več naprej. Preoblečen v kmeta sem se v mestu nasta-nil* pri sorodnikih in se kmalu zaposlil v trgovini.«
0 Cika Brko je poslej z drugimi prebi-valci Beograda delil vse slabo, lakoto, strah prcd racijami, tesnobo. Organizirano je zbi-ral hrano, se povezoval in 21. oktobra 1944 postal partizan:
0 »Najhujše je bilo pred Gorico v Slo-veniji. Vedeli smo, vsak čas bo vojna preč. Nisi pa vedel, če boš živ. Kaj danes sveto vati mlademu človeku? Poročenim razume-vanje, dober mož je dober oče. Gostincem bi priporočil spoštljivost, vljudnost in poklic-nost. Predsedniku Rožiču zahvala za živah-nejšo Ljubljano, pri draginji nič ne morem, kadilcem želim dražje cigarete in vsem hu-morja. Humor pomeni pol življenja, »mast-ni« vici celo 90 odstotkov. Pa bratstvo in enotnost čuvajmo bolj kot karkoli drugega. Samo v slogi je moč. E, sem prav povedal?«
Da, čika Brko, prav!
Bogomir Šefic Foto: Jaka Bregar