101
Kako je potrebno, da zna človek računiti
Bilo jc v krC-mi pri oiietii župami. Sosedje so sodeli okoli dolge tnize, iiuaj^ pred soV6j vaok po pol litra rina. Zdajci vstane Kovačev Lenart, jsdini za miffl. ki je znal fitati ua knjigo io je poznal tudi vse naše navadne in rimske Steviike, ter bahato rtiee: nsosedje.f ako vaoi jo moje lepo posestvo v:-^?., pogodiuio se zaDJ, daiies vain ga prodam prav po ceni, ker sem po-l.no židane voljo.''
rNn da slišiino, za koliko ga prodaž," reče Slapnik, sosed izpod Jarka, ki je s pipo med zobmi sedel ravuo pod podobo sv. Uartina," znabiti da se pogodiino in še daoes izpijenio Ukov."
Lenart se nasmthne, ter odgovori: nTebi Slapnik. ki sva si nžč od npkdaj najboljša prijaielja, prodam vse svoje posestvo dancs za jeden krajcar."
nKaj? kaj?" z»ln6 sosedje drag drozega porpraševafci, nbodi Bog z nami id sveti kriiS božji. alj je Lenart ob pamet, kali?"
nLenart se Sali," iipregoTori Jlarko, domaeega kovača sin, ki se jepred osuiiini dnevi oženi].
nNiti sera ob pamet, niti se Satim," reče zopet Lenart. ,,Ponavljam še jedenkrat tcr praviin, da dauos dam vse stojo gospodarstjo za jeden krajcar."
Soaciijc umolknejo io debelo gledajo Lenarta, ki ae jim je vedno bolj čuden dozdeval.
A Lenart nadaljuje. gororfeiS: nda ne mislite, da sem ob pamet ali da se z vauii roorda žaJiai, Ioččjb vauj raz]ožitj, -kako da jnialim. Jaz -DamceC dam vso sroje posestvo tistemn, katcri mi da daues jeden krajcar, jutri dra, pojuteršnem Stiri ui tako uaprej vsaki dan po dvojno od poprejšoega dneva, a to skozi tri tedue pofiemsi od deuašojega dne, t. j. skozi 21 dni. Kadar mi posledujikrat, t. j. jedea in dvajseti dan prui^se dotično vsoto, potlej mu takoj izroCim posestvo. A zdaj, sosedje, kdo pristaue na toV Evo vam moje desaic«, da ostauein mož beseda."
Nekaj Sasa jo bilo vae tiho, a potlej izpregovori zopet Slapnik izpod Jarka, ter reSe: ,,danes tedaj dobiš 1 krajcar, jutri 2, pojuteršnem 1, potlej 8, potem 16, 32, 64 i. t. d.?"
,Di, da, tako mislim," reče Lenart! Pogodbo prav dobro nmejeS. Zdaj prosim, da ste vsi drugi za pričo. Slapnik izpod Jarka želi, da bi bil od daaaSnjega djie počemši lastnik mojcga posestva!
To rekši, podi Lenart sosedu Slapniku desno roko.
nDa se kateri izmcd naju ne izpremisli, zatorej hoiieva ožetu žapauu iz-ročiti vsak po 50 gl. v za?tivo. Kdor ne ostane skozi tri tedne mož beseda, izgttbi svojili zastavljenili 50 gl."
Na te besede iMeSe sosed Slapnik iz svoje listuice Iak6j petdesetak in
ga položi na mizo.   Tudi Lenart vzame 5 desetakoT  ter jih z neko posebno
ponosnostjo vrže na mizo. — Kržmar Tzame aovce in jih spravi v svojo veliko
rudeCo liatnico.
^_      Sosedjc se z glavo maj(ič razido.  a očc Slapnik  dom6v priSedSi pripo-
102
vednje yes a sehe, kako po ceni je kupil Lenartovo lepoposestvo, ki je naj-nianj vrcdno 8 tisoS goIdinarjeT.
Nu kaj se zgodi? Druzega dne, predno odaese Slapnik 2 krajcarja k soscdn Lenartn, zni-ue račnniti, koliko ga bo veudar stalo Lcnartovo posestro po pretečenik 21 tlni, ali o joj — kako se ustraai! Cela vsota čes 21 dai izooai 20.971 gl. 51 kr.
Kdor lega ne Terjauiti, uaj poskuša sam izračuuiti!
Kakot n&r pril^ti k Lenartu, ter mu upove, da se je izpremislil, ter da rajSe iagubi (5uih zastavlj.-nili i"«.i gl. uego ostati ihož Imsoda. — Soscd Lenart mu ceče: n&li vidiš, dragi moj, kako se človek lehko prerari, ako ne znA Uilro T&čuuitL — Žal mi jo., 4a si ijgubil svojili ;>0 gl., & da ne bodeS mi-slil, da mi je bilo ua tvojeiu gubitkn, izrofiti hoeom tvojih Ui gl našemu gospodu uititelju. da jih kotu-cm Solskega lela nizdfli jeduako med ]ictero nSence?, ki so jiajboijši iatnnarji v našej domaLpj šoli." — Tako je tndi bilo.  Sosed Slapnik je izguliil svojih 50 gl., a bil je odslcj nmogo boljši ra6uuar!
___                                 T.