V maju bo čezmejni kampus za dijake iz Slovenije, FJK in Koroške Kakovosten in zanimiv glasbeni večer ob tolkalih Dua marimba Puntarskemu voditelju Ivanu Gradniku Miklavčiču so se poklonili s postavitvijo obeležja / 17 Primorski SREDA, 9. APRILA 2008 št. 85 (19.175) leto LXIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Preference za Deželo odločilnega pomena Dušan Udovič Če odmislimo stopnjevanje tonov in mestoma že kar kramar-sko raven reklame, za katero na vsedržavni ravni skrbi predvsem desnica, gre volilna kampanja v naši deželi proti zaključku v znamenju dokajšnje korektnosti. Volilni zakon je tu vendarle drugačen od vsedržavnega, kjer so odločitve vnaprej vkovane v strankarska tajništva. Preference na volitvah v deželni svet so tu odločilnega pomena za izvolitev kandidatov, poleg glasu za stranko. Obenem je deželna uprava v vsakem pogledu vendarle bližja ljudem, čeprav po splošnem prepričanju še vedno premalo. Njene odločitve pa so za življenje krajevnih skupnosti bistvene in neposredno občutene. Biti v deželnem svetu torej pomeni konkretno možnost sooblikovanja njene politike, kar je v občutljivi fazi evropske širitve za naše kraje in njihovo prihodnost bistveno. Tudi zaradi tega je prisotnost čim večjega števila slovenskih svetnikov v deželni skupščini neobhodno potrebna. Ne glede na to, da smo in mo ra mo bi ti v to družbo maksimalno integrirani, biti tako rekoč njen zgodovinski in kulturni sestavni del, obstaja preprosto dejstvo: če si, je vidna in prisotna tudi tvoja specifika, če te ni, gre profil tvoje problematike neizbežno v ozadje, o čemer jasno govorijo izkušnje. Tudi tokrat imamo Slovenci priložnost izvoliti več deželnih svetnikov, ki se za realno izvolitev potegujejo na Goriškem in Tržaškem. Njihova izvolitev pa bo v odločilni meri odvisna od števila preferenc, kar si velja zapomniti in v nedeljo priložnost dobro izkoristiti. italija - Veltroni po Bossijevih in Lombardovih grožnjah z oboroženimi vstajami Lojalnost republiki ne sme biti v dvomu Berlusconi za periodične preglede umskega zdravja javnih tožilcev celovec - Po ponedeljkovem obisku Turka na Dunaju Manjšina pozitivno ocenila poziv k skupni krovni organizaciji Postavitev dodatnih dvojezičnih tabel na avstrijskem Koroškem predstavlja še vedno nerešeno vprašanje CELOVEC - Poziv predsednika slovenske države Danila Turka na ponedeljkovem uradnem obisku na Dunaju, da bi bilo prav, da slovenska manjšina na Koroškem razmisli o novih oblikah delovanja in bi krovna organiza- cija slovenske manjšine lahko povečala učinkovitost prizadevanj za kulturni in vsestranski razvoj pripadnikov manjšine na Koroškem in regije kot celote, je močno odjeknila med predstavniki koroških Slovencev. Predsedniki NSKS Matevž Grilc, ZSO Marjan Sturm in SKS Bernard Sadovnik so se odzvali pozitivno, iz njihovih izjav pa je razbrati, da je še sporno, kako priti do enotne organizacije oz. skupnega zastopstva. Na 5. strani RIM - »Kdorkoli bo zmagal na volitvah, mora zagotoviti lojalnost republiki.« Tako je premierski kandidat Demokratske stranke in Italije vrednot Walter Veltroni zapisal v pismu, ki ga je naslovil na svojega glavnega tekmeca Silvia Ber-lusconija, potem ko sta v predvolilnih polemikah dva njegova zaveznika zagrozila z oboroženo vstajo, najprej voditelj Severne lige Umberto Bossi, potem pa še voditelj sicilijanskega Gibanja za avtonomijo Raffaele Lombardo. Berlusconi pa je včeraj poskrbel za novo polemiko. Zavzel se je za periodični pregled umskega zdravja javnih tožilcev. Na 13. strani Opozorilo ZZP o nevrnjenih umetninah iz slovenske Istre Na 2. strani Vidna vloga SDGZ na sejmu Megra Na 4. strani Vrhunski koncert komornega zbora Ipavska Na 12. strani Po treh letih odkrili, kdo je fantu iz Solkana zadal usodne udarce Na 16. strani Premik v postopku za dograditev šole Župančič v Gorici Na 16. strani OLIMPIJADA - Tudi Bush v dvomu Sarkozy bo v Pekingu, če bo dialog z dalajlamo PARIZ/WASHINGTON -Francoski predsednik Nicolas Sar-kozy (na sliki) je včeraj neposredno povezal začetek pogovorov Kitajske s tibetanskim duhovnim voditeljem dalajlamo z ravnijo francoske udeležbe na otvoritveni slovesnosti olimpijski iger na Kitajskem avgusta letos. Ameriški predsednik George Bush pa je iz podobnih razlogov postavil svojo udeležbo na otvoritveni slovesnosti v dvom. Glasnica Bele hiša Dana Perino je dejala, da je predsednik sicer sprejel vabilo, a da odločitev ni dokočna. Na 18. strani gorica - Obisk levosredinskega kandidata za predsednika dežele Illy zagotavlja izvajanje zaščite in krepitev sodelovanja s Slovenijo GORICA - Levosredinski kandidat za predsednika dežele Riccardo Illy je včerajšnji dan posvetil Gorici, med raznimi postanki po mestu pa ga je spremljal nekdanji predsednik republike in dosmrtni senator Francesco Cossiga. Na shodu Slovenske skupnosti v kulturnem centru Lojze Bratuž je Illy odločno zagovarjal potrebo po čezmejnem sodelovanju in dobrimi odnosi s Slovenijo, obenem pa je zagotovil, da bo dosledno izvajal zaščito slovenske narodne skupnosti v vsej Furlani-ji-Julijski krajini. Na trgu obeh Gorici sta Illyja in Cossigo pričakala slovenski evropski poslanec Lojze Peterle in novogoriš-ki župan Mirko Brulc. Na 15. strani 4 Sreda, 9. aprila 2008 GOSPODARSTVO SDGZ - Na mednarodnem sejmu gradbeništva Megra v Gornji Radgoni Spodbudni stiki med operaterji iz Slovenije in Italije SDGZ se je predstavilo s svojim standom in sodelovalo na sejemskih dogodkih TRST - Pretekli konec tedna se je v Gornji Radgoni končal 21. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov MEGRA. Pomurski sejem je sicer najbolj znan po tradicionalnem kmetijsko-živilskem sejmu, ki poteka konec avgusta sredi pre tež no kme tij ske in skrb no ob de -lane pokrajine. Na tem najbolj vzhodnem sejmišču v Sloveniji prirejajo še druge specializirane sejme, kot so sejem embalaže INPAK, Sodobna obramba in Lov, gradbeni sejem MEGRA pa si nedvomno zasluži obisk in ogled. S svojimi 452 razstavljalci iz 20 sodelujočih držav (iz tujine je bilo 110 razstavljalcev), na več kot 20 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin, je sejem MEGRA tudi letos verno ponazoril hitri razvojni tempo slovenskega gradbeništva, ki se kaže tako po realizaciji kot tudi po številu zaposlenih: na letni ravni je ta rast več kot 10-odstotna in sektor sam ustvari kar šest odstotkov slovenskega bruto doma če ga pro iz vo da. Obiskovalci sejma, tudi iz tujine, so si tako lahko ustvarili popolno sliko o ponudbi raznovrstnih dobaviteljev materialov, opreme, strojev in storitev. Predstavili so se izvajalci največjih in najzahtevnejših gradbenih del v Sloveniji, od avtocest naprej, in sicer podjetja SCT, Primorje, Vegrad, Pomgrad itn. Na sejmu so tekle tudi številne strokovne delavnice in posveti na najrazličnejše teme, na katerih so zain te re si ra nim go spo dar skim osebkom in tudi zasebnikom predstavili novosti pri uporabi materialov in strojev, na področju energetike itn. Le toš nje ga sej ma se je ude le ži -lo tu di Slo ven sko de žel no go spo dar -sko združenje (SDGZ), ki se je predstavilo z lastnim standom in sodelovalo na spremljevalnih dogodkih. V okviru pobud Deželne komisije za obrt Furlanije-Julijske krajine je SDGZ promoviralo dejavnost krajevnih obrtnikov, od konzorcijev obrtnih con Dol ina 1 i n 2 ter Zgonik do delovanja umetnostnih obrtnikov in kamnosekov s tržaškega Krasa. Pet kov dan je bil po sve čen so de -lovanju z Italijo, kajti na sporedu je bila okrogla miza, ki sta j o skupaj priredila Matična sekcija geodetov (inženirjev geodezije) v okviru Inženirske zbornice Slovenije in Zbornica geometrov (Collegio geometri) iz Trsta s podporo ljubljanskega predstav- JAVNO DOBRO Upravljanje v pristojnost Dežele FJK TRŽIČ - Javno dobro, predvsem obale, bodo še naprej v državni lasti, njihovo neposredno upravljanje pa prehaja v pristojnost Dežele Furlanije-Julijske krajine. Odlok predsednika ministrskega sveta, s katerim je bil odobren ta prenos, so včeraj lokalnim in pokrajinskim upraviteljem predstavili na tržiškem županstvu, odlok pa še posebno zanima goriško trgovinsko zbornico in konzorcij za industrijski razvoj tržiš-ke občine. Kot je bilo poudarjeno na srečanju, omogoča dekret izvajanje pomembnega dela izvršilnih norm posebnega statuta Dežele FJK, ki zadevajo prenos funkcij na področju prometnic in transporta. Odslej bo mogoče hitrejše in s potrebami ozemlja skladnješe izdajanje koncesij, ki bodo za pristanišča v deželni pristojnosti, za marine pa v pristojnosti lokalnih uprav. Predlog zakona o koncesijah je bil že vložen v deželnem svetu. Četrti z leve predsednik sekcije svobodnih poklicev SDGZ Alan Oberdan, ob njem predstavnik sejma Robi Fišer, pred njim pa tajnica tržaške zbornice geometrov Loredana Ferrarin, predsednik Pasquale Bucci in odbornik Marko Leghissa ništva italijanskega zavoda za zunanjo trgovino ICE in podjetja Alice doo. Zbrala se je lepa skupina slovenskih in tržaških predstavnikov, ki so razpravljali o figuri geodeta v slovenski in italijanski zakonodaji ter o novih možnostih sodelovanja med Slovenijo in Italijo. Podpredsednik slovenskih geodetov mag. Brane Kovač, vodja geodetske uprave Tolmin Jernej Uršič in predsednik tržaških geometrov Pas-quale Bucci so osvetlili osnovne informacije o zakonsko-upravni ureditvi lika geodeta oziroma geometra ter geodetskih storitev v obeh državah, o raz lič nih spe ci fič nih pris toj nos tih in okvirjih v odnosu do strank in države, geodetskih uprav v Sloveniji ter sodišča, občin in drugih javnih uprav v Italiji. Poleg predstavnikov sejma Mateje Jaklič in podjetja Alice Giorgia Si-derinija je govoril tudi tajnik SDGZ Davorin Devetak, ki je predstavil delo združenja in sekcije svobodnih poklicev na tem področju, od projekta Interreg za internacionalizacijo obrtnih con do priročnika o kraški arhitekturi ter publikacije o kamnoseš-tvu. Posebno zanimanje (tudi na standu SDGZ) je veljalo za študijo o obrtnih conah Dolina in Zgonik ter za slovensko-italijanski slovarček o tehničnem izrazoslovju v gradbeništvu, ki sta bila realizirana v okviru omenjenega čezmejnega projekta. Ude le žen ci okro gle mi ze so se pobliže seznanili na neformalnem srečanju, ob obravnavi nadaljnjih oblik institucionalnega sodelovanja pa so bila v ospredju pogovorov med slovenskimi geodeti oziroma geodetskimi podjetji in tržaškimi geometri vprašanja konkretnega sodelovanja. Omeniti gre tudi navezavo stikov med predsednikom Erikom Karbičem in čla ni Pri mor ske ga ge o det ske ga društva, ki povezuje več kot sto geodetov, geodetskih podjetij in uprav ter sekcijo svobodnih poklicev SDGZ, ki stajo zastopala predsednik, geometer Alan Ober dan in od bor nik, ar hi -tekt Danilo Antoni. Pri tem stanovskem prijateljevanju gre omeniti posredovalno vlogo slovenskih predstavnikov v tržaški zbornici geometrov, tajnice Loredane Ferrarin in od-bornilka Marka Leghisse. SDGZ je v sodelovanju s podjetjem Servis priredilo v Gornji Radgoni tudi posvet o tehničnih storitvah za delovanje slovenskih gradbenih podjetij v Italiji. ZIMSKI TURIZEM - Podatki za sezono 2007-08 Rast prihodkov in obiska Promotur z novimi vlaganji VIDEM - Zimska turistična sezona 2007-2008 je v petih smučarskih središčih Furlanije-Julijske krajine v primerjavi s sezono 2006-2007 zabeležila 17,1-odstotno rast prihodkov, 13-odstotno rast prihodov in 16-odstotno rast obiska. Podatke o gibanju zimske turistične sezone sta včeraj na tiskovni konferenci v Vidmu posredovala Luca Vidoni, predsednik družbe Promotur, ki sodi v okvir deželnega holdinga Friulia, in deželni odbornik za proizvodne dejavnosti Enrico Bertossi. »Vseh pet smučarskih centrov v deželi je doseglo rezultate, tako kar zadeva prihodke kot obisk, kakšnih še ni bilo,« je poudaril Bertossi, za katerega to potrjuje učinkovitost naložb in strateške politike za gorski turizem. Povečanje prihodkovje po njegovih besedah dokaz, da se na teh ozemljih razvijajo z zimskim turizmom povezane gospodarske dejavnosti. Prihodki so se v iztekajoči se zimski turistični sezoni do 6. aprila v primerjavi z enakim obdobjem leta prej povečali od 6,88 milijona na 7,127 milijona evrov, izstopa pa smučarski center na Trbižu, ki je dosegel 31,2-odstotno rast prihodkov. Bertossi je napovedal bližnji začetek del na območju Saurisa, ki naj bi po načrtih postal šesti smučarski center v deželi. Predvideni so tudi posegi na območju Ta-blja-Mokrine in za okrepitev naprav za smučarski tek. Po odbornikovih besedah namerava Furlanija-Julijska krajina leta 2010 kandidirati za tekmovanje v okviru svetovnega pokala v smučarskih tekih, medtem ko je že v teku postopek deželne kandidature za svetovno prvenstvu v visokogorskem turnem smučanju v Clautu. Vlaganja v zimski turizem po zadnjem industrijskem načrtu Promotura znašajo 200 milijonov evrov, je povedal Vidoni. V zadnjih treh letih so se smučišča podaljšala od 80 na 116 kilometrov, novih naprav je pet, zmogljivost prevoza na uro pa se je povečala od 28.620 na 48.350 oseb. Za prihodnja leta ima Promotur v načrtu nadaljevanje vlaganj na Piancavallu, v območje Varmosta, v povezavo med Nevejskim sedlom in Bovcem, v alternativno povezavo med med Trbižem in Žabnicami in v turistično varianto od Višarij do Žabnic. Konec tedna v Vidmu spomladanski sejem VIDEM konec tedna, od 11. do 13. aprila, bo na videmskem sejmišču spomladanski sejem Naturalmente Show, ki ima na programu več kot 40 spremljevalnih prireditev. Sejemska ponudba bo razdeljena na tri dele, kjer bodo predstavljene številne dejavnosti in na tisoče možnosti, ki jih ponuja lepši del leta. Vrt na sejmu -tvoja cvetoča terasa, Tvoji izleti na prosto - od gorskega kolesa do avto-doma in Na sejmu za dobro formo -od diete do wellnesa so tematska razstavna področja, za katera se bo vi-demsko sejmišče razširilo ne samo na sosednje zelene povrpine, ampak bo svoje obiskovalce popeljalo tudi na izlete v širšo okolico. Cena mleka v hlevu nezadržno pada VIDEM - Predsednik stanovskega združenja živinorejcev Aprolaca v FJK Enzo Bernardel trdi, da je »nemogoče proizvajati mleko po 0,37 centa na liter«. V zadnjih mesecih se je mleko pri proizvajalcih vztrajno cenilo; januarja je bila cena za liter 0,42 centa, marca 0,38 in aprila 0,37 centa. Proizvajalci zahtevajo vsaj 0,40 centra za liter in če se položaj do konca maja ne bo izboljšal, Aprolaca grozi s tednom stavke, v katerem bo ustavljena dobava mleka v deželi. Iskra Avtoelektrika s podjetjem v Indiji ŠEMPETER pri GORICI - V okviru svoje globalizacijske strategije Iskra Avtoelektrika skupaj z partnerjem iz New Delhija, sicer znanim proizvajalcem avtoelektričnih izdelkov, ustanavlja proizvodno družbo v Indiji. Mešano podjetje bo še letos začelo z montažo zaganjalnikov in alterna-torjev. Po brazilskem, ruskem in kitajskem trgu Iskra Avtoelektrika stopa s proizvodnjo še na indijski trg in tako zaokrožuje mrežo proizvodnih podjetij na vseh pomembnejših rastočih trgih. V Indiji je šempetrska družba navzoča že več desetletij, a ker država z visokimi uvoznimi dajatvami ščiti svoje proizvajalce, so se odločili za ustanovitev podjetja, s katerim bo šempetrska družba postala vodilni svetovni proizvajalec av-toelektričnih izdelkov. EVRO 1,5694 $ +0,01 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 08. aprila 2008 evro (povprečni tečaj) valute 08.04. 07.04. ameriški dolar 1,5694 1,5722 japonski jen 160,75 10 9871 160,88 11 0302 kitajski juan ruski rubel Hane^a krona 36,9980 7,4598 37,0370 7,4584 UC1I IJKCI M Ulici britanski funt O/^HCKS krona 0,7974 9,3610 0,78550 9,3680 JVCUJNO M Ulici norveška krona 7,9565 24,985 7,9980 25,035 LOKC1 MUI IG švicarski frank 1,5914 1,5872 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint rtolieki 7 At 253,80 3,4595 257,25 3,4743 UUMjM LlUL kanadski dolar av/cfralcU Holar 1,5910 1 6968 1,5822 1,7110 avjUaDM UUlol bolgarski lev rnmi meh 1,9558 3,6710 1,9558 3 7145 IUI 1 IU1 IJM ICV slovaška krona II1"0\/CKi ifac 32,386 3,4528 32,431 3,4528 IILUVJM I I LC13 latvijski lats hr37i ICKI rAal 0,6962 2,6768 0,6972 2,6954 Ulo¿.liloIVI ICal islandska krona ti irika lira 114,49 2,0272 116,41 2,0339 LUIjKCI lila hrvaška kuna 7,2732 7,2773 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 08. aprila 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,7243 2,71 268 2593 LIBOR (EUR) 4,3475 4,7437 4,7493 4,7518 LIBOR (CHF) 2,6033 2,8883 2,9483 3,07333 EURIBOR (EUR) 4,353 4,742 4,747 4,75 ZLATO (999,99 %%) za kg 18.705,71 € -110,42 TEČAJNO LJUBLJANSKE BORZE 08. aprila 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 32,74 imttidci iddda 317,1 -1,89 KRKA 1 1 IKA KOPER 95,44 -4,46 -1,08 LUKA KOPER MERCATOR MERKUR 60,76 284,40 -2,55 -2,00 MERKUR PETROL TELEKOM SLOVENIJE 585,96 249,13 -0,20 -1,01 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 AERODROM LJUBLJANA 106,63 DELO PRODAJA -ETOL -ISKRA AVTOELEKTRIKA 49,00 ISTRABENZ 95,17 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 32,46 MLINOTEST -KOMPAS MTS - mil/a -2,07 -2,00 -0,03 -1,46 PIVOVARNA LAŠKO PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SAVA 84,95 705,00 -0,05 -2,96 TERME ČATEŽ ŽITO 460,79 240,04 -3,41 -3,98 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 08. aprila 2008 +0,17 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,38 8,405 20 01 -0,93 +0,36 -1 04 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 12,38 +0,59 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 2,83 8,05 1 776 -2,92 +0,45 EDISON ENEL ENI 6,98 +0,62 +0,36 FIAT FINMECCANICA 22,91 15,03 21 64 +0,48 -0,15 -1 95 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 26,89 294 -1,57 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 5,335 +0,96 -0,22 LOTTOMATICA L UYOTT1CA 4,807 20,85 1705 -0,01 -2,66 luxo 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 5,97 13 57 +0,04 -0,91 PARMALAT PIREMI e C 2,475 +0,38 +1,14 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 0,5425 26,54 415 -0,80 +0,23 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 7,20 1 46 +0,54 -1,95 TENARIS TERNA 16,53 -0,54 +0,90 UBI BANCA UNICREDITO 2,72 16,5 -0,29 -1,04 UNICREDIIO UNIPOL 4,8 2,035 +0,97 -0,34 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 108,93 $ +0,40 IZBRANI BORZNI INDEKSI 08. aprila 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 8.522,11 -1,56 -1 46 SBii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 1.875,09 6.180,73 117,07 -0,51 -0,04 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS Bamaluka 3.631,57 2.049,16 +0,56 -0,42 dii\j, dc1i 1ic1iukc1 FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd 4.164,255 1.608,24 -0,62 -1 77 dcica 1 j, dcuui c1*_l SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 880,09 4.320,54 23.641,89 6.271,86 -1,83 +2,97 -3,55 -0,30 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.570,50 1.849,98 -0,33 +0,58 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I onrlon 1.365,55 1.498,54 6.771,98 +0,51 +0,40 -0,72 -041 Fi se 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 5.990,20 4.912,69 3.962,1899 3.962,1899 -0,65 -1 07 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.578,4 3.810,51 -0,44 -0,47 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 13.250,43 3.130,42 24.311,69 3.612,54 15.587,62 -1,49 -1,62 -1,09 +0,36 -1,08 / ALPE-JADRAN Sreda, 9. aprila 2008 5 CELOVEC - Stališča slovenske manjšine po obisku predsednika Slovenije Turka na Dunaju Pozitivni odmevi na poziv k skupni krovni organizaciji Sturm, Grilc in Sadovnik za poenotenje v manjšini, toda pot do tega ostaja sporna CELOVEC - Poziv predsednika slovenske države Danila Turka na ponedeljkovem uradnem obisku na Dunaju, da bi bilo prav, da slovenska manjšina na Koroškem razmisli o novih oblikah svojega delovanja in bi krovna organizacija slovenske manjšine lahko povečala učinkovitost prizadevanj za kulturni in vsestranski razvoj pripadnikov manjšine na Koroškem in regije kot celote, je močno odjeknila med predstavniki političnih organizacij koroških Slovencev. Predsednika obeh krovnih organizacij koroških Slovencev Matevž Grilc (-NSKS) in Marjan Sturm (ZSO), a tudi predsednik SKS Bernard Sadovnik, so se na poziv slovenskega predsednika odzvali pozitivno, iz njihovih izjav pa je razbrati, da ostaja slej ko prej sporno, kako priti do krovne organizacije oz. skupnega zastopstva. Predsedniki vseh treh političnih organizacij manjšine so pri tem zavrnili tolmačenje avstrijskega tiska, da je pri pozivu šlo za javni ukor slovenskim političnim organizacijam, temveč so poudarili, da razumejo poziv predsednika Slovenije kot izziv. Tako je predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Matevž Grilc menil, da bi načeloma bilo mogoče takšen poziv uresničiti in daje zanj nesporno, »da koroški Slovenci potrebuje- Matevž Grilc mo skupno organizacijo«. Podpredsednik NSKS Rudi Vouk pa je še dodal, da sedanje oblike delovanja »prej škodujejo kakor koristijo, saj na podeželju vzbujajo razočaranje.« Vse, kar bi premagalo sedanjo blokado, je dobrodošlo, je še pristavil Vouk. Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm pa je menil, da poziv ni nič hudega, saj je dejstvo, da so strukture manjšinskih organizacij zastarele. »Mislim, da so nove oblike delovanja dejansko potrebne. Ali bo to skupna krovna organizacija ali kaj drugega, pa ne bi špekuliral,« je še dejal predsednik Zveze slovenskih organizacij in pristavil, da je po njegovem najprej »treba razmisliti o močnih kulturnih organizacijah in manj o političnih«. Slednje da so izraz hladne vojne, kultura in sodelovanje pa Marjan Sturm združujejo. Da jemlje besede predsednika Slovenije resno, je zatrdil tudi predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev (SKS) Bernard Sadovnik in dodal, da izjave predsednika slovenske države le potrjujejo zahtevo SKS po skupnem zastopstvu. Sadovnik je še dodal, da pa organizacijsko gledano koroško-slovenska družba lahko ostaja pluralna. Krovnost da bi manjšina dosegla že s sprejetjem SKS in Enotne liste (EL) v Koordinacijski odbor koroških Slovencev (KOKS). Kajti pomembno je, da se politične organizacije usklajujejo in nastopajo enotno, ko gre za pomembna vprašanja za manjšino. Na poziv predsednika Slovenije Danila Turka na srečanju z avstrijskim zveznim predsednikom Heinzem Fi-scherjem, na katerem ni zahteval samo iz- Bernard Sadovnik Problem dvojezičnih krajevnih napisov ostaja še naprej nerešen polnitve 7. člena Avstrijske državne pogodbe, temveč tudi, da bi slovenska narodna skupnost presegla razcepljenost na več organizacij, se je odzvala tudi pred kratkim ustanovljena iniciativa »Poziv k obrambi demokracije in pravne države« na čelu z nekdanjim predsednikom ZSO Feliksom Wieserjem in celovškim univerzitetnim profesorjem Petrom Gstettner-jem. V tiskovni izjavi nova iniciativa podpira obe zahtevi slovenskega predsednika, »pri čemer velja za prvo zahtevo, da se mora avstrijska zvezna vlada zavedati svoje pristojnosti za ukrepanje, za drugo zahtevo pa, da se morajo slovenske organizacije zavedati svoje pristojnosti za iskanje ustrezne rešitve«. Vrhu tega predstavlja iniciativa »Poziv k obrambi demokracije in pravne države« model, kako se lahko nemško in slovensko govoreči državljani Avstrije skupno zavzemajo tako za manjšine kakor za civilne in medkulturne potrebe žive demokracije, še piše v izjavi za javnost. V zvezi z dvojezičnimi napisi na Koroškem pa je predsednica avstrijskega parlamenta Barbara Prammer v pogovoru s predsednikom Slovenije Danilom Turkom posvarila, da to vprašanje ne sme postati »le obrobna tema«. Ob tem je izpostavila pomen krajevnih napisov za koroške Slovenke in Slovence in tudi spomnila na pomemben delež, ki so ga za osvoboditev Avstrije prispevali koroški partizani. Zato je tudi obžalovala, da nekateri partizane še vedno blatijo, čeprav so se borili zoper nacistično nasilje. Slovenski predsednik se je predsednici parlamenta zahvalil za njen angažma in dodal, da je prepričan da bodo v vprašanju dvojezičnih tabel uspeli najti primerno rešitev. Pred srečanjem s predsednico avstrijskega parlamenta se je Turk srečal tudi z zveznim kanclerjem Alfredom Gusenbauerjem, s katerim sta v dobro uro trajajočih pogovorih sicer govorila tudi o rešitvi vprašanja postavitve dvojezičnih napisov na Koroškem, vendar konkretnih izjav o tem ni bilo. Ivan Lukan Zgodba o Celjskih grofih na Ljubljanskem gradu LJUBLJANA - Včeraj so na Ljubljanskem gradu odprli razstavo Zgodba o Celjskih grofih, ki prinaša zgodovino družine grofov. Slovenci so v spominu ohranili predvsem tragični konec Celjskih grofov ter dramatične zgodbe posameznih članov, so sporočili organizatorji. Ne poznamo plemiške rodovine, ki bi v slovenski zgodovini zapustila tako globoke sledi, je v besedilu Grofje Celjski zapisal Rolande Fuger Germadnik. Celjska dinastija, ki se je povzpela v evropske vrhove plemstva, je svoj strmi vzpon začela leta 1341 in ga končala 1456. Začetki celjskih grofov segajo v čas gospodov Žovneških. Ti so si s kopičenjem posesti ter spretnim di-nastičnim povezovanjem okrepili svoj ugled do te mere, da jih je leta 1341 cesar Ludvik Bavarski povzdignil v grofe Celjske. Celjska hiša je največji vzpon doživela v času Hermana II. Celjski grofje so si pod novim zaveznikom pridobili obsežna posestva in naslove na območju današnje Hrvaške. Na višku slave so se sorodstveno vezali z ogrsko, poljsko, srbsko in bavarsko vladarsko hišo, je v spremnem besedilu navedel Fuger Germadnik. Po uboju Ulrika II. leta 1456je prešel večji del posesti Celjskih grofov v roke Hab-sburžanov, s katerimi so sicer imeli dolgotrajne napete odnose. Razstavo je Festival Ljubljana postavil v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje. (STA) Na Brniku zasegli kače v alkoholu BRNIK - Cariniki na brniškem letališču so v prtljagi dveh potnikov našli tri litrske steklenice, v katerih so bile kače v alkoholu. Potnika sta jih kupila na tržnici v Vietnamu. Nestrupeni goži (Xenochrophis piscator), ki so v steklenicah, so vrsta, zavarovana z evropsko uredbo o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, so sporočili s carinske uprave. Carina bo potnika sicer pozvala, naj predložita dovoljenje Agencije RS za okolje za uvoz, ki pa ga ni mogoče dobiti za nazaj. Posledično bodo odvzeli blago in ju morebiti mandatno kaznovali v skladu z zakonom o ohranjanju narave. Ob 70.obletnici »anšlusa« plačilo žrtvam nacizma DUNAJ - Odbor za socialna vprašanja avstrijskega parlamenta je ob letošnji 70. obletnici priključitve, t.i. »anšlusa« Avstrije k Hitlerjevi Nemčiji, sklenil, da bo Avstrija izplačala žrtvam nacizma posebno enkratno vsoto v znesku 1000 evrov. Za posebno plačilo so glasovale vse parlamentarne stranke razen svobodnjakov (FPO), zeleni pa so kritizirali, da je krog oseb premajhen in vsota prenizka. (I.L.) LJUBLJANA - Izjavo podpisala Rupel in Thaci Slovenija in Kosovo vzpostavila diplomatske odnose LJUBLJANA - Slovenija je včeraj s Kosovom vzpostavila diplomatske od-no se, so po ve da li na zu na njem mi nis -trstvu. Do vzpostavitve diplomatskih odnosov je prišlo s podpisom skupne izjave slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla in kosovskega premiera Hashima Thacija. Slovenija je Kosovo priznala 4. marca, dobra dva tedna po razglasitvi neodvisnosti Kosova. Parlament v Prištini je neodvisnost Kosova razglasil 17. februarja. V izjavi o vzpostavitvi diplomatskih odnosov, ki sta si jo Ljubljana in Priština izmenjali po pošti, je zapisano, da je cilj vzpostavitve diplomatskih odnosov »krepitev prijateljstva in sodelovanja med državama na enakopravnih osnovah, ob medsebojnem spoštovanju neodvisnosti, ozemeljske celovitosti in nevmešavanja v notranje zadeve«, so še sporočili z MZZ. Slovensko veleposlaništvo v Prištini za zdaj še ni predvideno. Prav tako še ni znano, kdo naj bi bil veleposlanik na Kosovu, so še pojasnili na MZZ. (STA) Dimitrij Rupel (levo) in Hashim Thaci KOPER - Libris Predstavitev pesniškega prvenca KO PER - V me se cu apri lu se bo v knjigarni Libris v Kopru in okoli nje dogajalo marsikaj zanimivega. Še bolj kot doslej bodo opozarjali na literarne ustvarjalce in njihova dela, saj se približujejo Slovenski dnevi knjige, ki bodo od 21. do 25. aprila. Uvod v mesec knjige pa bo predstavitev pesniške ga pr ven ca Zgi ban prek Mu re glas -benice in književne prevajalke Klari-se Jovanovic. Pesnico in njeno delo bodo predstavili danes ob 19. uri v kopr ski knji gar ni Lib ris. Z njo se bo pogovarjala igralka in prevajalka Sonja Po lanc. Klarisa Jovanovic je vsestranska ustvarjalka, ki se je na kulturnem področju doslej najpogosteje predstavljala kot glasbenica in prevajalka. S poezijo, ki jo je pisala ves čas svoje ustvarjalne poti, pa je doslej opozarjala nase z revialnimi objavami. Njen pesniški prvenec Zgiban prek Mure je erotična pesnitev, ki v svojem spevu postavlja nasproti erosu/ljubezni tha-natos/smrt... (O.K.) SEŽANA - Kosovelova knjižnica Jutri dokumentarec, petkov večer posvečen glasbi SEŽANA - V Kosovelovi knjižnici v Sežani bo jutri na sporedu že 13. srečanje iz serije Vsi Jadranovi filmi. Ob 18. uri bodo predstavili 30-minutni film o arheologiji Krasa. Film govori o tej pokrajini za ugotavljanje poselitvenih valov našega današnjega prostora, vse od prazgodovine pa do danes. Kaj se dogaja z arheološko dediščino Krasa, tisto vidno in tisto še nevidno, zakopano pod zemljo, pa pripovedujejo izkušeni arheologi. Dan kasneje pa se prav tako ob 18. uri obeta zanimiv glasbeno obarvan večer s predstavitvijo Gallusovih skladb za kljunaste flavte z naslovom Nu, pujte, pujte, vsi ljudje. Gost večera, na katerem bo govora o glasbeni kulturi kot delu splošne kulture in vlogi kljunaste flavte v glasbeni vzgoji in na koncertnem odru, bo glasbenik Miloš Pahor. Na srečanju, ki je namenjeno glasbenim pedagogom, gojencem, staršem in vsem ljubiteljem glasbe, bodo sodelovali tudi gojenci novogoriške Glasbene šole iz razreda prof. Irene Pahor. V divaški knjižnici pa je do 18. aprila na ogled razstava ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja, ki se bo 23. aprila selila v knjižnico na Kozini. Za organizirane skupine je mogoč voden ogled po predhodni najavi, delavnice pa vodijo knjižničarke Magda Bez-laj, Patricija Dodič, Marija Godnič, Maja Razboršek in Maja Živec. (O.K.) 6 Sreda, 9. aprila 2008 TRST / BHHTrst r dnevnik VOLITVE - V nedeljo in ponedeljek Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it Na volišču bomo dobili tri različne glasovnice Ne pozabimo na osebni dokument in na volilno izkaznico - Za parlament prekrižamo le simbol stranke V nedeljo in ponedeljek bomo na volišču dobili tri glasovnice, in sicer rdečo za poslansko zbornico, rumeno za senat in modro za deželni svet (na sliki). Volišča bodo v nedeljo odprta do 22. ure, v ponedeljek pa do 15. ure. Ne pozabimo na veljavni osebni dokument in na volilno izkaznico. Kdor jo je izgubil ali je »uporabil« vse žige, mora novo dvigniti na občinskem volilnem uradu. Na glasovnicah za parlament (rdeča in rumena) prekrižamo le simbol stranke in ne pišemo preferenc. Na glasovnici modre barve za deželo lahko prekrižamo simbol z imenom in priimkom predsedniškega kandidata, lahko pa tudi prekrižamo le simbol stranke in ob tem oddamo preferenco enemu kandidatu ali kandidatki. Obstaja tudi možnost, da volimo predsedniškega kandidata in obenem za stranko, ki podpira drugega kandidata. Gre za t.i. ločeno glasovanje (v it. voto disgiunto). Če glasujemo samo za predsedniškega kandidata, gre glas samo njemu, če volilno za stranko pa gre glas stranki in hkrati predsedniškemu kandidatu, ki ga stranka podpira. Za mesto predsednika Furlanije-Julijske krajine se potegujeta dosedanji predsednik Riccardo Illy in njegov de-snosredinski tekmec Renzo Tondo. Illy uživa podporo Demokratske zaveze, Tondo pa strank, ki se sklicujejo na de-snosredinsko koalicijo. Med njimi je tudi Casinijeva UDC, ki na državni ravni nastopa sama, kot na parlamentarnih volitvah sama nastopa Mavrična levica, ki za deželo podpira Illyja. Na listi Demokratske stranke spet kandidira Igor Dolenc, ki v precej ostri konkurenci nujno potrebuje osebno preferenco. To velja tudi za Igorja Kocijančiča, kandidata Mavrične levice. Oba imata možnosti za izvolitev, za kar, kot rečeno, rabita preference. Slovenska skupnost za izvolitev svojega deželnega svetnika ali svetnice nujno potrebuje glasove za stranko (prečrtanje simbola lipove vejice). SSk mora dobiti en odstotek strankarskih glasov, katerega število odvisi od volilne udeležbe. Stranka pušča prosto izbiro za preference kandidatom, ki jih, kot rečeno, oddamo s priimkom izbranega kandidata ali kandidatke. POLITIKA - Obisk ministra iz vrst Mavrične levice Ferrero: Treba je ločiti deželne od političnih volitev Minister za socialno solidarnost Paolo Ferrero je med včerajšnjim predvolilnim obiskom os tro kri ti zi ral De mo krat -sko stranko, za deželne volitve pa je utemeljil podporo Mavrične levice Riccardu Illyju. Vodji DS Walterju Veltroniju je zastopnik SKP očital, da je kriv za po li tič ni in kas nej ši vo lil ni raz -kol med le vi co in le vo sre di no, kar je dejansko »pokopalo« Pro-dijevo vlado. Il ly si po Fer re ro vem mne -nju spet zasluži podporo levice, ki je v svoj volilni program vključil kar nekaj zahtev in predlogov SKP, SIK in Zelene liste, ki so se združile v Mavrično levico. Minister za socialno solidarnost Paolo Ferrero kroma VOLITVE - Stališče Igorja Dolenca in Franca Iacopa »Dežela naj zakonodajo poenoti in o jusarski Zastopnika Demokratske stranke Igor Dolenc in Franco Iacop VOLITVE 2 O O 8 poenostavi vso • ■ • • • • in skupni imovini« »Če bosta na volitvah prevladala Riccarda Illy in njegova koalicija obstajajo realne možnosti, da bo deželni svet kmalu odobril nov zakon o jusarski in skupni imovini«. V to je prepričan Igor Dolenc, kandidat Demokratske stranke za deželni svet, ki je skupaj z odbornikom Francom Iacopom včeraj obravnaval jusarsko vprašanje v Furlaniji-Julijski krajini. Za kon ski pred log o ju sih je na Ia co pov pred -log odobrila deželna vlada, ukrep je nato doživel zeleno luč skupščine lokalnih avtonomij, zaradi predčasih volitev pa mu ni uspel preboj v deželnem parlamentu. Pri oblikovanju zakonskega predloga je ak tiv no so de lo val Do lenc, ki je iz ra zil pre pri ča -nje, da bo odobritev zakona poenostavila poslovanje naših jusarskih odborov, medtem ko se s srenj-sko lastnino ukvarja drugi zakon. Slovenski predstavnik in Iacop (oba sta pristaša Demokratske stranke) sta prepričana, da jusarski odbori nujno rabijo novo pravno osnovo za delovanje. Zato si bosta v primeru izvolitve in Illyje-ve zmage prizadevala, da bo omenjeni zakon, kot re če no, čim prej odob ren. For mal no gle da no se mo -ra po volitvah ves postopek začeti na novo, če bodo dozoreli zgoraj omenjeni volilni in politični pogoji pa bo njegova pot v novem deželnem svetu precej bolj hitra in enostavna. kroma Na voljo dvojezične volilne izkaznice V volilnem uradu Občine Trst (prehod Costanzi-1. nadstropje) so na razpolago dvojezične volilne izkaznice. Kdor jo želi, mora vrniti eno-jezično izkaznico. Urad je odprt vsak dan med 8.30 in 12. uro. Dvojezične volilne izkaznice so na voljo tudi v drugih občinah naše pokrajine. Slovenska kulturno-gospodarska zveza poziva vse, da se poslužijo te pravice. Slovenski kandidati drevi na Kontovelu Slovenska komponenta Demokratske stranke vabi drevi v društveno gostilno na Kontovel na srečanje s slovenskimi kandidati. Navzoči bodo Tamara Blažina in Igor Dolenc za DS, Igor Kocijančič (ML) in Peter Močnik (SSk). Srečanje, ki ga bo vodil novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence, se bo začelo ob 20.30. Blažinova se bo popoldne ob 16. uri pri Sv. Jakobu udeležila srečanja s kandidatkami Demokratske stranke. V Dolini srečanje z Borisom Pahorjem Slovenska skupnost vabi drevi ob 19.30 v dvorano SKD Valentin Vodnik v Dolino na srečanje s pisateljem in kandidatom za deželni svet Borisom Pahorjem. Večer, ki ga bo vodil Andrej Berdon, bo obogatil nastop pevskega zbora Lipa iz Bazovice. V Sesljanu danes kandidati DS Krožek Demokratske stranke za Devin-Nabrežino prireja danes ob 18. uri v hotelu Belvedere v Sesljanu srečanje s kandidati DS za deželni svet. Pobudo bo uvedla Emanuela Fragacomo, povezovala pa jo bosta pokrajinska svetnika Mariza Škerk in Paolo Salucci. Gabrovec (SSk) odklanja »volilne peticije« »V zadnjih dneh volilne kampanje se bodo pojavljali seznami uglednih imen, ki utemeljujejo podporo določenemu kandidatu. Tudi sam sem v preteklosti podpisoval podobne pozive. Tovrstnega volilnega inštrumenta pa se osebno ne bom posluževal iz dveh razlogov. Prvič, ker globoko cenim in spoštujem prav vsakega volivca in volivko, ki razmišlja z lastno glavo in ne naseda čarobnim piščalkam. Po drugi strani pa tovrstni seznami utrjujejo logiko zaprte, klanske opredelitve in uvajajo običajno ločitev "naših" od "vaših'. Če mi bo zaupano mesto v deželnem svetu, hočem z vsemi svojimi močmi zastopati skupnost kot pluralno in razvejano celoto,« poudarja v sporočilu neodvisni kandidat za deželni svet na listi SSk Igor Gabrovec. Maroni in Slokar I I • «v« • o slovenski manjšini Kandidat Lige za deželni svet Danilo Slokar se je v Vidmu srečal z Robertom Maronijem, vodjo poslancev Lige. Beseda je tekla tudi o slovenski manjšini. Maroni je podprl izvolitev demokratičnega predstavništva Slovencev, ker samo tako bo manjšina po njegovem postala resnično subjekt, ne glede na angažiranost posameznih osebnosti v raznih strankah. »Vsak glas Severni ligi je glas za federalizem in tudi za pravice slovenske manjšine, da bo lahko končno gospodar na svoji zemlji,« meni Slokar. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 9. aprila 2008 7 LJUBLJANA - Uradno odprtje v Mestni galeriji Razstava Podobe Evrope za zbližanje Trsta in Ljubljane Na odprtju razstave ustanove Alinori tudi občinski svetnik Igor Švab (SSk) - Večerja Jankovič-Dipiazza Udeleženci odprtja razstave Podobe Evrope v Ljubljani nada zgank/memento Trst in Ljubljana poglabljata stike. Po lanskem majskem srečanju v Ljubljani med županoma Zoranom Jankovičem in Robertom Dipiazzo ter po podpisu listine o sodelovanju med obema mestoma 18. februarja letos med Jankovičevem obisku v Trstu, se je tržaški župan Roberto Dipiazza v ponedeljek udeležil odprtja fotografske razstave Podobe Evrope v ljubljanski Mestni galeriji. Gre za »italijansko razstavo« ustanove Alinori in gospodarskega dnevnika Il Sole 24 ore, ki je bila izpeljana pod pokroviteljstvom predsednika italijanske republike in ob sodelovanju predstavništva Evropske komisije v Italiji in italijanskega zunanjega ministrstva. Odprtja razstave o evropski civilizaciji so se med drugimi udeležili italijanski veleposlanik v Sloveniji Daniele Verga, predsednik ustanove Alinori Claudio Depolo in tržaški občinski svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab. Ob odprtju je pozdravil predsednik odbora državnega zbora Republike Slovenije za zadeve Evropske unije, razstavo pa je predstavila vodja predstavništva evropske komisije v Sloveniji Mihaela Zupančič. Po odprtju sta se Jankovič in Dipiazza srečala na »delovni večerji«, med katero sta se domenila za nadaljnje korake na poti zbliževanja med mesto ma. DEŽELA - Priprave na volitve Slovenska skupnost na obisku pri Skladu Mitja Čuk in pri nogometnem klubu Kras Kandidati SSk za deželni svet Andrej Berdon, Bogdan Kralj in Marko Milkovič so se srečali z vodstvom Sklada Mitja Čuk na openskem gradbišču novega centra, ki bo najbrž kmalu predan namenu. Upra-viteljice sklada Stanka Čuk in Jelka Cvel-bar so prikazale namembnost objekta. Sklad se ukvarj a predvsem z oskrbo prizadetih, prireja pa še različne tečaje, poletne centre, pošolske dejavnosti ipd. Zato Sklad pričakuje, da ga bo Dežela priznala kot pomembnejšo manjšinsko organizacijo in posledično dodelila ustrezna finančna sredstva. Kandidata SSk Tomaž Špacapan in Berdon sta se srečala tudi z vodstvom nogometnega kluba Kras. Slednji se je v nekaj letih vsestransko razvil, so povedali predstavniki kluba Goran Kocman, Niko Centrone in Edo Škabar. Članska ekipa je po kakovosti na četrtem mestu v tržaški pokrajini, razvila pa se je tudi mladinska dejavnost. Danes trenira v Repnu kakih 40 mladincev od šestega do desetega leta. N.K. Kras si ta čas prizadeva, da bi se zgradile nove tribune in klubski prostori. Pogovor kandidatov SSk z upraviteljicama Sklada M. Čuk Jelko Cvelbar in Stanko Čuk KZ - Na Ponterošu Sejem tipičnih kraških izdelkov Ponudba na Ponterošu se bo sredi maja spremenila. Stojnice, v katerih že vrsto let prodajajo oblačila, bodo nadomestile druge, v katerih bodo na prodaj tipični kraški pridelki ter prehrambni in drugi izdelki. Občina Trst je v tem smislu objavila razpis, ki predvideva odprtje 18 stojnic, rok za vložitev ustreznih prošenj pa bo zapadel 21. aprila. Kmeč ka zve za va bi za to kmetovalce, naj zagrabijo za to priložnost, nam je včeraj povedal tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec in dodal, da razpolagajo v uradih stanovske organizacije s temu namenjenimi obrazci in so na voljo za morebitna pojasnila. Na osnovi razpisa bodo lahko stojnice prodajale, kot rečeno, prehramb-ne izdelke, cvetličarsko-vrtnarske in rastlinske proizvode, pa tudi ribe. Prednost pri dodeljevanju površin bodo na podlagi izjav pristojnega občinskega odbornika Paola Rovisa dali kmetijskim proizvajalcem - po vrstnem redu - s tržaške pokrajine, iz dežele Furlanije-Julijske krajine, iz Italije in iz sosednih držav, torej tudi iz Slovenije. Prvi na vrsti bodo vse ka kor last ni ki stoj nic, ki že de -lujejo na Ponterošu. Ko bi nameravali ohraniti svoje mesto, pa bodo morali preusmeriti dejavnost in se po sve ti ti no vi po nu dbi. Sicer kmetje, ki prodajajo na drobno, ne potrebujejo trgovskega dovoljenja, je opozoril Bukavec. Na osnovi državnega zakona 228 iz leta 2001 je namreč dovolj, da s svojo dejavnostjo seznanijo občinsko upravo, da si zagotovijo za prodajo primeren prostor in da seveda upoštevajo higienske predpise. To velja tudi v primeru, ko je to javna površina, kot so tiste na Ponterošu. Pred nost bo do to rej da li kmetom, je poudaril Bukavec. Sejem tipičnih kraških pridelkov, ki naj bi nosil ime Farmer marke«, bo od prt vsak dan od tor ka do so -bote od 8. do 14. ure. Toda ni nujno, da bi kmeti bili vsak dan s stojnico na Ponterošu, je še naglasil Bukavec, ampak se bodo lahko odločili le za nekaj dni, ali pa celo za en sam dan v tednu. A.G. DOLINA V Boljuncu srečanje Varco-Prehod Danes ob 18.30 se bo v občinskem gledališču v Boljuncu odvijalo zasedanje foruma projekta Varco-Prehod. Gre za dogodek, ki sle di sre ča nje ma te mat skih sku -pin. Ob či na Do li na v vlo gi usta -nove upraviteljice rezervata Doline Glinščice nadaljuje svoj zahteven projekt soudeležbe pri upravljanju rezervata. Namen tega srečanja je sintetična predstavitev dela, ki so ga opravile tematske skupine, ki so se zbrale dne 22. in 29. februarja 2008. V sklo pu te mat skih sku pin je prišlo do razprave in predstavitve predlogov v zvezi s šestimi različnimi tematikami: načrtovanjem, naravo in ohranitvijo, uporabo in turizmom, rednim vzdrževanjem, kmetijsko-gozdarsko-pastirskimi dejavnostmi, kulturo in zgodovino. Jutri bodo na forumu predstavili izvleček predlogov te mat skih sku pin. POKRAJINA TRST - Predstavitev publikacije, namenjene mladim Nikoli več »no se pol« Avtor je novinar Maurizio Lozei - Knjiga ponuja 18 portretov uspešnih Tržačanov, ki lahko pomagajo mladim pri izbirah življenjske in profesionalne poti »No se pol« se v Trstu marsikje in marsikdaj sliši. Črnogledega gesla, ki se je Tržačanom kratko malo zapisal na kožo, pa se hoče tržaški novinar Maurizio Loze-i na vsak način otresti. S svojo publikacijo z naslovom Ció! Certo che si puó in podnaslovom Storie, idee, contributi per la Trieste del2000 e oltre na primer, ki so jo včeraj dopoldne predstavili na sedežu tržaške pokrajine. Gre za serijo intervjujev z osemnajstimi mladimi in manj mladimi »Tržačani«, ki so z vnemo in bistroumnostjo uresničili svoj življenjski cilj tako na profesionalnem kot na kmetijskem, socialnem, literarnem, umetnostnem ali kulturnem področju. Portrete teh zglednih oseb je zbiral od leta 2005 do 2007 in jih objavljal na straneh tržaškega dnevnika Il Piccolo in tednika Vita Nuova. »Osebe, ki sem jih izbral, so si s požrtvovalnostjo in strastjo zgradile svojo kariero in ostalim Tržačanom dokazale, da se da, da se želje torej včasih uresničijo. Mislim, da so predstavljeni liki našemu mestu vlili kanček pozitivnega zagona,« je včeraj opozoril Lozei. Med njimi najdemo tudi štiri predstavnike slovenske narodnostne skupnosti in sicer Vesno Guštin, Dušana Jakomina, Edija Kanteta in Pavleta Merkuja. Knjiga, ki je nastala s finančno podporo Pokrajine Trst, je v prvi vrsti namenjena višješolcem, ki se danes vse težje odločajo o svoji prihodnosti, »saj jim lahko s konkretnimi primeri pomaga pri izbiri nadaljnjih poti.« V prihodnjem tednu bodo razdelili 800 izvodov po višjih šolah tržaške pokrajine, njeni protagonisti pa so vsekakor pripravljeni na morebitna srečanja z dijaki, na katerih bi jih uvedli v njihov poklic seveda z upoštevanjem sodobnih potreb in zahtev. Na včerajšnjem srečanju je bila prisotna tudi pokrajinska odbornica za šolstvo Adele Pino, ki je Lozeievo publikacijo pozdravila z navdušenjem. Omenila je tudi možnost razpisa štipendij za dijake petih razredov in pa nagrad za najboljše matu-ritetne referate o v knjigi predstavljenih osebah. »Objavljeni portreti so dragocen doprinos k spoznavanju mestne realnosti, njenega dinamičnega tkiva, ki je zmožno marsikaterega uspeha.« (sas) Maurizio Lozei in pokrajinska odbornica Adele Pino kroma 8 Sreda, 9. aprila 2008 TRST / DSI - Dobro obiskana predstavitev Tekma za Trst v najnovejši knjigi zgodovinarja Jožeta Pirjevca Knjigo Trst je naš! Boj Slovencev za morje (1848 -1954) je založila Nova revija Vloga Trsta, predvsem pa pogled politikov, intelektualcev in diplomatskih predstavnikov v zvezi s »tekmo za Trst« in slovenskim dostopom do morja, sta bili osrednji temi zelo dobro obiskanega ponedeljkovega večera v Društvu slovenskih izobražencev. Protagonist srečanja je bil najnovejši knjižni trud tržaškega zgodovinarja Jožeta Pirjevca, Trst je naš! Boj Slovencev za morje (1848 -1954), ki je pravkar izšel v zbirki Korenine slovenske založbe Nova revija. Delo, ki predstavlja sintezo najpomembnejših dokumentov v zvezi s tržaško problematiko in številnimi vprašanji tukajšnje sodobne zgodovine, je uvedel Ivo Jevnikar, njegovo vsebino pa je pred avtorjevim posegom, podrobneje predstavil Gorazd Bajc, ki je z Jonatanom Vinklerjem knjigo tudi uredil. V svoji predstavitvi je Bajc izpostavil predvsem dejstvo, da je študijo napisal zgodovinar, ki zelo dobro pozna razmere na obeh straneh slovensko-italijan-ske meje in je dodobra seznanjen s tržaško problematiko. Pri tem je opozoril na zajetnost uporabljenih virov in domačih ter predvsem tujih arhivov in dokumentov, s katerimi se je soočil Pirjevec, da bi, kot je tudi sam povedal, »zapolnil tisto vrzel, ki je do nedavnega prisilila Slovence, da smo segali po tujih virih, če smo si želeli izvedeti kaj o tržaški zgodovini«. Knjiga namreč podrobno analizira, dokumentira in pripoveduje o vlogi Trsta znotraj slovenskega političnega življenja v obdobju med leti 1848 1954, se pravi v obdobju med marčno revolucijo in trenutkom, ko je bil sklenjen Londonski memorandum, s katerim se je Jugoslavija dokončno odpovedala jadranskemu pristanišču. Več kot stoletni prerez, ki zaobjema obdobje, odkar so se Slovenci postavili kot subjekt; dokler so dosegli rezultat, da so prišli do morja, sicer koprskega zaliva, in »se kostituirali kot sredozemski narod«, kar je Pirjevec označil kot veliko pridobitev. Po njegovem mnenju je pri tem seveda prišlo do kompromisa, a hkrati tudi najbolj trezne rešitve, saj bi drugače morebitni »slovenski Trst zelo težko prebavil prisotnost dvesto tisoč Italijanov«. Ob obnavljanju najpomembnejših datumov tržaške zgodovine in obelodanjen-ju nadvse zanimivih trenutkov, kot je bil tudi tisti, ko so resno razmišljali o ustanovitvi slovenske univerze v Trstu, se je razvila pestra debata, v kateri so se oglasili tudi tisti, ki so iz emotivnih ali drugih razlogov s težavo sprejeli Pirjevčevo tezo. Danes ob 11. uri bodo knjigo predstavili tudi v Prešernovi dvorani SAZU v Ljubljani. (Iga) Tematika je pritegnila precejšnjo pozornost kroma FERNETIČI - Na odcepu hitre ceste, v smeri proti Sloveniji Tovornjak čez ograjo Promet je bil za več ur ustavljen, vrsta tovornjakov na odcepu za Fernetiče Na odcepu hitre ceste Trst-Ses-ljan, ki pelje proti Fernetičem, je sinoči, malo po 19. uri, tovornjak iz še nepojasnjenih razlogov zavozil v levo, treščil v ograjo, ki razmejuje cesto, s kabino zavozil čez njo in končal svojo vožnjo napol na eni strani, napol na drugi strani ceste. Šofer tovornjaka na srečo ni bil ranjen, nesreča pa je za več ur ustavila promet na odcepu za Fernetiče. Na kraj je prihitela izvidnica prometne policije, ki je uvedla preiskavo o vzrokih nesreče, pa tudi tržaški gasilci, da bi odstranili težko vozilo s ceste. Njihovo delo ni bilo enostavno. Odsek je bil do nočnih ur za prt za pro met, na od cep je v tem času pripeljalo na desetine tovornjakov, namenjenih v Slovenijo, ki so morali počakati v vrsti na odstranitev tovornjaka. domjo - Odprtje večkulturnega centra Barka barv Za vključevanje priseljenk Center je odprt ob sobotah dopoldne - Več brezplačnih tečajev in srečanj bo priseljenkam omogočilo vključitev v novo realnost Utrinek s sobotnega odprtja kroma Na pobudo štirih socialnih združenj (Aiko za družine, Interethnos, sklad A. Devoto in konzorcij za otoš-tvo LArca) in s finančno podporo deželne službe enakih možnosti so preteklo soboto v Ulici Morpurgo 7/2 pri Domju slovesno odprli večkulturni center Larca dei co-lori-Barka barv. Prostor bo v prvi vrsti namenjen priseljenkam in njihovim otrokom, v njem pa bo zaživel pristni duh integracije in socialne pomoči. Tu se bodo ženske lahko srečevale, se pogovarjale, ustvarjale kulturno tkivo in si izmenjevale izkušnje. Zanje bodo tu priredili več brezplačnih tečajev in seminarjev o etnični kuhinji, masaži dojenčka in osnovnih plesih na primer, medtem pa bo v sosednji sobi poskrbljeno za njihove otroke, ki se bodo lahko igrali z vzgojitelji konzorcija LArca. Priseljenke se bodo srečevale tudi z italijanskimi družinami, se z njimi bolje spoznale in izmenjale starševske izkušnje ter hkrati poglobile skupne interese. Operaterji bodo priseljenkam nudili osnovni sprejem in prisluhnili njihovim raznolikim problemom, nudili podporo za premostitev morebitnih trenutkov stiske in jih napotili k socialnim, zdravstvenim oziroma izobraževalnim službam na teritoriju. Večkulturni center je odprt vsako soboto od 10. do 13. ure (040/2450497), priseljenke pa bodo za pomoč lahko zaprosile tudi pri posebnem okencu v Ul. della Guardia 18, vsak ponedeljek od 15.30 do 17.30. Avto in džip čelno trčila pri Katinari Na odseku nekdanje Trbiške ceste med križiščem za Bazovico in Katinaro je prišlo včeraj popoldne do hujše prometne nesreče. Malo po 15.30 sta v bližini predora pod Katinaro čelno trčila avtomobil in džip. V nesreči so bili ranjeni voznik avtomobila, voznica džipa in njen otrok. Po podatkih, ki so jih posredovali mestni redarji, so vse tri odpeljali z dvema rešilcema v bolnišnici. Moškega, 73-letnega A.L.-ja, so sprejeli na katinarsko bolnišnico. Sprva je kazalo, da je njegovo zdravstveno stanje zaskrbljujoče, zdravniški pregled pa je izključil resnejše poškodbe. Na katinarsko bolnišnico so prepeljali tudi voznico džipa F.P. Tudi njeno zdravstveno stanje ni resno. Njenega sinka so prepeljali v otroško bolnišnico Burlo Ga-rofolo, kjer so ga zdravniki pregledali in ugotovili, da se v nesreči ni poškodoval. Nekaj ur po sprejemu so ga lahko sorodniki odpeljali iz bolnišnice. Na kraju nesreče so posegli tržaški gasilci, ki so sodelovali pri odstranitvi razbitin vozil s ceste in počistili cestišče. Aretirali tatiča Pred tednom dni je kradel v trafiki, mesec nazaj je sunil motorno kolo, na njegovem domu pa so našli še drogo. 36-letnega F. S.-ja iz Fiumicella je v soboto zaradi vseh teh prekrškov aretirala policija in ga odpeljala v zapor. V ponedeljek, 31. marca, je nekdo vstopil v trafiko tržaške avtobusne postaje in iz nje odnesel nekaj denarja, kakih 70 paketov cigaret ter razne parfume. Prizor je snemala videokamera, na podlagi posnetkov in temeljite preiskave pa so storilcu prišli na sled policisti tržaškega letečega oddelka. Posnetke, na katerih je bil obraz storilca prepoznaven, so posredovali tudi kolegom iz Tržiča, z njimi pa so v soboto popoldne v Pierisu identificirali in ustavili 36-letnika, ki je sedel za volanom lastnega avtomobila. F. S. je takoj priznal kaznivo dejanje, pa tudi nekoliko starejši prekršek, krajo skuterja yamaha cignus. 2. marca se je v Trstu usedel na parkirano yamaho in odpeljal, nekaj dni pozneje pa jo je zapustil v Tržiču. Po drugem priznanju pa presenečenj ni bilo konec. Javni tožilec Raffaele Tito je odredil hišno preiskavo, v stanovanju aretiran-ca v Fiumicellu pa so policisti zasegli ves plen iz trafike in še dva grama heroina. Požigal je njivo Nad Naseljem sv. Sergija je v ponedeljek zjutraj gorelo na neki njivi, policija pa je kmalu zasačila požigalca in ga aretirala. Gre za 52-letnega Tržačana F. E.-ja, ki je baje mirno opazoval gašenje požara, katerega je sam zanetil. Na njivi ob Ul. Di Peco, pri hišni številki 12, so ob 7.40 posegli tržaški gasilci in policisti: zasledili so več žarišč, požar pa so gasilci kmalu omejili in pogasili: gorela je v glavnem trava ob njivi, ogenj pa ni dosegel plinskih jeklenk, ki so bile uskladiščene v bližini. Zublji pa so močno poškodovali avtomobil lancia tema, ki je bil parkiran na cesti ob terenu. Prav na ulici je pozornost policistov pritegnil moški, ki je opazoval dogodek. Stopili so k njemu in pri priči ugotovili, da gre za požigalca: na oblačilih so bile opazne luknje, ki jih je ogenj povzročil, slednja pa so močno zaudarjala po gorivu. Nedaleč od moškega je stal tudi zadnji dokaz - plastična posoda z bencinom. Moškega so aretirali in odpeljali v zapor, po navedbah policije je bil v preteklosti že večkrat kaznovan zaradi raznih dejanj. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 9. aprila 2008 9 ŠOLA - Pobuda šol s Proseka, iz Nabrežine in Komna Tristo učencev pozdravilo pomlad Mladi so se 29. marca podali na pohod na Sv. Lenart OBČINA TRST Artefakt 2008: razpis prvič tudi v slovenščini Razpis na natečaj umetniškega ustvarjanja za mlade Artefakt je letos objavljen tudi v slovenščini. Gre za pobudo, ki jo že nekaj let prireja tržaško občinsko odborništvo za šolstvo v sodelovanju z odborniš-tvom za kulturo in ravnateljstvom mestnih zgodovinskih in umetnostnih muzejev, medtem ko za operativno izpeljavo natečaja skrbita rekreacijski središči Enrico Toti pri Sv. Justu in v Naselju sv. Sergija. Natečaj je bil prvič izveden leta 2005 z udeležbo enajstih mladih umetnikov, naslednje leto je to število naraslo na 15, lani pa je pobuda doživela nesluten uspeh s sodelovanjem 101 udeležencev. Natečaj Artefakt 2008/Esteti-kablitz je namenjen mladim od 15. do 35. leta starosti s stalnim bivališčem v Italiji, drugih državah Evropske unije in v državah na Balkanu. Poleg tega, kot piše v predgovoru k razpisu, je to izobraževalni projekt oz. dinamična delavnica za trajno eksperimentiranje na področju vizualne umetnosti, ki stremi k spodbujanju mladinske ustvarjalnosti. Cilj je vrednotenje mladih talentov in razvijanje mlade umetnosti, udeleženci pa lahko izberejo med številnimi umetniškimi kategorijami: tu so slikarstvo in risanje, strip in ilustracija, oblikovanje razglednic, izdelovanje mozaikov, fotografija, kiparstvo, izdelovanje umetnin iz tekstila, videoart oz. izdelki v digitalni obliki ter arhitektura. Izdelke, ki bodo prispeli do 30. maja, bo pregledala posebna komisija, ki bo izbrala dela za razstavo, ki bo potekala od 20. septembra do 5. oktobra. Zainteresirani morajo prijavnico in izdelke dostaviti najkasneje do 30. maja na sedež rekreacijskega središča Enrico Toti na Stolnem trgu (Piazza della Cattedrale) 4, 34121 Trst-Italija, kije odprt od ponedeljka do sobote med 14.30 in 19.30. Razpis in prijavni obrazec sta na razpolago v italijanščini, slovenščini in angleščini na spletnih straneh www.artefatto.info, www.ricretoti.it in www.retecivica.trieste.it. Na teh straneh so tudi na razpolago informacije, ki jih bo mogoče dobiti tudi v že omenjenem rekreacijskem središču Toti (telefon 040-3485818, elektronska pošta qu-estions@artefatto.info in ricret-oti@libero.it). Na vrhu Sv. Lenarta nad Samatorco se je v soboto, 29. marca zjutraj zbralo preko tristo učencev na skupnem pohodu, za katerega sta se vodstvi nabrežinske in komenske šole domenili že v začetku šolskega leta. Pohod - Pozdrav pomladi -je bil ena izmed treh skupnih pobud, ki sta jih šoli načrtovali ob padcu mejnih pregrad med obema državama. Prvotno sta šoli določili pohod na prvi dan pomladi, 21. marca, ki pa je letos sovpadal že z velikonočnimi počitnicami, zaradi česar ga je bilo treba prenesti na 29. marec. Nabrežinska šola, ki goji stike s komensko šolo že nad deset let, je na pohod povabila še petošolce nabrežinskega didaktičnega ravnateljstva, učenci in profesorji proseške srednje šole pa so sami zaprosili, da bi pristopili k pobudi. Pohod je bil nadalje vključen med pobude projekta Interreg III v organizaciji občin Zgonik in Re-pentabor, tako da so bili učenci s te strani meje deležni tudi prisotnosti dveh vodičk združenja »curiosidinatura«. Iz jugozapadnega vznožja vzpetine oz. iz Samatorce sta okrog devete ure startali proti vrhu dve skupini učencev, pro-seška in nabrežinska; starejši komenski učenci so startali v Gor-janskem, najmlajši pa iz Brij. Skupina je dospela do cilja nekoliko kasneje, je pa bila deležna toplega aplavza prvih dveh skupin vrstnikov. Vse skupaj je najprej pozdravil ravnatelj nabrežinske in proseške srednje šole, Zvonko Legiša, ki pa je takoj predal besedo učencem, saj je to bil njihov pozdrav pomladi. Kakih dvajset učencev se je zvrstilo na najvišji točki hriba ter prebralo nekaj misli ob prihajajoči pomladi, ki so jo vsi ob končno prijetnem sončnem dnevu res iskreno pozdravili. Prva je pozdravila s svojim kratkim sestavkom Daša Daneluzzo: Beži, beži zima bela, saj pomlad je zacvetela. Vseokoli nas cveti, na veji kos z vrabcem žvrgoli in učence iz šolskih klopi podi. Zato smo se danes tu zbrali, da bi se v naravi poigrali in glasno zakričali: »Živijo, pomlad!« Njej so sledili še ostali. Ob koncu snidenja je še zadonel skupni Evroodmev ter se porodila zamisel, da bi tak pomladanski pohod ponovili tudi v naslednjih letih. ŠOLA - Šestdnevni izlet DTTZ Žige Zoisa Prage ne bodo kar tako pozabili Doživetja dijakov ob obisku češke prestolnice V ponedeljek, 3. marca, smo se dijaki trieni-ja Državnega trgovskega tehničnega zavoda in oddelka za geometre Žige Zoisa v Trstu odpravili na šestdnevni izlet v Prago. Pot je bila neskončna, saj smo se vozili dvanajst ur in dospeli na cilj šele v zgodnjih večernih urah. Prvi dan je bil posvečen ogledu mesta. Praga je glavno mesto Češke in šteje 1,2 milijona prebivalcev. Leži ob reki Vltavi, v osrednjem delu Evrope. Mesto j e imelo to srečo, da je ob koncu druge svetovne vojne ostalo neporušeno. Praga slovi po čudoviti arhitekturi (naj omenim Jožeta Plečnika, ki je bil glavni arhitekt pri obnovi gradu čeških kraljev), zgodovini, razkošnih barvah, prireditvah in po odličnih pivnicah. Najvažnejše znamenitosti Prage se nahajajo v osrčju mesta: Vaclavski in Staromest-ni trg, astronomska ura, Marijina tynska cerkev, Karlov most, Židovska četrt... Najbolj obiskan je seveda Karlov most (mi smo ga prehodili kar trikrat). Tam je možno občudovati obe strani reke Vltave in se dotikati spomenikov, ki prinašajo srečo. V bližini se nahajajo tudi trgovci, ki ponujajo značilne praške izdelke. Drugi dan smo si ogledali Karlštejn. To je grad cesarja Karla IV., ki je bil zgrajen na višini 320 m in se nahaja 30 km od Prage. Leta 1578 so ga morali prenoviti, saj njegovo stanje ni bilo ravno najboljše. Na žalost je grad razočaral marsikoga, saj je bil skoraj prazen, ker takrat niso imeli navade »krasiti« prostorov s kipi, omarami, dragocenimi predmeti. Profesorji so nato uresničili željo marsikaterega dijaka in tako smo obiskali pivovarno Staro-pramen. Na žalost smo bili zelo velika skupina (58 dijakov), zato smo se morali zadovoljiti z ogledom manjšega dela pivovarne, ki ne deluje več. Pokazali so nam tudi tri vrste hmelja, ki ga uporabljajo pri proizvodnji piva. Zagotovili so nam, da je okus pi- va odvisen predvsem od vode. Nazadnje smo imeli možnost pokusiti njihove proizvode. Ena izmed praških znamenitosti je tudi ograjeni del mesta, ki je bil nekoč judovski geto, v Pragi je namreč do druge svetovne vojne živelo 50.000 Judov. Poleg treh sinagog, v katerih so bili razstavljeni predmeti in otroške risbe iz koncentracijskega taborišča, smo si ogledali judovsko pokopališče. V zvezi z drugo svetovno vojno smo obiskali tudi koncentracijsko taborišče Terezin, kjer so bili zaprti Judje, Nemci, Čehi in Slovaki, ki so jih nato prepeljali v Auschwitz, Dachau ipd. Med najlepšimi stavbami v prestolnici naj omenim še glavno praško cerkev, in sicer katedralo sv. Vida. Zgrajena je v gotskem slogu in je največja cerkev na Češkem. Naš program je obsegal tudi ogled dveh majhnih mest, to sta Češki Krumlov in Kutna Hora. Češki Krumlov slovi po očarljivem mestnem jedru in srednjeveškem gradu, ki se dviga na skalni steni nad mestom, Kutna Hora pa j e staro rudarsko mesto iz 13. stoletja, kjer so za časa Karla IV. kovali srebrne groše. V kraju Sedlec nas je čakal ogled nenavadne kostnice, kjer smo lahko do podrobnosti občudovali človeško okostje. Dan pred odhodom smo bili deležni odlične večerje v bližini gradu in seveda kratkega sprehoda po mestu. Na Karlovem mostu smo poželi topel aplavz, saj smo zapeli slovensko himno Zdrav-ljico in se na tak način poslovili od Prage z upanjem, da se bomo tja še kdaj vrnili. Moram reči, da so bili profesorji zelo potrpežljivi in včasih predobri, saj so nam dali na razpolago veliko prostega časa in seveda dovoljenje, da smo se zabavali po mestu v večernih urah. Tudi vodička in šofer si zaslužita pohvalo. Giorgia Christine Abrami III. A razred DTTZ Žiga Zois - Trst DOLINA - V prostorih SKD Valentin Vodnik je potekalo srečanje o zdravi prehrani Biti zdrav - največja želja človeka Udeležencem je o tem 2. aprila predavala terapevtka naravnega zdravljenja Nena Prohinar - V ospredju kandidoza Udeleženci so se seznanili z značilnostmi infekcije s t.i. glivico kandido »Biti zdrav je največja želja vsakega posameznika, čeprav se tega najbolj zavemo takrat, ko zbolimo«. Ta je bila ena od uvodnih misli terapevtke naravnega zdravljenja Nene Prohinar na srečanju o zdravi prehrani in naravnem zdravljenju, ki je potekala v sredo, 2. aprila, v dolinskem društvu Vodnik. Po uvodnih pozdravih odbornice društva Klare Vodopivec, je terapevtka, doma iz Pomjana, nadaljevala svoje predavanje in se osredotočila na kan-didozi: »Če ste pogosto zelo izčrpani, če ste otopeli, občasno čutite bolečine v želodcu, vam ni do spolnosti, vas popade nejevolja, imate pogoste bolečine v sklepih in mišicah ter z vašim iz-lo ča njem bla ta ni vse v re du, je vse to lahko zaradi glivice kandide,« je dejala. V našem črevesju prebivajo milijarde bakterij in glivic, ki skrbijo za uspešno prebavo. Če je vse v redu, v črevesju prevladujejo mlečno-kislinske bakterije, ki usmerjajo procese prebave. Kandidoza je infekcija s kvasov- ki podobno glivico - kandido. Ta je v telesu precej razširjena. Infekcija s kandido se pojavlja, ko pride do padca imunskega sistema zaradi jemanja zdravil, stresa, izčrpanosti, nepravilne pre hra ne... Kandidoza se lahko pojavlja predvsem kot infekcija kože, nohtov, nožni ce, sa pnic ali pljuč. Simp to me kan -didoze je mogoče uspešno ozdraviti v dvajsetih dneh. Poglavitni cilj zdravljenja je dvig imunskega sistema in odprava vzro kov za po ten ci al no po no vi tev kandidoze. Hrana, ki nam lahko pomaga, je zelenjava, sojini izdelki, oreščki, olje, semena, jogurt, jajca, ribe in belo meso. Izogibati se je treba prekomernega pitja alkoholnih pijač in sladkih pri griz kov. Tu di red na fi zič na ak -tiv nost nam lah ko po ma ga pri od pra -vi te ga prob le ma. V Dolini bodo še nadaljevali s spomladanskimi srečanji. Tako je bilo za si no či na po ve da no sre ča nje z Ves -no Guštin Grilanc o kraških dobrotah in njenih knjigah. (beto) 1 0 Sreda, 9. aprila 2008 TRST / NABREŽINA - Grudnova hiša Najnovejši Palčič Razstavo Palčičevih del iz zadnjega obdobja bodo odprli jurtri ob 19. uri, na ogled bo do 18. maja Jutri bo v dvorani Slovenskega kulturnega društva Iga Grudna v Nabreži-ni odprtje slikarske razstave pod pokroviteljstvom tržaške pokrajine priznanega vsestranskega likovnika Klavdija Palčiča, ki svojo umetniško izpoved najin-tenzivneje zaupa prav čopiču. Palčič je med vidnejšimi predstavniki tržaške likovne scene, gotovo med onimi, ki je v šestdesetih letih ubral drzno pot eksperimentiranja znotraj napredne avantgardne skupine Raccordosei-Arte Viva in vseskozi dosledno razvijal svoj osebni likovni nagovor v različnih vejah likovne ustvarjalnosti. Edinstvene so scene in kostumi, ki jih je ustvaril za različna ugledna ogledališča v Trstu in Ljubljani, za La Fenice v Benetkah, za Dunaj. Njegove grafike, zlasti sitotiski so bile večkrat nagrajene na mednarodnih razstavah. Pomembni so tudi njegovi dosežki na kiparskem področju, saj je oblikoval poleg avtorskih plastik tudi številne por-tretne kipe za tržaške šole. Ustanovil je in vodil prvi slovenski oblikovalski studio v Trstu in se še posebej uveljavil na področju knjižne ilustracije in knjižne opre me. Slikarstvo pa najprodorneje razkriva njegov ustvarjalni svet, domiselnost, njegov močen likovni temperament ter izražanje globljih emocij v sugestivnem in kompleksnem prepletanju kakovostne risarske zasnove s slikarskimi potezami, z bliskovitimi zamahi kontrastnih barv in izredno dinamičnimi kompozicijskimi nastavitvami. Priljubljeni so motivi iz mitologije, ki vzpostavljajo univerzalne problematike. Človeško upetost v naš čas in prostor prikazuje umetnik ob navdihu na specifične dogodke, ki obravnavajo pereče družbene tematike. Vsekakor je zasledi- SSG - V petek premiera ti v Palčičevih slikah močno vez z organskim svetom, ki daje njegovim stvaritvam pridih življenja in posreduje gledalcu močen vidni naboj. Označuje ga spretnost v spajanju različnih slikarskih pristopov, kot tudi vlaganje lepljenih materialov neposredno na slikarsko podlago. Podobno ustvarja dramaturgijo slike trajni kontrast med abstrakcijo in figuro, ki za-dobi na Palčičevih platnih skorajda eksistencialno razsežnost. Močni in razgibani svetlostni in barvni kontrasti poudarjajo ekspresivnost slike, razgibajo živahno likovno pripoved, polno virtuozističnih oblikovnih rešitev, preko katerih občutimo bojevitost človeka pa tudi ustvarjalni zagon umetnika, ki verjame v moč izpovedi in lepote. Otvoritev razstave Palčičevih slik iz zadnjega obdobja bo 10. aprila ob 19. uri, večer bo popestril nastop kantavtorke Lare Puntar ob spremljavi kitarista Daria Vivianija. Razstava bo nato na ogled še do 18. maja, ob sobotah 17-19 in nedeljah 10-12 ter 17-19. Jasna Merku Za zaključek sezone Molierov Namišljeni bolnik Slovensko stalno gledališče zaključuje bogato gledališko sezono s klasično komedijo, ki je nastala izpod peresa velikana evropske komediografije. Namišljeni bolnik je napeta komedija, polna preobratov, spletk in presenečenj. Prek pretiravanja in tipizacije likov Molière smeši obče človeške slabosti in napake, podaja kritiko družbe in se bojuje zoper predsodke. Koprodukcija tržaškega gledališča v sodelovanju s Primorskim poletnim festivalom je doživela premiero poleti v sklopu festivala v Kopru in je v letošnji sezoni gostovala v pomembnih slovenskih gledališčih. Tržaška premiera bo v petek, 11. aprila ob 20.30 v Kulturnem domu. Namišljenega bolnika, v katerem se je ponorčeval iz pariških zdravnikov in fenomena hipohondrije (in s tem samokritično in samoironično obračunal tudi z lastno hibo), je Molière leta 1673 napisal kot odgovor na pamflet Boulan- gera de Chalussaya; ta je v njem prikazal Molièrovo življenjsko pot, ki se konča v poslednjih vzdihljajih, in se pošteno porogal Molièrovi, takrat očitno že vsem znani nagnjenosti k hipohondrič-nim izpadom. Cena Molièrovega »obračuna« je bila visoka; na četrti repri-zi Namišljenega bolnika, v kateri je Molière igral naslovno vlogo, je avtorju postalo slabo in še isti večer je umrl; če gre verjeti kronistom, ga ta večer na domu ni hotel obiskati noben zdravnik. Včeraj danes Danes, SREDA, 9. aprila 2008 DEMETRIJ Sonce vzide ob 6.30 in zatone ob 19.44 - Dolžina dneva 13.14 - Luna vzide ob 7.55 in zatone ob 0.40. Jutri, ČETRTEK, 10. aprila 2008 APOLONIJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 16,6 stopinje C, zračni tlak 1006,6 mb raste, veter 10 km na uro vzhodnik, severo-vzhodnik, nebo oblačno z dežjem, vlaga 86-odstotna, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,1 stopinje C. OBČINA TRST Urad za prostorsko načrtovanje Upravna služba za urbanistiko V skladu s 45. členom D.Z. 52/91 obveščamo, da sta sklepa občinskega sveta: - št. 1 z dne 16. januarja 2008 o »sprejetju variante št. 1 na veljavni RR.G.C.- S.O.R.N. na javno pobudo za območje Area Science Park - predel Bazovice sprejet z občinskim sklepom št. 73 z dne 3/10/05«; - št. 6 z dne 23. januarja 2008 o »sprejetju RR.G.C. - S.O.R.N.-a na zasebno pobudo za kat. št. 1052/1,1052/2,1052/3, del 1052/4 vključene v RT. 3796 in kat. št. 1029, del 1030,1031,1033,1034, del 1036, del 1037, del 1038,1039/1,1041,1042,1040/1, 1040/2,1044/1,1044/2, del 1032/1 v RT. 4078, Kat. Obč. Sv. Križa" izpostavljena na občinski oglasni deski v Ul. Malcanton št. 2 za 30 (trideset) dejanskih in zaporednih dni od 9. aprila 2008 do vključno 9. maja 2008; v tem obdobju si zainteresirani lahko ogledajo dokumentacijo vsak delovni dan od 8. do 14. ure In od 9. do 12. ure ob praznikih. V času deponiranja lahko vsakdo predloži občini opombe, lastniki vezanih nepremičnin pa ugovore. VODJA SLUŽBE (arh. Ave Furlan) [I] Lekarne Od ponedeljka, 7. aprila, do sobote, 12. aprila 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (040 302800), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (040 631785). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino ALCIONE - 18.00, 21.00 »Il Petroliere«. AMBASCIATORI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il cacciatore di acquiloni«. ARISTON - 22.00 »Non e' un paese per vecchi«. CINECITY - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Juno«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Next«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Amore, bugie & calcetto«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.15 »Non pensarci«; 16.30, 19.30, 22.00 »Il cacciatore di aquiloni«; 17.50, 20.00, 22.15 »Tutta la vita davanti«; 20.00 »L'amore secon-do Dan«; 17.50, 22.00 »27 volte in bianco«; 15.55 »Spiderwick-Le cro-nache«; 16.00 »La volpe e la bambina«. EXCELSIOR - 16.00, 17.45, 19.30, 21.15 »La banda«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.30, 21.00 »Un bacio romantico - My Blueberry Nights«. FELLINI - 20.30 »Onora il padre e la ma-dre«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.40, 18.30, 20.20, 22.20 »Amore, bugie & calcetto«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.20, 20.15, 22.15 »Juno«. KOPER - KOLOSEJ - 20.30 »Katera je prava«; 18.20 »Punca mojega brata«; 19.20, 21.20 »Točka prednosti«; 18.10, 20.00 »Horton Horton Hears a Who«; 18.30 »Sos planet in Morski psi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Next«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.20 »Tutta la vita davanti«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Non pensarci«; Dvorana 3: 18.20, 20.30 »The Eye«; Dvorana 4: 16.30, 22.15 »Gone, Baby, Gone«. SUPER - Prepovedano mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.10 »Il cacciatore di aquiloni«; Dvorana 2: 17.50, 20.00, 22.00 »Juno«; Dvorana 3: 17.45, 20.10, 22.10 »Next«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.15 »Tutta la vita davanti«; Dvorana 5: 18.00, 20.10, 22.10 »La banda«; 17.40, 20.00, 22.00 »Vogliamo anche le rose«. H Šolske vesti DPZIO Jožef Štefan obvešča, da bo v ponedeljek, 14. aprila od 17.30 do 19.30 roditeljski sestanek za vse razrede vseh oddelkov na sedežu šole - Canestrini-jeva ploščad 7. IS Prireditve SLOVENSKA SKUPNOST vabi danes, 9. aprila, ob 19.30. uri v dvorano SKD Valentin Vodnik v Dolini na srečanje s prijateljem Borisom Pahorjem, v letu predora njegove literarne in esejistične besede v italijanski prostor. Večer bo uvedel in povezal Andrej Berdon. Nastopil bo MPZ Lipa iz Bazovice. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na otroški praznik »Pozdrav pomladi« v soboto, 12. in nedeljo, 13 aprila. V soboto od 15. do 17.30 bo likovni extempore in pevsko folklorna delavnica. V nedeljo, ob 17. uri: prva izvedba treh nagrajenih pesmi na lanskem literarnem natečaju »V naravi«, ki so jih uglasbili naši skladatelji. Nastopajo: OPZ Slomšek iz Bazovice, Goriški Vrabčki Dijaškega doma iz Gorice in MlPZ Kraški cvet. Nagradili bodo najlepše risbe, otroke pa bo zabaval čarodej Roman Frelih sledi bogat srečolov. KD FRAN VENTURINI v sklopu praznovanj 40. letnice društva pod pokroviteljstvom občine dolina v sodelovanju ZSKD vabi na pevski večer »Nocoj, pa oh nocoj« posvečen skladatelju Franu Venturiniju. Sodelujejo: nonet Primorsko, MePZ Mačkol-je, MoPZ Valentin Vodnik, MePZ Slovenec-Slavec, OPZ, MePZ in MoPZ Fran Venturini. V soboto, 12. aprila, ob 20.30 v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. Lepo vabljeni. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na pomladanski koncert, ki bo v nedeljo, 13. aprila, ob 18. uri v društveni dvorani na Kontovelu. Izkupiček koncerta bo namenjen nakupu stoličk in mizic za otroški vrtec na Proseku toplo vabljeni. A.C.A.T. - ZDRUŽENJE KLUBOV ALKOHOLIKOV V OBRAVNAVI IN OBČINSKA UPRAVA v Dolini vabita na otvoritev novega Kluba, ki bo v telovadnici v Dolini v nedeljo, 13. aprila, ob 10.30. Prisotne bosta nagovorili županja F. Premolin in predsednica A.C.A.T. N. Passion. Zapel bo zbor upokojencev z Brega. Sledila bo družabnost s prigrizkom. Prisrčno vabljeni! V BAMBIČEVI GALERIJI na Opčinah (Proseška 131) je do 19. aprila na ogled razstava slik Manuele Frisone »Poti srca«. Urnik: od ponedeljka, do petka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 17. do 19. ure. Pred 25. leti sta se vzela Miran in Danica Klun .Še dosti veselja in ljubezni vama želijo sin Aljek, mama Želka, brat Sandy z družino tf Čestitke V Mačkoljah praznujeta danes 25. let skupnega življenja DANICA in MIRAN KLUN, da bi se vedno tako lepo razumela in se rada imela jima iz srca želi teta Valerija. Pred 25 leti se je MIRAN v Dolino odpravil, da bi DANICO snubil. In res sta se poročila ter v Mačkoljah lepo družino ustvarila. Še veliko veselih in ljubezni polnih dni vama želijo Vida in Marta z družinami. Danes slavi JOŽKA SLOKAR VODOPIVEC okroglo obletnico rojstnega dne. SKD Barkovlje ji iskreno čestita, želi zdravja in lepo praznovanje v krogu vseh, ki jo imajo radi. Dragi MAJA IN VANJA, vse najboljše za vajin rojstni dan vama želi tata Guerino. Vse najboljše SONJA, ti želimo vsi, ki te imamo radi. Id Osmice DREJČE FERFOLJA ima odprto osmi-co v Doberdobu. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel.: 040-229198. OSMICO je odprl Stubelj v Šempolaju. OSMICO je odprl Pahor Mario v Jam-ljah. OSMICO je odprl Škerk Boris v Pra-protu. Tel.: 040-200156. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za Slivno. Tel. 338-3515876 V MEDJI VASI sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel.: 040-208451. H Poslovni oglasi V OBRTNI CONI ''ZGONIK'' dajem v najem prostor, 130 kv.m, možnost delitve, prvo nadstropje. Tel. 348-2812360 ITALIJANSKO PODJETJE V KOPRU IŠČE 2 dinamični osebi od 30 do 50 let za obisk lastnih strank. Nudimo redno zaposlitev, zanimive provizije in povračilo potnih stroškov. Obvezno znanje italijanščine in lastno vozilo. Tel. 00386-5-6641074 (od 13. do 18. ure). TRST Sreda, 9. aprila 2008 1 1 8 : www.teaterssg.it SSG-mala scena predstava (plus) v abonmaju Edoardo Erba MARATON V NEW YORK! Primož Forte in Romeo Grebenšek scene in kostumi: Miha Golob danes, 9. aprila, Ob 20.30 (z ital.nadnapisi) ponovitev: nedelja, 20.04., z ital.nad. Zaželjena predhodna rezervacija. Abonenti dvignejo vstopnico po simbolični ceni (2 €). brezplačna tel, številka 800 214302 ali +39 040 362542 M Izleti Bari 12 24 55 46 53 Cagliari 50 22 20 40 39 Firence 51 68 7 40 58 Genova 62 13 29 46 67 Milan 56 44 21 81 17 Neapelj 49 42 39 79 1 Palermo 74 90 48 33 46 Rim 21 18 82 60 46 Turin 28 79 4 40 72 Benetke 8 35 17 28 87 Nazionale 76 15 67 25 43 Super Enalotto Št. 43 12 21 49 51 56 74 jolly8 Nagradni sklad 34.502.354,25 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 32.720.511,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami 0,00€ 10 dobitnikov s 5 točkami 59.394,89€ 1.486 dobitnikov s 4 točkami 399,69€ 52.061 dobitnikov s 3 točkami 11,40 € Superstar 76 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 4 dobitniki s 4 točkami 39.969,00 € 184 dobitnikov s 3 točkami 1.140,00 € 2.620 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 15.959 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 37.590 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € KRUT prireja 7-dnevno ekskurzijo na Makarsko od 5. do 11. junija. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu KRUT-a v ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. Vabljeni! PLANINSKI ODSEK SK DEVIN in Razvojno društvo PLISKA vabijo na XXII Memorial »Mirko Škabar«. Pohod iz Praprota v Repen v nedeljo, 13. aprila; vpisnina od 8.30 do 9. ure, nato skupni odhod iz Praprota. Za povratek nazaj v Praprot bo poskrbljeno s klubskimi kombiji. Informacije na tel.: 040-200782 za SK Devin ali 00386-57640346 Razvojno društvo Pliska. SKD TABOR prireja v nedeljo, 11. maja avtobusni izlet v Castelfranco in Treviso z ogledom razstave GENGIS KHAN IN ZAKLADI MONGOL-CEV. Odhod z Opčin ob 8. uri. Prijave (do 21. aprila) in podrobnejše informacije v društveni knjižnici P.To-mažič in tovariši, od ponedeljka do petka v popoldanskih urah med 16. in 18. uro (040-213945) ali v večernih urah na tel. št.: 040-211923 (Živ-ka). Več informacij lahko dobite tudi na spletni strani: www.skdtabor.it. VABIMO VAS na lep in prijeten štiridnevni izlet v Plitvice, Šibenik, Split, Medjugorje, Mostar in Sarajevo. Predvideni odhod 24. aprila je prenešen na 30. maja 2008, iz Trsta ali iz Opčin. Vpisovanja do 20. aprila 2008. Info na tel. št. 333-1461383. ROMARSKI IZLET V NOVO MESTO in okolico prirejajo sestre de Notre Dame. Odhod z avtobusom v petek, 25. aprila s trga Oberdan ob 6.30, iz Sesljana ob 6.40, z Nabrežine ob 6.45, iz sv. Križa ob 6.50, s Proseka ob 6.55 in iz Opčin ob 7.05. Stroški romarskega izleta znašajo 38,00 evrov. Za informacije in vpis pokličite na tel. Loterija 08. aprila 2008 KRUT in SLOVENSKI KLUB v sodelovanju z ZSKD prirejata ...srečajmo se popoldne klepet ob skodelici čaja z ogledom filma ALLA M«IICJL MLLA FKLICITA' jutri, 10. aprila ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, ul. S. Francesco 20 | VABLJENI! | št.: 040-220693, ob uri kosila in zvečer po 20. uri (razen petka) ali na 347-9322123. AVTOBUSNI IZLET NA BLOŠKO PLANOTO - V nedeljo, 27. aprila 2008, organizira SPDT avtobusni izlet na Bloško planoto. Pohod ni zahteven in bo trajal od štiri do pet ur. Za vpis in vsa potrebna navodila pokličite (čimprej) na tel. 040/220155 (Livio) ali 040/2176855 ali 3335994450 (Vojka). KRUT - Bralni krožek »Skupaj ob knjigi«, ob Trubarjevem letu, vabi v soboto, 10. maja na izlet na Dolenjsko, z ogledom Rašice in okolice. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu KRUT-a v ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. Vabljeni! KRIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI (Evald Antončič - Stojan) organizira v nedeljo, 18. maja 2008, bogat in zanimiv enodnevni izlet z ogledom Zagreba in koncentracijskega taborišča v Jasenovcu. Za informacije in vpisovanja tel. na št.: 040-220200 (Ida Tretjak) ali 040-229237 (Gabrijela Sedmak). 13 Obvestila NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Naslednja pravljica bo na sporedu danes, 9. aprila, ob 16.30 v otroškem kotičku v knjižnici. Pravljico Trije zajčki bo pripovedovala Eva Ste-pančič. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU vabi danes, 9. aprila, ob 20.30 na večer »Trst - mesto mnogovrstnih identitet« v povestih Marine Silvestri. O tem bo spregovoril Sergej Verč, brala bo igralka Elena Vesnaver, sodeluje Nadja Kralj, uvodne besede Živka Persič. KRUT IN SLOVENSKI KLUB v sodelovanju z ZSKD vabita na »Srečajmo se popoldne«, klepet ob skodelici čaja z ogledom filma »Alla ricerca della felicita«, režije Gabriele Muccino, ki bo v četrtek, 10. aprila, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, ul. S. Francesco 20. SKD IGO GRUDEN vabi v četrtek, 10. aprila, ob 19. uri na otvoritev dveh razstav: v društveni dvorani Klavdij Palčič, v kavarni Gruden Tanja Kralj in Flavija Laurenti; predstavitev Jasna Merku in Ani Tretjak. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Pokrajinskega sveta SKGZ za Tržaško, da bo seja v četrtek, 10. aprila, ob 17.30 ob prvem in ob 18. uri v drugem sklicu na sedežu SKGZ v Trstu (Ul. S.Francesco 20/III). JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane na 36. redni občni zbor v petek, 11. aprila v dvorani SKD Igo Gruden (Nabrežina 89), v prvem sklicanju ob 20.30 in ob 21. uri v drugem sklicanju. KD ZA UMETNOST KONS vabi v petek, 11. aprila, ob 19. uri v galerijo Narodni dom (Ul. Filzi, 14 -Trst) na multimedijsko srečanje o mednarodnem umetniškem projektu Inte-rars 2007. Na sporedu bodo podobe in besede. KMEČKA ZVEZA vabi svoje člane na redni občni zbor Kmečke zveze, ki bo v petek, 11. aprila, ob 14.30 v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, ul. Ricreatorio, 2 pri Trstu. ODBOR DRUŠTVENE GOSTILNE na Proseku vabi člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 11. aprila, ob 20.30 v lastnih prostorih. REDNI OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS bo v petek, 11. aprila, ob 10. uri v prvem sklicanju in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedežu v ul. Mazzini 46/1 v Trstu. Zaželjena prisotnost vseh članov. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE ZA BIODI-NAMIČNO KMETIJSTVO vabi v petek, 11. aprila, ob 20. uri na sedež kulturnega društva Ivan Grbec v Škednju, Škedenjska ul. 124, na konferenco o genetsko spremenjenih organizmih. Predaval bo dr. Michele Codognio univerzitetni raziskovalec, docent rastlinske ekologije in uporabne biologije na univerzi v Trstu. KRUT NATURA - Reiki in antistresna masaža- 12. in 13. aprila bo potekal tečaj, ki združuje tehnike Reiki-ja in masaže, kot učinkovito sredstvo za dobro počutje in kvaliteto življenja. Informacije na sedežu krožka v ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-3720062. TABORNIKI RODU MODREGA VALA obveščajo da bo v soboto, 12. aprila srečanje MC-jev v telovadnici v Doberdobu. Začetek akcije ob 15. uri, konec približno ob 18. uri. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 14. aprila, ob 20.30 v Peterlinovo Dvorano, Donizettijeva 3 v Trstu, na razgovor ob zborniku Mons. Ivan Trin-ko (1863-1954). Spodbujevalec spoznavanja in dialoga med kulturami. Sodelujejo Živa Gruden, Lucia Tru-sgnach in Marija Kacin. SKD VESNA vabi v ponedeljek, 14. aprila, ob 20.30 v Kulturni domu A. Sirka v Križu na predstavitev knjige Marte Verginella »Il confine degli al-tri«. Avtorico in delo bo predstavil dr. Bortut Klabljan. NŠK - SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER razpisuje natečaj za znak oz. grafično podobo Narodnega doma v Trstu. Dodatne informacije in razpis so na razpolago v Sic-u (ul. Fil-zi 14, tel. št. 040-3481248, urnik: po-nedeljek-torek-četrtek 10-12 in sre-da-petek 16-18, elektronski naslov info@narodnidom.eu) in v Narodni in študijski knjižnici (ul. sv. Frančiška št.20). Natečaj zapade 15. aprila 2008. NŠK - SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER sporoča, da kdor želi sprejemati po elektronski pošti sporočila slovenskega informativnega centra (Narodni dom- Trst), naj posreduje svoj naslov na e-mail info@narodni-dom.eu. KD ZA UMETNOST KONS vabi člane na mesečni sestanek, ki bo v četrtek, 17. aprila, ob 20. uri, v športno kulturnem središču v Lonjerju. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca vabi člane in vaščane na občni zbor, ki bo v petek, 18. aprila v društvenih prostorih France Prešeren v Boljun-cu. Prvo sklicanje bo ob 20. uri, drugo sklicanje ob 20.30. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL iz Trsta organizira: Kolonijo v Domu Planinka (Pohorje) za otroke/mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke/mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe razpoložljivih mest, na sedežu Združenja v ulici Ginna-stica 72 (Tel.: 040573141). TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 18. aprila na sedežu Pomorskega kluba - Miramarski drevored 32, 32. redni občni zbor ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. ASD POLET vabi vse bivše kotalkarje na sestanek ki bo v ponedeljek, 21. aprila, ob 20.30, na Pikelcu, za sodelovanje na prireditvi ob 40. letnici ustanovitve društva, ki bo konec meseca junija. Vabljeni! RAZPIS SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA ZA FUNKCIJO RAVNATELJA INŠTITUTA Slovenski raziskovalni inštitut (SLO-RI) razpisuje javni natečaj za funkcijo ravnatelja Slovenskega raziskovalnega inštituta za 4-letno obdobje. Pogoji in oblike prijave so na razpolago interesentom na sedežu Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI), Trst, Trg Giotti 1, tel. 040-636663. Rok za prijavo je 21. april. GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 22. aprila 2008, ob 18.30 v prvem in ob 19.uri v drugem sklicanju, na sedežu v Trstu, ul. Montorsino 2. Dnevni red: 1. Otvoritev in imenovanje komisij; 2. Poročila (predsedniško, tajniško, blagajniško in nadzornega odbora); 3. Razprava; 4. Odobritev obračuna 2007 in proračuna 2008; 5. Volitve upravnega in nadzornega odbora; 6. Razno. KMEČKA ZVEZA sporoča, da so uradi na razpolago upokojencem in odvisnim delavcem za izpolnjevanje davčnih prijav 730 ter UNICO. Te storitve se lahko poslužujejo tudi nečlani organizacije. Lahko pokličete na tel. št.: 040-362941 vsak dan od 8. do 13. ure ter v torkih in četrtkih tudi od 14. do 16. ure ali pa se v istih urnikih zglasite na sedežu Kmečke zveze v Trstu (u. Cicerone 8 - med-nastropje). Na razpolago so tudi sedeži zveze v Gorici (Korzo Verdi 51/not., tel.: 0481-82570) in v Čedadu (ul. Manzoni 3, tel.: 0432-703119). SKD VALENTIN VODNIK vabi na spomladansko srečanje, ki bo na sedežu društva v sredo, 23. aprila, ob 20.30 predvajanje filma o Majenci leta 2006 in 2007 Vojka Jercoga, sledila bo vsakoletna pokušnja vin. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sklicuje redni občni zbor v kulturnem društvu Skala v Gropadi v četrtek, 24. aprila, ob 18.30 v prvem sklicu in ob 19.00 v drugem sklicu. ŠTUDIJSKI CENTER Melanie Klein obvešča, da bo meseca aprila urad zaprt. Za informacije: info@mela-nieklein.org ali tel.št. 328-4559414. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA slavi letos desetletnico. SC Melanie Klein in Slovenska prosveta obveščata, da bo potekal od 30. junija do 29. avgusta v otroškem vrtcu U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanja so odprta od 3. maja do 14. junija. Podrobne informacije na www.mela-nieklein.org ali tel. 328-4559414. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE Zveze slovenskih kulturnih društev za osnovnošolce se bodo letos odvijale v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040-635626, 0481-531495). H Mali oglasi KUPIM TRAKTOR 25-30 cv, lahko tudi starejši. Tel.: 040-299442. MOŠKO KAPO svetlo rjave barve je nekdo pozabil v Miljah na proslavi 30-letnice zbora Jadran. Tel. na št.: 040-274995 (zvečer). NA OPČINAH Ul. degli Alpini 85, dajemo v najem večnamenski prostor (40 kv. metrov). Tel.: 333-1129574. PRODAM renault megane s.w. 1600 cc, 16v, letnik 2001, 70.000 km, za 4.500 evrov. Tel.:339-4551135. PRODAM toyota yaris 1000 cc, letnik 2002, prevoženih 38.000 km, za 4500 evrov. Tel.: 339-4551135. PSIČKI mešančki, srednje rasti, iščejo novega gospodarja. Tel. na 040200210 ali 333-2084985. STARODOBNIK - 23 LET - vw polo, 1050 kub., v odličnem mehanskem in karoserijskem stanju, bele barve, ki plača 200,00 evrov zavarovalnine letno in 25,00 evrov prometne takse letno, prodam za 1.000,00 evrov. Tel. na.: 040-208989. ŠTEDILNIK s pečjo znamke Fagagne-se (160x60) prodam za 700,00 evrov. Tel.: 347-9473838. Prispevki V spomin na Marija Štoko darujejo Bruno, Nadja, Marko in Irene 50,00 evrov za MoPZ Vasili Mirk. V spomin na teto Iolando Cibelli vd. Goruppi daruje Fredi Pertot 50,00 evrov za MoPZ Vasili Mirk. V spomin na dragega Giannija Bogat-ca daruje brat Boris z družino 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB iz Križa. Namesto cvetja na grob Atilija Kralja darujejo Mara, Majda in Ljuba 50,00 evrov za SKD Primorec - Trebče. V spomin na Dariota Starca in na Ma-riota Štoko darujeta Ada in Lino 50,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na Dariota Starca darujeta Lorenza in Henrik 30,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na Dariota Starca darujeta Vesela in Josip Starc 30,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na Felicito Carlig vd. To-masetig darujejo gostilna Radetič 70,00 evrov, družina Rebula 30,00 evrov, Paolo Ferfoglia in Dorina Terčon 100,00 Zdravko Terčon in Re-denta 50,00 evrov za SŠKD Timava Medjavas - Štivan. V spomin na Lidijo Gabrielli vd. Tomasella darujejo Paolo Ferfoglia in Dorina Terčon 50,00 evrov in Zdrav-ko Terčon in Redenta 50,00 evrov za SŠKD Timava Medjavas - Štivan. V spomin na Atilija Kralja darujejo Edi, Luisa, Valentina in Kristina Fer-luga 15,00 evrov za SKD Tabor in 15,00 evrov za Lenčkino hišo. Marija Vremec prispeva 21,00 evrov za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. V spomin na Atilija Kralja daruje družina Andolšek 25,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim v NOB na Opčinah. V spomin na Atilija Kralja daruje Lidija Podgornik 25,00 evrov za SKD Primorec - Trebče. V spomin na Brunota Crissanija darujeta družini Križmančič in La-vrenčič 50,00 evrov za Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč. V spomin na drage rajne iz Trebč daruje Eda Kralj 15,00 evrov za God-beno društvo Viktor Parma iz Trebč. V spomin na Daria Starca daruje Ve-koslav Rupel 25,00 evrov za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Darjota Starca darujejo Marina, Elena in Tamara z družino 50,00 evrov za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob Darja Starca darujejo: Severina in Livio Urbisaglia 40,00 evrov; Fernanda in Vittorio Verginella, Laura in Giorgio Vergi-nella, Marina in Livio Lonza 30,00 evrov; Ada, Marina, Clara in Elena 20,00 evrov; Sergio Paola in Silvana 30,00 evrov; Bruno Sergas 15,00 evrov; družina Omari 50,00 evrov; Walter in Magda BRus 50,00 evrov; Bruno Starc 20,00 evrov; Gianfran-co Santi 20,00 evrov; Maria Grazia Forni 50,00 evrov; Luciano Santich 20,00 evrov; Orazio Pati 10,00 evrov; Gaetano Marsiglia 20,00 evrov; Ca-terian Bastiani, Laura Ianezic, Gra-zia Ingrao, Marina Prendonzani, Clara Rudes, Laura Zani, Renata Schiberna, Marta Tauceri, Tina Za-nier, Nerina Medici, Livia Carli, Neva Pecchiarich in Nives Ferfoglia 125,00 evrov za TPK Sirena. Namesto cvetja na grob dragemu prijatelju Atiliju Kralju daruje Aleksander Vodopivec 50,00 evrov za MePZ Primorec iz Trebč. + Zapustil nas je Aldo Pribaz (Stelio) Žalostno vest sporočajo žena Saveria in družina Lear Pogreb bo v četrtek, 10. aprila ob 9.40 v mrtvašnici v ulici Costalunga. Trst, 9. aprila 2008 + Pridružila se je svojemu Omeru Enrichetta Zeriali vd. Leiter (Aurelia) Žalostno vest sporočajo sestra Umberta z Antoniem, nečakinja Donatella s Fabiem, brat Miro z družino Pogreb bo v petek, 11. aprila ob 10.20 iz mrtvašnice v ulici Costalunga Trst, 9. aprila 2008 Ob boleči izgubi sestre Aurelie žalujeva z Umberto in sorodniki sestrični Neva in Ada z družinama Za drago sestro ERNO COSSUTTA globoko žaluje brat Felix z družino Ob prerani izgubi dragega MARIO-TA ŠTOKE izrekamo svojcem iskreno sožalje Gospodarsko društvo na Kontovelu KULTURA KOMORNI ZBOR IPAVSKA - Mešana skupina nastopila v Logu pri Vipavi Izreden koncert ob deseti obletnici žlahtnega delovanja S koncem letošnje sezone tudi odhod dirigenta Matjaža Ščeka - V Trstu bo zbor nastopil 24. maja Vrhunskemu petju komornega zbora Ipavskaje prisluhnila prava množica zvonko vidau Sreda, 9. aprila 2008 Slovenija premore več dobrih in odličnih pevskih zborov, ki se lahko ponašajo z dovršeno tehniko in neoporečnimi izvedbami, malokdo pa zna ob tem posredovati publiki tako toplino in globoko emocijo kot komorni zbor Ipavska. Vrhunska mešana pevska skupina praznuje letos deset zlatih, intenzivnih let delovanja, v katerih je pod vodstvom Matjaža Ščeka pustila globoko sled v slovenskem zborovstvu in v vseh, ki ljubijo zborovsko petje. To dokazuje tudi odziv publike na osrednjem, slavnostnem jubilejnem koncertu, ki so ga pevci priredili v prostorni cerkvi v Logu pri Vipavi. Okrog 600 ljudi iz Slovenije, a tudi iz Tržaškega in Goriškega, ni hotelo zamuditi dogodka in mnogi so morali stoje prisluhniti dvournemu sporedu, ki ni razočaral visokih pričakovanj. Izbira sakralnega programa, vključno z velikim poudarkom na mašah zadušnicah, je bila morda presenetljiva, a je vezana na možnost prirejanja tega odmevnega koncerta v domačem svetišču, kjer bi se lahko zbrala množična publika. Ob po- vezovanju je namesto priložnostnih besed govorila samo glasba in koncert se je začel s svojim viškom, izvrstno, očarljivo izvedbo zahtevnega rekviema »-Lux aeterna« ameriškega skladatelja danskega rodu Mortena Lauridsena. Skladba sugestivno izraža rahlo, pod-uhovljeno upanje s svetlimi harmonijami, mehkimi melodičnimi linijami, magičnimi pianissimi, ki so zelo prepoznavni za slog tega avtorja. Zbor Ipavska je eden od redkih ljubiteljskih zborov, kjer je vokalna plat izvedbe tako solidna in muzikaličnost tako izostrena, da se poslušalec lahko mirno prepusti le glasbenim sporočilom. Glasovi so enotni, ubrani in imenitno služijo glasbi v najbolj žlahtnem smislu in so to dokazali tudi pri a cappella izvedbah treh skladb litovskega skladatelja Vytautasa Miškinisa, ki jih je kot častni gost večera vodil sam skladatelj. Zbor Ipavska je v določenem smislu zrasel z Miškinisovo glasbo, kije zaznamovala njegovo zgodovino; zanj je skladatelj pred leti napisal pesem »Memento« in je hotel zdaj zapečatiti to dolgoletno povezavo z dragocenim darom in sicer novo skladbo »O magnum mysterium«, ki jo je pevcem izročil prav na koncertu. Zbor je praznoval ne samo z enim od svojih najljubših skladateljev, a tudi z nekdanjimi pevci, med katerimi sta dva solistično nastopila pri dveh odlomkih iz Faurejevega Rekviema. Nekdanji člani so se pridružili tudi pri sklepni točki s himno »Marija skoz' življenje«, ki je sledila izboru skladb iz slovenske cerkvene literature. Zbor se je od ustanovitve programsko usmeril v prepletanje domačega in tujega, zato je tudi na tem koncertu prešel iz tuje koncertne literature v slovenski cerkveni zaklad, h kateremu je pristopil z enakim izvajalskim angažmajem. Posebna pohvala gre tudi organistu Gregorju Klančiču, ki je znal vedno biti v uravnovešenem sozvočju s pevci. Med čestitkami zborov in društev ter zahvalami je poseben pomen pridobil poklon avtorju tega umetniškega vzpona, zborovodji Matjažu Ščeku. Vodilni moto zbora je bil od ustanovitve »presegati povprečje« in zborovodja je s svojo tankočutnostjo in karizmo uresničil besede. Zal zahvale spremljajo tudi njegov odhod, saj bo zborovodja z iztekom te pevske sezone zapustil vipavski dirigentski pult. Šček je svojevrsten umetnik, za katerega je doseganje viška, obenem konec nekega poglavja in tako je bilo, nepreklicno, tudi tokrat. Njegova poslovilna koncerta z zborom Ipavska bosta na sporedu 27. in 28. junija, najprej na Zemonu, potem v Idriji. Pred tem pa bo zbor počastil obletnico z vrsto koncertov po Sloveniji in etapo v Trstu, kjer bo 24. maja zapel v cerkvi S. Maria Maggiore. Ko bi občinstvo lahko izrazilo željo ob rojstnem dnevu tega zbora, bi to bilo prav gotovo upanje, da bo tisti, ki bo od prihodnje sezone prevzel odgovornost te tehtne dediščine, znal nadalj-no graditi na teh osnovah in istem, pohvalno visokem nivoju. Rossana Paliaga -/ Daniel Birnbaum novi direktor za vizualno umetnost beneškega Bienala Umetnostni zgodovinar in filozof Daniel Birnbaum je novi direktor za vizualno umetnost beneškega Bienala in obenem kurator razstave leta 2009. Vodstvo mednarodne bienalne razstave je sporočilo, da je leta 1963 v Stoc-kholmu rojenega Birnbauma v ponedeljek na to mesto izbrala direkcija sklada Biennale di Venezia. Birnbaum je od leta 2001 rektor Državne visoke šole za likovno umetnost (Stadelschule) v Frankfurtu na Majni, v preteklih letih pa je sodeloval pri več izdajah Biena-la. Predsednik Bienala Paolo Baratta je ob imenovanju izrazil pričakovanje, da bo Birnbaum jamčil kakovost 53. razstave sodobne umetnosti v Benetkah prihodnje leto. »Beneški Bienale je nov izziv, vendar princip ostaja isti: Umetnikova vizija sodi v središče,« je izjavil Daniel Birnbaum ob imenovanju. (STA) V Ljubljani Slovanski most V Cankarjevem domu se bo jutri v dvorani M3,4 ob 19. uri nadaljeval literarni festival Slovanski most s slovaškima gostoma Etelo Farkašovo in Dušanom Duškom. Festival, ki bo potekal do 8. maja, pripravljajo Cankarjev dom, Forum slovanskih kultur in KUD Apo-kalipsa. Etela Farkašova (1943) je slovaška pisateljica, esejistka, publicistka in filozofinja. Študirala je matematiko in fiziko, pozneje filozofijo in sociologijo na Univerzi Komenskega (UK) v Bratislavi. Danes predava na oddelku za filozofijo in zgodovino filozofije na FF UK, ukvarja se z vprašanji episte-mologije in tudi feminizma. Je ena od soustanoviteljic Centra za študije družbenega spola na UK. Sodeluje s slovaškim radiem in televizijo, izkazala se je tudi kot urednica in prevajalka iz nemščine in angleščine. Objavila je dvanajst proznih del in več zbirk esejev. Dušan Dušek (1946) je slovaški pisatelj, pesnik, avtor radijskih iger in filmskih scenarijev. Študiral je kemijo in geologijo na Univerzi Komenskega v Bratislavi. Delal je kot urednik, pozneje se je preživljal samo kot pisatelj, danes predava na oddelku za dramaturgijo in scenaristiko na Filmski in televizijski fakulteti Akademije umetnosti v Bratislavi, kjer tudi živi. Izdal je dvanajst romanov, dve pesniški zbirki, več knjig za otroke, celo vrsto radijskih iger in scenarijev za film. (STA) SLOVENIJA - Spominski zapis v reviji Fotografija Magajna: fotograf, ki je bil veliko več kot samo kronist nekega časa »Fotograf, ki je bil veliko več kot sa mo kro nist ne ke ga časa.« To je na -slov članka, ki ga slovenska revija Fotografija posveča spominu Maria Ma gajne izpod peresa uredni ce Me -te Krese, kije tudi avtorica gornje fotografije. Magajna, beremo v članku, je zaslovel predvsem zaradi objav v Primorskem dnevniku kot kronist vse ga, kar se je zgo di lo na Tržaš kem. Njegov pogled ni bil usmerjen zgolj v »velike« zgodbe, rad se je prepustil preprostim in intimnim pripovedim. Njegovi junaki so bili ribiči, delavke ali otroci. Prav te fotografije utrjujejo le-gendarnost Maria Magajne kot kronista, a v kolektivni spomin predvsem tržaških Slovencev se niso vtisnile zaradi zveste odslikave resničnosti, ali zato ker se je fotograf znal umakniti iz slike. To bi bilo premalo. Kompozicija fotografij ni vedno popolna, tudi o estetski harmoniji bi težko govorili. Prepričljive so zato, ker vsebuje- jo človeškost trenutka. »Pravilno nameriti, hitro pritisniti in se izgubiti ter pri tem ne spraševati za dovoljenje ali kaj podobnega,« je bil način dela He-nrija Cartier - Bressona. Fotografije Maria Magajne go-vo rijo dru gače: mo go če ne ko li ko ne -pravilno nameriti, hitro pritisniti in ne bežati od portretirancev. »Spoznavati kraje in ljudi pomeni korak k medsebojnemu razumevanju in spoštovanju,« so bile njegove besede, piše Kre setova. NAGRADE - V 20 različnih kategorijah Prestižni Pulitzer tokrat tudi Bobu Dylanu Žirija, ki dodeljuje prestižne Pu-litzerjeve nagrade, je objavila seznam letošnjih zmagovalcev in poskrbela za presenečenje. Posebno omembo je namreč namenila pevcu Bobu Dylanu, ikoni folk glasbe, za »velik prispevek k popularni glasbi in ameriški kulturi« ter »lirične kompozicije z izjemno poetično izrazno močjo«. Takšno priznanje sta doslej dobila že glasbenika Thelonious Monk in John Coltrane v letih 2006 oziroma 2007, vendar ga ne podeljujejo vsako leto. Ameriški kantavtor je vsekakor prvi rock glasbenik, ki je bil deležen tega prestižnega priznanja; poleg Dylana je nagrado na področju glasbe letos prejel še ameriški skladatelj David Lang. Robert Allen Zimmerman, to je Dylanovo pravo ime, ima za sabo dolgo in us peš no karie ro, ki jo je začel na začetku 60. let prejšnjega stoletja; njegov prvi album je iz leta 1962. Številne njegove pesmi so del kolektivnega spomina različnih generacij: Blowin' in the Wind, My Back Pages, Chimes of Freedom, Song to Woody, Desolation Row, Mr. Tambourine Man, Hurricane. Prestižna glasbena revija Rolling Stone je njegovo pesem Like a Rolling Stone razglasila za najboljšo pesem vseh časov. Pulitzerjeve nagrade podeljujejo v več kot dvajsetih kategorijah, vsaka znaša 10.000 dolarjev oziroma 6400 ev-rov. Dobitnikom jih bodo izročili konec maja v New Yorku. Podeljujejo jih od leta 1917, poimenovali pa so jih po njihovem ustanovitelju, na Madžarskem rojenemu ameriškemu novinarju in založniku Josephu Pulitzerju (1847-1911). Velik zmagovalec letošnje izvedbe je dnevnik The Washington Post, dobitnik šestih Pulitzerjevih nagrad, vključno z nagrado »za javno službo«, saj je razkril slabo ravnanje z ameriškimi vojaškimi veterani v bolnišnici Walter Reed. Ostale nagrade je prejel za udarno vest (Breaking News), za poročanje o domačih zadevah, za mednarodno poročanje, za poseb no zgodbo in naj bolj -še kolumne. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 9. aprila 2008 13 VOLITVE - Po Bossijevih in Lombardovih grožnjah z oboroženimi vstajami Veltroni pisal Berlusconiju: Zagotoviti lojalnost republiki Berlusconi za periodično preverjanje umskega zdravja javnih tožilcev RIM - »Kdorkoli bo zmagal na volitvah, mora zagotoviti lojalnost republiki.« Tako je premierski kandidat Demokratske stranke in Italije vrednot Walter Veltroni zapisal v pismu, ki ga je naslovil na svojega glavnega tekmeca Silvia Berlusconija, potem ko sta v predvolilnih polemikah dva njegova zaveznika zagrozila z oboroženo vstajo, najprej voditelj Severne lige Umberto Bossi, potem pa še voditelj sicilijanskega Gibanja za avtonomijo Raffaele Lombardo. Kot je povedal na volilnem shodu v Cosenzi, je Veltroni v pismu Berlusconiju zagotovil svojo lojalnost republiki v štirih temeljnih ozirih: 1. da bo branil enotnost države, 2. da bo zavračal nasilje v sleherni obliki, bodisi stvarni kot besedni, 3. da bo spoštoval republiško ustavo, zlasti njena načela, 4. da bo spoštoval italijansko trobojnico in Mamelijevo državno himno. Veltroni zaključuje svoje pismo seveda s pozivom, naj se za podobno lojalnost republiki obvežejo tudi Berlusconi in drugi nosilni kandidati na sedanjih volitvah. Kaže, da je Veltronijevo pismo precej vznejevoljilo Berlusconija in njegove najožje sodelavce, saj jih je zadelo v živo. Najbrž tudi zato je premierski kandidat Ljudstva svobode in Severne lige včeraj izrazil dvom, ali bo mogoče izvesti ustavne reforme v sodelovanju z Demokratsko stranko, češ da je le-ta zadnja preobleka komunistične partije. Sicer pa je Berlusconi poskrbel za nove polemike. Govoreč o bodoči pravosodni ureditvi, je dejal, da bi morali povsem ločiti javne tožilce od sodnikov, za prve pa tudi uvesti periodične preglede umskega zdravj a. Za »poživitev« ozračja je poskrbel tudi Berlusconijev tesni sodelavec Marcello Dell'Utri, dosedanji senator, ki je bil obsojen na več let zapora zaradi sodelovanja z mafijo in ki na teh volitvah spet kandidira. V nekem intervjuju je branil obsojenca za mafijo, češ da je herojski, poleg tega pa je napovedal, da bo desna sredina v primeru zmage na novo napisala poglavje o odporništvu v šolskih učbenikih... Medtem je vrhovno sodišče včeraj razsodilo, da upravno sodstvo ni pristojno za razsojanje o volilnih prizivih. Za to naj bi bil pristojen edinole parlament. S tem je vrhovno sodišče pribilo, da Državni svet ni bil pristojen za ponovno pripustitev poprej zavrnjenega znaka Krščanske demokracije v volilno tekmo, kar je v prejšnjih dneh povzročilo precejšnjo zmedo in polemike. Walter Veltroni na včerajšnjem volilnem shodu v Cosenzi ansa GOSPODARSTVO - Zaskrbljujoči podatki OECD za Italijo Pepelka po storilnosti Italija (+0,4%) na zadnjem mestu med industrijskimi državami - Evropsko povprečje znaša +1,4 odstotka MILAN - Italija se je znašla na neslavnem zadnjem mestu med industrijskimi državami po storilnosti. Tako izhaja iz letošnje statistike Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). V obdobju 2001-2006 je proizvodnja zrasla povprečno za manj kot pol odstotka. Leta 2002 je celo padla na -1,2 odstotka, leta 2005 je storilnost zrasla na +0,4 odstotka, kar pa je veliko manj od povprečja držav OECD (to znaša +1,4 odstotka) in od petnajsterice najbolj industrijsko razvitih evropskih držav (+1,7 odstotka). V obravnavanem obdobju so storilnost najbolj povečale Slovaška (+5,2 odstotka), Koreja in Madžarska (obe po +3,4 odstotka). Po izračunih OECD ostaja Italija sicer šesta industrijsko najbolj razvita država, a je zdrknila na 20. mesto držav ob upoštevanju bruto domačega proizvoda na prebivalca. Nadalje se je znašla na predzadnjem mestu držav OECD glede javnega dolga in prav na zadnjem mestu glede rasti bruto domačega proizvoda v zadnjih letih. Prava Pepelka, torej. Ob hudi krizi proizvodnosti beleži poročilo OECD za Italijo nizko demografsko rast (le 0,08 odstotka), skromno rodnost (1,34 odstotka), nizko stopnjo zaposlenosti, posebno med ženskami (kar 46 odstotkov) in visoko število ostarelih. Kar 19 odstotkov prebivalcev je starejših od 65 let. Po izračunih jih bo leta 2050 celo 33,7 odstotka. Takrat bo imela Italija med državami OECD najslabše razmerje med upokojenci in zaposlenimi (98,5 odstotka). 32.000 novih stalnih zaposlitev v šolstvu? RIM - Italijansko ministrstvo za šolstvo pripravlja 32.000 novih stalnih zaposlitev, pri čemer namerava zaposliti 25.000 članov učnega in 7.000 članov neučnega osebja. O tem je bil govor na včerajšnjem srečanju med vlado in sindikati, vendar ministrstvo za gospodarstvo ni ravno navdušeno nad številom, saj bi bilo novih zaposlenih skoraj dvakrat več kot uslužbencev, ki so zaprosili za upokojitev. Januarja letos je namreč zaprosilo za upokojitev »le« 18.000 učiteljev oz. profesorjev, medtem ko jih je bilo leto prej kar 42.000. Tako se je letos število razpoložljivih stalnih delovnih mest v šolstvu zmanjšalo. Opomin evropskega sodišča zaradi nabave helikopterjev LUXEMBOURG - Sodišče evropskih skupnosti je včeraj opozorilo Italijo, ker je nabavila italijanske helikopterje za potrebe vlade brez javnega natečaja. Evropsko sodišče sicer običajno dopušča tovrstno javno nabavo brez javnih naročil, a le, če gre za nakup orožja, kot so npr. tanki ali pa lovska letala. Toda kot je odločilo sodišče v Luk-semburgu, nabava helikopterjev za potrebe italijanske vlade ni nabava za vojaške potrebe in še posebej, ker jih italijanska vlada že leta kupuje od podjetja Augusta SpA, ki je delno tudi v lasti države. Kljub temu pa sodišče ni razveljavilo že obstoječih naročil helikopterjev, prav tako pa ni določilo nobene kazni. Je pa naložilo vladi v Rimu, da v prihodnje v podobnih primerih k podaji ponudb povabi tudi tuje partnerje. Otrok se je ustrelil v glavo Po operaciji je zdaj v komi GENOVA - Enajstletni otrok se v genovski pediatrični bolnišnici Ga-slini bori za življenje, potem ko se je v ponedeljek zvečer ustrelil v glavo z očetovo pištolo. Podrobnosti zaenkrat niso še znane, okoliščine tragedije pa raziskujejo karabinjerji. Dejstvo je, da so starši ob povrat-ku domov našli sina, ki je bil sam doma, z od krogle prebito lobanjo v mlaki krvi. Zraven njega je bila očetova pištola iz vojnega obdobja, ki je bila prijavljena. Dečka so v bolnišnici urgentno operirali in je bil včeraj v farmakološki komi s pridržano prognozo. Karabinjerji skušajo medtem ugotoviti, kaj se je v resnici zgodilo. Še zlasti pa nameravajo izvedeti, zakaj sta med odkritjem hudo ranjenega otroka in klicem na pomoč minili približno dve uri. APULIJA Pogrebno svečanost bo vodil krajevni škof Danes pogreb nesrečnih bratcev Francesca in Salvatora Pappalardija GRAVINA IN PUGLIA - Danes ob 16. uri bo v stolnici v kraju Gravina in Puglia pri Bariju pogrebna maša za bratca Francesca in Salvatorea Pappalardija, ki sta tragično umrla 5. junija 2006, ko sta bila stara 13 oz. 11 let. Kot znano, sta padla v zapuščen vodnjak, njune posmrtne ostanke pa so našli šele 25. februarja letos. Žalno bogoslužje bo vodil krajevni škof msgr. Mario Paciello. Za smrt obeh otrok so sodniki dalj časa dolžili njunega očeta Filippa Pappalardija in ga dali zapreti. Analiza posmrtnih ostankov pa je izključila, da bi dečka umrla zaradi nasilja, zaradi česar so sodniki Pappalardija najprej izpustili iz zapora, pred nekaj dnevi pa so mu preklicali tudi hišni pripor. Tako se bo moški lahko udeležil današnjega pogreba. Že včeraj je skupno s partnerico in nekaterimi sorodniki prišel v cerkev, v katero so pripeljali beli rakvi s posmrtnimi ostanki njegovih otrok. Pretresljivo ga je bilo videti, kako je objel vsako krs to po se bej. Filippo Pappalardi objema rakev enega svojih sinov ALITALIA Odpadlo srečanje med sindikati in vodstvom družbe RIM - Za danes predvideno srečanje med Alitalio in sindikati je odpadlo. Preklicalo gaje vodstvo letalske družbe, ne da bi navedlo razlogov za svojo odločitev, a pojasnilo je, da bo do njega vsekakor prišlo v kratkem. Sindikati so odložitev sprejeli brez posebnih komentarjev. Verjetno obe strani imata za primerno, da do srečanja pride po sestanku med sindikati in vlado, kije predvideno za jutri. Sicer pa je vodstvo Ali-talie včeraj naznanilo, da se likvidnost podjetja naglo krči. Medtem se v italijanski javnosti in zlasti v krogih Ali-talie še vedno vrstijo odzivi na ponedeljkovo sejo upravnega sveta Air France-KLM, ki je potrdil prekinitev pogajanj za prevzem italijanske letalske družbe. Večina meni, da je francos-ko-nizozemski kolos še vedno zainteresiran za zadevo, saj ni formalno umaknil svoje ponudbe. Za to rešitev se opredeljuje vse več uslužbencev Alitalie: že več kot 2 tisoč jih je podpisalo stališče, da je treba sprejeti ponudbo Air France-KLM, saj je edina realna. Za to rešitev se je včeraj načelno opredelil tudi voditelj sindikalne zveze CISL Raffaelle Bonanni, ki je izrazil prepričanje, da bo mogoče skleniti dogovor po volitvah, vendar pod pogojem, da Air France-KLM pristane na resnična pogajanja. Na sindikate pa se je včeraj obrnil tudi evropski komisar za prevoze Jacques Barrot. Pozval jih je, naj dobro premislijo svoje odločitve tudi v luči dejstva, da Alitalia do leta 2011 ne bo smela koristiti javnih podpor. 1 4 Sreda, 9. aprila 2008 TRST / APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it DOBERDOB - Ustanovitev nove svetniške skupine »zamajala« večino Združena levica poziva k razčiščenju in podpori »Strankarske špekulacije in spletkarjenja ne sodijo v občinsko sejno dvorano »Neodgovorno in politično nesprejemljivo ravnanje dveh svetnikov večinske svetniške skupine.« Tako je Združena levica iz Doberdoba ocenila razplet zadnje seje doberdobskega občinskega sveta, ko se je večina, ki podpira župana, močno zamajala, ker sta svetnika zapustila dvorano, odobritev sklepa, o katerem je tekla razprava, pa je omogočila opozicija. Združena levica svoje stališče tako pojasnjuje: »Neodgovorno in politično nesprejemljivo obnašanje dveh svetnikov večinske svetniške skupine v doberdobski občini ni novost, kajti do zapletov, ki danes postavljajo v težave župana in občinski odbor ter upravno delovanje občine sploh, je prišlo že prej, le da jih je župan znal potrpežljivo premostiti. Doberdobska Združena levica ne zanikuje pravice svetnikov Marka Jarca in Paola Fumisa, da ustanovita svetniško skupino Demokratske stranke (DS), čeprav je zadeva nekoliko čudno izpadla, kajti res je, da se je svetniška skupina DS izoblikovala tudi v drugih institucijah, vendar je v teh primerih vedno šlo za združevanje dveh strank, Levih demokratov in Marjetice, ne pa za razbijanje enotnih koalicij, kot je primer Združene levice v Doberdobu, v imenu katere sta Jarc in Fumis kandidirala in bila tudi izvoljena v občinski svet. Nedopustno pa je dejstvo, da sta svetnika ob izjavi o ustanovitvi nove svetniške skupine obenem brez utemeljitve odrekla podporo županu in večini ter polemično in namerno zapustila sejno dvorano, da ne bi glasovala in odobrila variante št. 8 splošnega občinskega regulacijskega načrta. Za to si mora DS, če se strinja s stališči Jarca in Fumisa, pred do-berdobskimi občani prevzeti odgovornosti. Sklep je bil nato odobren tudi z glasovi manjšinske svetniške skupine, ki se je strinjala z županovo trditvijo, da je odobritev variante v veliko korist vseh občanov.« Doberdobska Združena levica meni, da »je tovrstno ravnanje vse prej kot korektno tudi zaradi že prej sprejetih, s sklepi obvezujočih dogovorov večinske svetniške skupine glede odobritve variante«. »V nedeljski izjavi krajevnega tajništva DS v Primorskem dnevniku - so še zapisali pri Združeni levici -, beremo, da bi si želela Jarc in Fumis več "korektnega soočanja v sku- pini" ter da njun cilj ni odstop župana in prepustitev občine komisarski upravi. V izjavi pa ni zaslediti nikakršnega pojasnila javnosti o polemičnem odhodu iz sejne dvorane niti ne o razlogih, zaradi katerih nista podprla že prej dogovorjene variante. Hkrati ni zaslediti zagotovila, ali namerava na novo ustanovljena svetniška skupi- na še naprej podpirati večino v občinskem svetu in s tem omogočiti izvajanje programa, ki gaje Združena levica izoblikovala ob odobravanju tudi Jarca in Fumisa. Glede tega pričakujemo jasno in javno izjavo krajevnega tajništva DS. Doberdobska Združena levica izreka podporo in solidarnost županu Vizintinu, ki je doslej dokazal, da GORICA - Semolič o »nerodnem« volilnem oglaševanju Dvojezična volilna izkaznica pravica, ki jo gre uveljavljati Po goriških mestnih ulicah so razobešeni italijanski in furlanski lepaki z navodili o volitvah in z navedbo kandidatnih list, ob njih ni sledu o slovenskih. V veži goriškega županstva pa so le italijanski in slovenski, o furlanskih pa ne duha ne sluha. Lepaki bi morali biti povsod razobešeni v vseh treh jezikih. Na to je včeraj opozoril prefekta Roberta De Lorenza in župana Ettoreja Romo-lija goriški predsednik SKGZ Livio Semolič. Pozval ju je, naj bo institucionalno volilno oglaševanje dosledno in korektno. Po zbranih informacijah naj bi bilo za »nekorektnost« odgovorno pristojno podjetje, ne pa javne uprave. »Ta nerodnost je še najbolj vidna Italijanski in furlanski volilni lepaki v goriškem mestnem središču, ob njih ni slovenskih bumbaca v središču, na primer v ulici Filzi in Duca D'Aosta, kjer so zidovi zapolnjeni le z italijanskimi in furlanskimi lepaki,« navaja Semolič, ki je sogovornika tudi opozoril, »da bi podobni spodrsljaji na voliščih predstavljali resen politični problem«.Semolič obenem poudarja, da imajo slovenski volivci pravico do dvojezične volilne izkaznice, potem ko je predsednik republike podpisal odlok s seznamom občin, kjer se izvaja zaščita po zakonu 38/2001. Zato poziva vse, naj to pravico uveljavijo. Sicer njemu je včeraj na goriški občini ni uspelo, v kolikor jih še niso imeli na razpolago. Zagotovili pa so mu, da bodo z današnjim dnem na voljo vsem prosilcem. je pri upravljanju občine skupaj z občinskim odborom upošteval predvsem potrebe občanov. Menimo tudi, da morajo strankarske špekulacije in spletkarjenja ostati zunaj občinske sejne dvorane, kajti občani so upraviteljem zaupali nalogo, da skrbijo za dobrobit skupnosti, ne pa za to, da zlorabljajo njihovo zaupanje v druge namene.« TRŽIČ - Minister Ferrero brani kolektivno pogodbo Paolo Ferrero v Tržiču bumbaca Boj proti prekernemu delu in obramba državne kolektivne delovne pogodbe sta temeljni točki volilnega programa Mavrične levice, ki ga je včeraj minister za socialno solidarnost Paolo Ferrero predstavil pred vhodom v tr-žiško ladjedelnico; med drugimi sta ga spremljala Roberto Antonaz in Marko Marinčič. Minister je poudaril, da v Italiji delavski razred še vedno obstaja in je zelo številen, čeprav bi mnogi to skušali prikriti. »Bogati so vedno bogatejši, delavci in upokojenci pa vse bolj revni,« je naglasil Ferrero in dodal, da Mavrična levica zagovarja porazdelitev dohodkov podjetij med ljudmi. Minister je hkrati izrazil popolno nasprotovanje poskusom spreminjanja državne kolektivne delovne pogodbe. Po njegovih besedah Confindustria hoče namreč razdrobiti delavsko enotnost z ukinitvijo delovnih pogodb, temu pa se Mavrična levica odločno upira. Med drugim je Ferrero poudaril, da bi bil bojkot olimpijskih iger v Pekingu povsem neumesten, prav tako pa so po njegovem mnenju povsem neumestni pozivi liga-ša Umberta Bossija k uporabi pušk in šale na račun lepih žensk, s katerimi se pogosto proslavlja desnosredinski premierski kandidat Silvio Berlusconi. Ministra je včeraj sprejel tudi prefekt Roberto De Lorenzo. GORICA - Antonaz o integraciji Politike miru zaslužijo okrepitev DOBERDOB - Marko Marinčič (Mavrična levica) na županstvu Okolje, zaščita in razvoj Županu priznanje, ker kljubuje pritiskom v zvezi s 5. koridorjem - Ob gradnji novih elektrovodov naj se odstrani vsaj dvakrat toliko starih Antonaz med volilno kampanjo bumbaca »Politike integracije in miru, ki smo jih razvili v zadnjih letih, je treba nujno okrepiti.« V to je prepričan deželni odbornik Roberto Antonaz, kandidat Mavrične levice za deželni svet, ki ga ne preseneča, da bi desnosredinski kandidat za predsednika deželne vlade Renzo Tondo v primeru izvolitve ukinil od-borništvo za mir. »V petih letih je bila služba za mir pravi motor razvoja za društva in združenja prostovoljcev, ki se ukvarjajo z nudenjem pomoči priseljencem in z razvijanjem kooperacije,« poudarja Antonaz in nadaljuje: »Namesto ukinitve bi bilo treba odborništvo za mir še dodatno okrepiti, saj bi s tem dokazali, da je Furlanija-Julijska krajina dežela dežela miru in sodelovanja med različnimi narodnostnimi skupnostmi.« Po besedah Antonaza se desna sredina dobro razume z župani, med katerimi je tudi tisti iz kraja Azzano Decimo, ki bi radi priseljence zapodili domov in ki nočejo spoštovati deželnega zakona. »Mi si pa hočemo še naprej prizadevati za širjenje kulture miru in integracije,« zaključuje Antonaz. Okoljski problemi so bili v središču pozornosti na obisku nosilca liste Mavrične levice Marka Marinčiča v Doberdobu, kjer sta ga sprejela župan Paolo Vizintin in podžupan Nordio Gergolet. Župan je izpostavil problematiko 5. koridorja in nasprotovanje občine Doberdob visoki hitrosti in vrtanju predora pod Krasom, ki bi predstavljal »skok v prazno«. Občuten problem so tudi elek-trovodi, ki bremenijo okolje in bi jih bilo treba odstraniti ali vkopati. Kras potrebuje tudi večjo pomoč dežele in več sredstev za naravni rezervat in center Gradina. Če bo prišlo do realizacije parka, naj ga upravlja posebna ustanova, kjer naj imajo glavno besedo občine. Marinčič je podčrtal, da se stoodstotno strinja s pogledi občinske uprave in dal Vizintinu priznanje za pogumno odločitev, da kljubuje pritiskom v zvezi s 5. koridorjem. Glede elektrovodov je podčrtal predlog Mavrične levice v Illyjevem programu, da se ob gradnji novih elektrovodov odstrani vsaj dvakrat toliko starih. »Nov elektrovod od Foljana do Palmanove bi lahko bil priložnost, da se na Krasu odstranijo stare napeljave, ki kvarijo videz okolja in ponekod ogrožajo zdravje krajanov,« je dejal. Povsem seje strinjal tudi s potrebo po takih pristopih do zaščite kraškega okolja, ki naj omogočijo razvoj. »Zaščita mora ohraniti in obenem ovrednotiti okoljsko bogastvo, ne pa dušiti kmetijske in druge dejavnosti z nepotrebnimi vinkulacijami. To je moderen pristop k varstvu okolja, ki ga poznajo drugod po Evropi in ga bo treba uveljaviti tudi v naši deželi,« je podčrtal Marinčič. Župan Vizintin se je Marinčiču zahvalil za pozornost, ki jo je kot pokrajinski odbornik vselej izkazoval Doberdobski občini in konkretno pomoč ob vsaki priložnosti. Zato mu je želel, da bi bil izvoljen v deželni svet in da bi z nove odgovorne funkcije lahko še naprej pomagal Doberdobu in Krasu nasploh. Marko Marinčič z županom Paolom Vizintinom bumbaca / RADIO IN TV SPORED Sreda, 9. aprila 2008 15 VOLITVE - Gost goriški dan levosredinskega predsedniškega kandidata Illy zagotavlja izvajanje zaščite, zagovarja čezmejno sodelovanje Nekdanji predsednik republike Cossiga na shodu SSk pozval Slovence k ohranjanju kulture in jezika Levosredinski kandidat za predsednika dežele Riccardo Illy je med včerajšnjim obiskom Gorice odločno zagovarjal potrebo po čezmejnem sodelovanju in dobrimi odnosi s Slovenijo, obenem pa je zagotovil, da bo dosledno izvajal zaščito slovenske narodne skupnosti v vsej Furlaniji-Julijski krajini. Illyja je med raznimi postanki po mestu spremljal nekdanji predsednik republike Francesco Cossiga, ki je s svojo prisotnostjo razburil več krajevnih desnosredinskih politikov, saj je odločno podprl dosedanjega predsednika deželne vlade. »Podpiram Illyja, ker je bil odličen predsednik dežele in ker mi je obljubil tovornjak dobre kave,« je poudaril Cossiga. Illyjev goriški dan se je začel v hotelu Entourage, nadaljeval pa v palači Unione. Zatem se je kandidat za predsednika dežele v spremstvu Cossige in goriškega prefekta Roberta De Lorenza odpravil na skupni trg obeh Goric, kjer so jih pričakali novogoriški župan Mirko Brulc, slovenski generalni konzul v Trstu Jože Šušmelj in evropski poslanec Lojze Peterle; v imenu Slovenske skupnosti sta bila prisotna kandidata za deželni svet Damijan Terpin in Mara Čer-nic. Cossiga je na skupnem trgu izpostavil, da je bil vedno zagovornik sodelovanja s Slovenijo in Hrvaško. Ob prečkanju državne meje na Vecchietovem mozaiku se je spomnil nekdanje podobe obeh mest, ko je mejna črta delila tudi hiše in pokopališče. Seveda je spregovoril tudi o obisku, ki ga je v Novi Gorici opravil novembra 1991, ko se je kot italijanski predsednik srečal s slovenskim kolegom Milanom Kučanom. Poudaril je, da se j e po obisku nanj usul plaz kritik; Cossigi so namreč očitali, da je obiskal Slovenijo pred njenim uradnim priznanjem in da ni čakal na dokončno odločitev Evropske unije. »Zelo sem vesel in počaščen, da lahko s Cossigo stojim prav na tem mestu, ki je takrat še pomenil mejo, danes pa je simbolična točka srečevanja,« je na trgu poudaril Peterle. Cossiga je obiskal tudi goriško županstvo, med krajšim postankom pa je v častno knjigo napisal: »Gorici, ki je bila od vedno most med različnimi narodnostmi in kulturami, voščim, da bi še naprej vztrajala po tej poti.«. Nekdanji predsednik se je zatem udeležil volilnega shoda Slovenske skupnosti v kulturnem centru Lojze Bratuž. Uvodoma je zapel mešani pevski zbor Lojze Bratuž, zatem pa je spregovoril deželni tajnik SSk Terpin. Izrazil je ponos, da je Slovenija v tako kratkem času iz majhne jugoslovanske republike postala samostojna država, ki danes predseduje Evropski uniji. »Predsednik slovenske vlade Janez Janša je bil pred dvajsetimi leti v vojaškem zaporu, ker se je boril za demokracijo, za večstrankarski sistem in za slovenski jezik, danes pa predseduje Evropski uniji,« je poudaril Terpin, ki je menil, da so uspehi Slovenije blagodejno vplivali tudi na življenje Slovencev v Italiji. Leta 2001 je bil po besedah Terpina izglasovan zaščitni zakon, na katerega je bilo treba čakati več kot petdeset let. Deželni tajnik SSk je zatem spomnil na neizvajanje zaščitnega zakona med časom Berlusconijeve vlade in na pozitivne korake iz zadnjih let. Terpin je nato z zadovoljstvom ocenil manjšinsko politiko Illyjeve deželne vlade. »Štirijezični napis na pročelju deželne palače v Trstu tudi navzven dokazuje, da je Illyjevi koaliciji manjšinsko vprašanje pri srcu,« je poudaril Terpin in opozoril, da je Illyjeva deželna vlada z izglasovanjem novega volilnega zakona omogočila SSk samostojen nastop in povratek na deželno politično prizorišče. Med svojim nagovorom je Illy poudaril, da sije od svojega prvega županskega mandata v Trstu prizadeval za sodelovanje s Slovenijo in za njeno vključitev v Evropsko unijo, zatem pa je bil odločen zagovornik odobritve zaščitnega zakona. Illy je tudi poudaril, da specialnost dežele FJK temelji na prisotnosti Slovencev, zagotovil pa je, da bo v prime- Illy in Cossiga s Peterletom in Brulcem na skupnem trgu (desno); Cossiga vstopa v center Bratuž v spremstvu Terpina (spodaj) bumbaca ru izvolitve poskrbel za izvajanje dekreta s seznamom občin, kjer se uvaja vidna dvojezičnost. Pri tem je pojasnil, da je pripravljen na dogovarjanje o širitvi območij, v katerih izvajati dekret in ki so bi- la doslej izključena iz seznama. V nadaljevanju sta spregovorila tudi Peterle in Cossiga. »Na območju, ki gre od Baltika do Balkana, mora obveljati le politika, ki spoštuje dostojanstvo GORICA - Kandidatka Demokratske stranke Majda Bratina Plače skregane s statutom »Politiki moramo vrniti ugled - Zgled naj dajo deželni svetniki z znižanjem svojih plač« »Prepričana sem, daje treba politiki vrniti ugled, ki si ga zasluži, kajti v politiki je veliko ljudi, ki se nesebično razdajajo za uresničevanje boljše družbe.« Tako pravi slovenska kandidatka Demokratske stranke za deželni svet Majda Bratina, ki je včeraj naslovila na politike poziv, naj dajo zgled z znižanjem svojih plač. »Upam, da bo novi deželni svet sprejel potrebne ukrepe, ki bodo znižali potratne stroške politike, začenši pri plači deželnega svetnika. Danes, žal, veliko ljudi misli, da je politika prej posel kot pa služenje interesom skupnosti,« trdi Bratinova in tako pojasnjuje svoje stališče: »Današnji deželni zakon, ki urejuje plače deželnih svetnikov, ni povsem v skladu z deželnim statutom. Devetnajsti člen statuta namreč pravi, da deželni svetniki prejemajo plačo na podlagi prisotnosti v skupščini, medtem ko že zakon iz leta 1973 ne spoštuje te norme, ko pravi, daje mesečna plača izračunana v višini 60% parlamentarčeve plače. V letih so se ti stroški postopoma naraščali, saj so plačo leta 1981 zvišali na 70% parlamentarne plače, leta 1995 pa so uvedli še povračilo za potne stroške in prehrano ter dosmrtno rento. Vsi ti dodatni stroški so v protislovju z deželnim statutom in jih mora dežela odpraviti.« »Iz pravnega vidika,« zaključuje Bratinova, »skuša novi statut popraviti zadevo, saj predvideva "plačo za izvrševanja mandata". Problem vsekakor ostaja, kajti plača ne sloni na opravljanjem delu. Torej pričakujem več etike v politiki, ki je potrebna tudi pri dodeljevanju javnih delovnih mest. Treba je uvesti natečaje za vse službe v javni upravi, zato da bomo nagradili izkušnje in sposobnosti, ne pa prijatelje in politične somišljenike.« VOLITVE - Brandolin na SKGZ Gorica mesto integracije Gorica lahko postane mesto integracije in ima od tega razvojne koristi, zato pa potrebuje namenska sredstva. V to je prepričan kandidat Demokratske stranke Giorgio Brandolin, ki se je srečal s pokrajinskim tajnikom SKGZ zveze Liviom Semoli-čem. Semolič je sogovornika opozoril, da po odpravi pregrad in policijskih kontrol na meji bo potrebnega še veliko dela, da bo goriški prostor polno zaživel in izkoristil priložnosti novega časa. Potrebni so predvsem namenski finančni skladi, ki bodo pospeševali integracijo; danes so temu namenja denar iz zaščitnih zakonov 38 in 482, sta ugotavljala sogovornika. Potreben bo korak naprej; dežela bo morala določiti sredstva, kijih bodo integraciji namenjale tako italijanske kot slovenske ustanove. Brandolin je potrdil, da integracija ne more biti naložena le slovenski manjšini, in se tudi zavzel za poseben zakon za goriško ozemlje, ki bi omogočil uresničitev goriških čezmejnih ambicij. vsakega človeka in vsake narodne skupnosti,« je poudaril Peterle. »Cossiga je bil leta 1991 kritiziran zaradi simboličnih korakov, ki jih je usmeril v prihodnost, ne glede na to pa j e bil leta 1992 edini predsednik kake države, ki je priznanje Sloveniji osebno prinesel v Ljubljano,« je spomnil Peterle. »V svojem življenju sem si vedno prizadeval za priznanje narodnih manjšin,« je svoj poseg v centru Bratuž začel Cossiga in zatem spregovoril o svojih prizadevanjih v korist južnih Tirolcev, Slovencev, Baskov, Kataloncev in drugi manjšinskih skupnosti. Opozoril je, da sta narodna pripadnost in državljanstvo različna pojma, v novi Evropi, ki mora pozabiti na načela nacionalnih držav, pa je treba zagotoviti enako dostojanstvo vsem narodnim skupnostim. V zaključnem delu svojega govora je povedal, da so pod pritiskom Savojcev Sardinci pozabili na svojo zgodovino in izgubili čut pripadnosti Kataloniji; zato je nekdanji predsednik republike pozval Slovence, ki živijo v Italiji, naj skrbno negujejo svoj jezik, kulturo in narodno zavest. Goriški obisk je Illy izkoristil tudi za ogled gradbišča bolnišnice Janeza od Boga. »Kot smo napovedovali, bo bolnica dograjena čez dva tedna,« je zagotovil Illy in včerajšnji dan sklenil s srečanjem z volivci v deželnem avditoriju. Na shodu je uvodne besede izgovorila kandidatka SSk Mara Černic. (dr) VOLITVE 2 O O 8 Izobraževanje je prioriteta »V zadnjem mandatu je bila deželna uprava zelo aktivna v šolskem sektorju in je pozorno sledila ter spremljala pomembne državne reforme, ki sledijo evropskim usmeritvam. Zanikala je tako tezo, ki deželam namenja le poklicno usposabljanje, izobraževanje pa prepušča izključno državi,« pravi kandidatka Demokratske stranke Majda Bratina in nadaljuje: »Znani jezikoslovec Tulio De Mauro je izjavil, da je uvedba možnosti neobveznega študija furlanščine v prostoru, kjer je furlanska skupnost zgodovinsko prisotna, pomembna in pogumna odločitev, posebno iz didaktičnega in vzgojnega zornega kota. Kvalitetno izobraževanje je prihodnost moderne družbe, zato moramo ohraniti pozornost do šolstva in raziskovalne dejavnosti. Vloga dežele je povezovati šolski in izobraževalni sistema s trgom dela, med sabo pa morajo sodelovati tudi univerze in šole.« »Marinčičeva nedoslednost« »Doslednost ni ravno doma pri Marku Marinčiču. Če je obljubil, da se ne bo več spuščal v volilne polemike, bi moral obljubo držati. Kako bo potem držal volilne obljube?« Tako se je stranka Slovenske skupnosti odzvala na Marinčičevo spo-tikanje ob včerajšnjo Cossigovo udeležbo na volilnem shodu SSk. »Marinčič umetno ustvarja priložnosti, da blati SSk,« pravijo v sporočilu za tisk in tako nadaljujejo: »To se je zgodilo za pokrajinske volitve, ko je slovensko stranko označil za "nevarnost balkanizacije", in spet za goriške občinske volitve. Če bi bil Marinčič dosleden, bi naredil še dvoje stvari. Svoj protest bi naslovil na predsedniškega kandidata Illyja, ker je prisotnost senatorja Cossige in evropskega poslanca Peterleta določil njegov volilni urad. Kakor SSk pa bi tudi ugotavljal, da je Cossiga med prvimi priznal Slovenijo in se tedaj srečal z njenim predsednikom Milanom Kučanom. Glede srečevanja Slovencev s spornimi italijanskimi politiki pa Ma-rinčiču ni treba deliti lekcij, saj se ni predstavnik SSk pred leti rokoval z Menio. SSk je s svojo volilno kampanjo skušala odigrati vlogo povezovalca, tako da je povabila na srečanja različne ustanove in organizacije. S tem dokazuje, da so ji pri srcu vsi dejavniki manjšine. Žal tega ni mogoče trditi za Marinčiča, ki SSk očitno ne more prebaviti.« Mavrična levica o priseljencih Mavrična levica prireja danes ob 16. uri v pokrajinski sejni dvorani v Gorici okroglo mizo o vprašanju priseljencev. Spregovorili bodo nosilka liste Mavrične levice za poslansko zbornico Sabina Si-niscalchi, deželni odbornik Roberto An-tonaz, pokrajinska odbornika Licia Mor-solin in Marko Marinčič, goriški občinski svetnik Andrea Bellavite in tržiška občinska odbornica Cristiana Morsolin. Kandidati Mavrične levice za senat Alberto Burgio in Ottaviano Romano ter za poslansko zbornico Loredana Panariti bodo danes ob 18.30 predstavili volilni program v občinski sejni dvorani v Ron-kah. Damiano danes v Gorici Minister Cesare Damiano, nosilec liste Demokratske stranke v FJK, se bo danes ob 15. uri udeležil volilnega shoda v hotelu Fonzari v Gradežu; ob 16.15 bo v kmetiji Lorenzon v Pierisu, ob 16.35 se bo srečal z mladimi v hotelu Palace v Go- Forum sprašuje kandidate Forum za Gorico prireja nocoj ob 20. uri v večnamenski dvorani v ulici Baiamon-ti v Gorici srečanje s kandidati za deželni svet Državljanov za predsednika, stranke Italia dei Valori in Slovenske skupnosti. Radikalka danes v Gorici Maria Antonietta Farina Coscioni, radi-kalka, ki kandidira na listi Demokratske stranke za poslansko zbornico, bo danes ob 18. uri srečala volivce v Kulturnem domu v Gorici. 16 Torek, 8. aprila 2008 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Priprli 26-letnega moškega iz okolice Izole Po treh letih odkrili, kdo je zadal usodne udarce Danes 22-letni Zoran Jankovič iz Solkana zaradi poškodbe glave še vedno nepokreten Novogoriški kriminalisti so po treh letih vendarle odkrili, kdo je tako hudo pretepel tedaj 19-letnega Zorana Jankoviča iz Solkana, da mladenič odtlej le še vegetira. Po navedbah policije gre za sedaj 26-letnega moškega iz okolice Izole, ki je zaradi utemeljenega suma povzročitve kaznivega dejanja posebno hude telesne poškodbe v priporu. Dogodek, ki je v javnosti še dolgo odmeval, se je pripetil v toaletnih prostorih solkanskega kulturnega centra Mostovna usodnega 16. januarja leta 2005 okoli 4. ure zjutraj, ker pa ni bilo nobenih prič, se je najprej celo ugibalo o tem, ali ni morebiti mladenič, ki naj bi bil tudi pod vplivom alkohola, na spolzkih in mokrih tleh padel in se nesrečno udaril v glavo. Šele po treh dneh, ko je zdravnik po temeljitih preiskavah hudih notranjih poškodb glave podal sum, da je bil Zoran pretepen, je stekla temeljitejša kriminalistična preiskava. Pred dobrimi tremi leti se Zoran s prijatelji udeležil koncerta na solkanski Mostov-ni. Ko so se mladeniči po koncertu namenili zapustiti prizorišče, je Zoran prijatelje prosil, naj ga za hipec počakajo, češ da mora na stranišče. Ker se dolgo ni vrnil, so ga prijatelji odšli iskat. Našli so ga v toaletnih prostorih, nezavestnega. Mladenič je bil prepeljan v bolnišnico, kjer pa so zaradi navedb prijateljev, da je menda padel, policijo obvestili šele ob 6.40. Kraj dogodka sta si ogledala tožilec in preiskovalni sodnik, temeljita kriminalistična preiskava pa je stekla šele tri dni kasneje. Tistega večera je na Mostovni bilo nekaj sto obiskovalcev, kriminalisti pa so poiskali in opravili razgovore z vsemi, ki so se v času dogodka tam še zadrževali, med njimi tudi osumljenec. V raziskavo so bili vključeni tudi forenziki in oddelek za seksualne in krvne delikte. Obupana Zoranova mati pa je za kakršnekoli podatke o dogodku ponujala tudi denarno nagrado. Najbolj je v njej kljuvalo vprašanje, kdo je sinu, ki je bil obetaven nogometaš, uničil življenje, predvsem pa zakaj. Na podlagi najnovejših spoznanj in analiz so v prejšnjem tednu na policijski upravi opravili razgovore z več osebami, krog osumljencev se je ožil. »Sum pa se je slednjič osredotočil na osebo, za katerega se je izkazalo, da je osumljenec,« pojasnjuje vodja oddelka za splošno kriminaliteto na novogoriški policijski upravi, Marino Pangos. Po zaslišanju so zoper njega odredili 48-urno policijsko pridržanje. Nato so proti njemu sestavili kazensko ovadbo in ga 4. aprila privedli na okrožno sodišče v Novi Gorici, kjer je bil zaslišan, nato pa je bil zanj odrejen pripor. Moškemu grozi 1 do 10 let zapora. Policisti doslej niso uspeli potrditi, ali se Zoran in osumljenec nista poznala, šlo naj bi torej za incident. Katja Munih GORICA - Začenjajo se Snovanja centra Emil Komel Glasbena izložba Z nizom prireditev bodo prikazali dosežke letošnjega šolskega leta »Snovanja so izložba naše glasbene šole; vanjo bomo postavili, kar premoremo najlepšega in najboljšega.« Tako je včeraj o letošnjem nizu glasbenih prireditev Snovanja 2008 povedal ravnatelj Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel Silvan Kerševan, kije pobudo predstavil s predsednikom in s članico upravnega sveta glasbene šole Sašem Quinzijem oz. Marjeto Kranner. »Snovanja bodo odraz vsebinskih in kulturnih vsebin naše šole, tako da bodo predstavljeni razni glasbeni žanri, od antične do sodobne glasbe,« je še povedal Kerševan, Qunizi pa je pojasnil, da sta poleg goriške občine in pokrajine zagotovili pokroviteljstvo prireditvi tudi občini Nova Gorica in Miren-Kostanjevi-ca, finančno pa stajo ob raznih bančnih zavodih podprli številni zasebniki. Pobuda pomeni po besedah njenih prirediteljev uresničitev idej in dela v učilnicah slo- venskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel in v delavnicah Arsateljeja, ki se med seboj prepletajo in dopolnjujejo. Poleg pisanih koncertnih večerov bodo Snovanja rodila tudi novo notno publikacijo in dve zgoščenki; niz glasbenih dogodkov namenjajo v prvi vrsti svojim učencem in študentom, njihovim družinam in sploh vsem ljubiteljem lepe glasbe. Niz prireditev, ki bodo zaživele na različnih koncertnih prizoriščih, se bo pričel v soboto, 12. aprila, ob 18. uri v kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, kjer bo nastopil novogoriški orkester Nova. Drugi koncert bo 24. aprila v dvorani Pokrajinskih muzejev na goriškem gradu, oblikovali pa ga bodo študentje kompozicije na konzervatoriju Tartini v Trstu. 30. aprila bo v centru Bratuž koncert jazz oddelka šole Komel z naslovom Turning Point, 7. maja pa bodo nastopili pianisti iz razreda Sijavuša Gadžijeva. Renesan- Z desne Kerševan, Quinzi in Krannerjeva med včerajšnjo predstavitvijo bumbaca čne in baročne pesmi bodo 15. maj a v dvorani Pokrajinskih muzejev na goriškem gradu izvajali mladi glasbeniki iz Slovenije in FJK. Renesansa bo naslov koncerta skupine Musicum, ki bo na sporedu 31. maja v dvorani kromberškega muzeja, »Ko so bili krokarji še pisani« pa se imenuje projekt osnovne šole Oton Župančič in SCVG Emil Komel, ki se bo zaključil z glasbenim dogodkom 4. junija v centru Bratuž. 12. junija bo Glasbeni mozaik s solisti in orkestrom SCVG Emil Komel, 20. junija pa bodo v dvorani Pokrajinskih muzejev na goriškem gradu nastopili violinistka Clara Bensa, violončelist Aleksander Sluga in pianistka Irina Ovtchinnikova. Snovanja se bodo zaključila 24. junija v cerkvi sv. Ivana s koncertom Živ spomin, med katerim bodo izvajali skladbe lani preminulih goriških glasbenikov Stanka Jericija in Cirila Krena. (dr) Kljub vrnitvi so jo prijavili Po trčenju in povzročitvi telesnih poškodb se ni ustavila, pritisnila je na plin in nadaljevala pot. Mlajša voznica iz okolice Por-denona se je na kraj nesreče vrnila pol ure kasneje, a si je vseeno nakopala ovadbo zaradi bega s prizorišča nezgode. Do trčenja je prišlo včeraj okrog 11. ure v Štarancanu, na križišču med ulicama Sauro in Fonta-not. Avtomobilu znamke fiat 500, s katerim se je 58-letna domačinka Anna Qua-rantotto peljala v smeri trga Dante, je pot prestregel avto tipa nissan, ki pa se kljub trku ni ustavil. Alarm so sprožili mimoidoči; domačinko so iz avtomobila potegnili gasilci; zadobila je le lažje poškodbe. Na cesti so meritve opravljali karabinjerji, ki jih je vrnitev povzročiteljice nesreče presenetila. Povedali so, da se je odpeljala kilometer stran, nakar je poklicala po telefonu mater in jo seznanila z nesrečo. Ravno mama naj bi jo nagovorila, naj se vrne na prizorišče. Kljub temu so zoper dekle vpisali ovadbo. Auchentallerjev lepak V Trevisu so odkrili lepak, ki ga je izdelal dunajski likovnik Josef Maria Auchentaller, a je bil do danes neznan. Gre za podobo z naslovom »Seebad Grado« iz leta 1922, ki jo je naredil za gradeško regato. Našel jo je v zbirki Salce umetnostni zgodovinar Eugenio Manzato in jo bodo prvič razstavili v goriških Pokrajinskih muzejih, kjer bodo 24. aprila odprli Auchentallerju posvečeno razstavo s 400 eksponati. Predvpis na univerzo Videmska univerza sporoča, da dijaki zadnjega letnika višjih srednjih šol lahko opravijo predvpis na univerzitetne tečaje do 28. aprila; obrazec je objavljen na spletni strani http.//universo.miur.it. Predvpis ni obvezujoč. Delo v pogrebnem uradu V pokrajinskem uradu za delo v ulici Al-fieri v Gorici bodo v petek, 11. aprila, zbirali prijave za nadaljnje selekcije za mesto uslužbenca pogrebnega urada, ki ga bo goriška občina zaposlila z začasno pogodbo s polnim delovnim urnikom; pogodba bo veljala od 17. aprila do 3. maja. Razprava o kamnolomu Jutri ob 18. uri bo v župnijski dvorani sv. Nikolaja v ulici Vittori v Zagraju javno soočanje na temo nekdanjega kamnoloma Postir; predaval bo Franco Perco, ki bo prikazal alternativne možnosti uporabe kamnoloma. Še nekaj dni za Telepass Prebivalci tržiškega mesta okrožja imajo še nekaj dni časa, da po znižani ceni nabavijo sistem Telepass Family. Uvedli so ga po zaprtju državne ceste 305 med Ronkami in Tržičem, mogoče pa ga je dobiti od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter ob ponedeljkih in sredah med 14.30 in 18. uro na sedežu Tržiškega kulturnega konzorcija na trgu Unita 24 v Ronkah. SOVODNJE - Tragični padec Prizadetost zaradi smrti Včeraj, malo pred 9. uro, v sivem, deževnem dopoldnevu, je 43-letna N.F. iz Sovodenj pripeljala z avtomobilom do nekdanjega sesljanskega sedeža letoviščarske ustanove, avtomobil parkirala in se napotila po Rilkejevi pešpoti v smeri proti De-vinu. Prehodila je kakih sto, dvesto metrov, se ustavila in tragično padla v prazno. Očividka je kake pol ure kasneje povedala karabinjerjem iz nabrežinske postaje, kako je videla nesreč-nico pasti s pečine. Našli so jo kakih 50 metrov niže, na parkirišču nekdanjega kopališča Caravella v Sesljanu. Zanjo ni bilo več pomoči. Dežurni zdravnik hitre pomoči je v poročilu o smrti zapisal, da je podlegla hudim ranam, ki jih je bila dobila pri padcu. Na kraju so posegli tudi tržaški in openski gasilci. Vest je včeraj močno in boleče odjeknila na Goriškem, kjer je bila N.F. poznana in priljubljena; v spomin se nam je vpisala z umirjenim in nasmejanim obrazom. Poznanje tudi njen mož, M.L., ki je med drugim sovodenjski občinski upravitelj in prosvetni delavec, še posebej aktiven v slovenskih športnih krogih. Pokojnica je iz sovodenjske družine. V Sovodnjah sta si z možem uredila dom in tam živela z enajstletno hčerkico, ki obiskuje šolo v Gorici. Zaposlena je bila pri uvozno-izvoznem podjetju. V lepem spominu jo ohranjajo vsi, ki so jo poznali ali srečevali na prireditvah v slovenskih kulturnih domovih. Še večer pred tragičnim koncem je bila v gledališču, so z neznansko prizadetostjo včeraj povedali domači in znanci, ki se nikakor ne morejo sprijazniti z morečo mislijo, da jim je bila odvzeta mamica, žena, prijateljica. GORICA - Občina potrdila dogovor s pokrajino za financiranje obnove šol Odločilen korak naprej Denar bo namenjen dograditvi in posodobitvi poslopja osnovne šole Oton Župančič v ulici Brolo GORICA - Preiskava se nadaljuje Na zatožni klopi enajst zdravnikov Sodnik za predhodne preiskave je včeraj odredil pridobitev dodatne dokumentacije v sodnem postopku zoper enajst goriških sodnikov. Osumljeni so zlorabe uradnega položaja in goljufije, ki naj bi oškodovala goriško zdravstveno podjetje. Skratka, na zatožni klopi so se znašli, v kolikor naj bi med delovnim urnikom v bolnišnici nudili zdravstvene storitve kot zdravniki v svobodnem poklicu. Ravno glede okoliščin, v katerih naj bi zlorabili svoj položaj, je sodnik zahteval dodatno gradivo, s čimer je osvojil zahtevo obrambnih odvetnikov; le-ti so namreč opozorili, da v obtožnici niso bili zabeleženi urniki, med katerimi naj bi v javni strukturi rav- nali kot zasebni zdravniki. Sodna obravnava se bo nadaljevala 7. oktobra letos. Preiskava se je začela leta 2004 na podlagi anonimne ovadbe, tarča katere je bil en sam zdravnik, Flavio Faggioli. V nadaljevanju je zaobjela še deset zdravnikov; to so Elvio Benedetti, Aldo Carbonari, Roberto Chiozza, Giuseppe Nicotra, Marino Del Frate, Oriana Delicati, Marino Lut-man, Nicoletta Orzes, Giulio Tamburlini in Leonardo Zappala. Tožilec jih obdolžu-je, da se niso držali pravila, po katerem morajo pri žigosanju kartice po prihodu na delo vpisati posebno kodo, na podlagi katere zdravstveno podjetje razlikuje zasebne storitve od javnih. Dograditev poslopja osnovne šole Oton Župančič postaja vse bolj otipljiva. Občinski odbor župana Ettoreja Romolija je včeraj odobril besedilo dogovora, ki gaje sestavila goriška pokrajina in na podlagi katerega bodo financirali obnovo šolskih stavb. Občinski sklep poverja župana, da podpiše dogovor, k temu pa pristavlja, da bodo vnesli spremembe v občinski proračun, potem ko bo posegom dodeljen celotni znesek. V goriški občini bosta denarja deležni dve šoli, in sicer nižja srednja šola v ulici Mascagni, na kateri bodo opravili poseg izrednega vzdrževanja na napravi za ogrevanje in oknih (vreden je 1.450.000 evrov), in šola Župančič v ulici Brolo, ki bo od pokrajine dobila 500 tisoč evrov v petnajstih letih. K temu bo morala občina priliti še svojih sto tisoč evrov, saj predvideni strošek znaša 600 tisoč evrov. S tem denarjem bodo dokončali že tri desetletja nedograjeno pritlično halo, stavbo bodo prilagodili varnostnim predpisom, poseg bodo opravili tudi na električni napeljavi in kurjavi. Po zagotovilih občinske odbornice Silvane Romane, naj bi se gradbenih del lotili že letos. Romolijev odbor je včeraj sprejel še dva omembe vredna sklepa. S prvim je bil odobren ažuriran dokončni in izvršni načrt za obnovo in prekvalifikacijo Raštela, ulice Cocevia in drevoreda DAnnunzio, potem ko ga je že osvojilo podjetje IRIS; na podlagi tega zadnjega uradnega akta dela lahko končno stečejo. Nazadnje je odbor sprejel pravilnik, ki določa, da skupni strošek za podeljevanje nalog zunanjim službam ali sodelavcem ne bo smel preseči 200 tisoč evrov. »Potrošili bomo veliko manj, saj si bomo prizadevali, da ovrednotimo občinsko osebje,« je pojasnil župan. GORIŠKI PROSTOR_Sreda, 9. aprila 2008 1 7 / ROČINJ - Slovesnost v spomin na puntarskega voditelja Duh Ivana Gradnika se je vklesal v srca ljudi Odkrili spominsko kamnito obeležje in izpeljali pohod »Njegov duh se je vklesal v srca ljudi, njegova žrtev v zgradbo našega spomenika.« Tako so zapisali na kamnito obeležje, posvečeno vojaškemu vodji Tolminskega punta Ivanu Gradniku -Miklavčiču, ki so ga odkrili v nedeljo v Ročinju. Slovesnost pred novim spomenikom je priredil Rumitrski jus v sodelovanju s krajevno skupnostjo Ročinj in Grgarske Ravne - Bate, klubom prijateljev Banjške planote Urlaubr - Dragovica, PGD Kanal ob Soči in PGD Čepovan, na njej pa se je zbrala množica ljudi iz bližnje in daljne okolice. Prisotne so nagovorili župan iz Kanal Andrej Maffi, predsednik krajevne skupnosti Ročinj Rudi Brezav-šček in Oskar Pavletič v imenu Rumitrskega jusa, nakar sta kulturni program oblikovala igralec Radoš Bolčina in moški pevski zbor Kazimir Nanut iz Kanala. Govornik je bil zgodovinar Branko Marušič, kije prikazal lik Ivana Gradnika na podlagi doslej odkritih in poznanih pisanih zgodovinskih virov. V svojem nagovoru je poudaril, da pun-tarski voditelj ni bil nikoli pozabljen. »Gradnik je skupaj z vsemi udeleženci upora postal literarni lik v delih Alojzija Remca, Ivana Preglja, Alojza Gradnika, Jože Lavrenčiča, Ivana Preglja in Saša Vuge. Po njem je nosila ima ena od primorskih partizanskih brigad,« je povedal Marušič in nadaljeval: »Uporni kmetje so bili počaščeni na spominskih srečanjih ob obletnicah punta, v gledališki priredbi Pregljevih Tolmincev, v operi Ubalda Vrabca, v slikarskih delih Toneta Kralja, Ive Šubica, Rika Debenjaka, Maksima Sedeja, Silvestra Komela in drugih; puntarji so dobili Odkritje spominske plošče v Ročinju bumbaca spomenike v Tolminu, v Devinu, na goriškem Travniku in v Če-povanu.« V zaključku svojega nagovora je Marušič poudaril, da upore spodbujajo različni vzroki, prav tako so različni povodi, ki k posameznemu uporu vodijo. »Tolminski punt je imel legitimnost, podobno, kot jo je imel tudi upor primorskih antifa-šističnih narodnih revolucionarjev pred drugo svetovno vojno in upor partizanov med njo. Tudi upornost in upori najrazličnejše vrste, tisti drobni vsakodnevni pa tudi tisti krvavi, so nas ohranili tisoč in več let na tem ozemlju ob Soči. Tudi zato in predvsem samo zato častimo naše punte in puntarje. Tudi Ivana Gradnika iz Ročinja, v takratnem kanalskem gospostvu grofov Rabatta,« je poudaril Marušič in zaključil: »Po skoraj tristo letih od tolminskega punta smo Slovenci dosegli visoko raven samozavesti, a kljub temu lahko pomislimo, da bi se lahko znova oglasil tisti strašni klic: 'Vsem galjotom vile v vamp!" Zaklical ga je na poti v Gorico pri Podseli volčanski gostilničar Matko, oče Mat-kove Tine, v domišljiji pisatelja Preglja zrasle neveste upornika Ivana Gradnika. Prav zato je potrebno samozavest ohranjevati. To pa najbolj uspešno dosežemo z obujanjem zgodovinskega spomina, ta spomin pa mora biti uravnotežen in nepristranski ter neomadeževan z manipulacijami za kratkoročno uporabo.« Slovesnosti, pred katero so Ivanu Gradniku posvetili tudi mašo zadušnico, je sledil pohod, med katerim se je približno sedemdeset udeležencev iz Ročinja povzpelo do Grgarskih raven. (dr) CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. ~M Gledališče GLEDALIŠČE VERDI V GORICI: 18. aprila Recital »Juliette Gréco«; informacije pri blagajni gledališča, ul. Garibaldi 2/a v Gorici, tel. 0481-33090. KOMIGO - festival komičnega gledališča 2008 v Kulturnem domu v Gorici: 21. aprila ob 20.30 (ob 18. uri izven abonmaja) »Kdo vam je pa to delu?« (Boris Kobal - Café Teater iz Slovenije); 29. aprila, ob 20.30 »Ma che festa e?« (Bandorkestra.55 & Orkestra Zbylenka); 20. maja, ob 20.30 (ob 18. uri izven abonmaja) »Petelinji zajtrk« (slovenska filmska uspešnica); 26. maja, ob 20.30 »Beato fra le gon-ne« (Trigeminus iz Manzana); v juniju »5moških.com« (Špas Teater iz Mengeša); 18. oktobra, ob 20.30 »Tren de vin« (gledališka skupina Fortfluidi iz Trevignana - TV); vpis abonmaja do 1. aprila v Kulturnem domu v ul. Brass 20 v Gorici (tel. 0481-33288). SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Sezona 200708: 17. aprila V vlogi žrtve (Brata Pre-snjakov); 19. junija Nadkomedija o večnem paru: ljubezni in denarju (Marin Držic, Dundo Maroje); informacije in prodaja vstopnic na tel. 003865-3352247. V DVORANI BERGAMAS V GRADIŠČU: 10. aprila ob 21. uri Andrea Brambilla (Zuzzurro) »Tutti i santi giorni«; informacije na tel. 048192683. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Il cacciatore di aquiloni«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.15 »Tut-ta la vita davanti«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Non pensarci«. CORSO Rdeča dvorana: 17.50 - 20.00 -22.15 »Amore bugie e calcetto«. Modra dvorana: 17.50 - 20.00 »La vol-pe e la bambina«; 22.15 »Un bacio ro-mantico«. Rumena dvorana: 17.50 - 20.00 - 22.15 »The Water Horse«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Il cacciatore di aquiloni«. Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Juno«. Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Next«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.15 »Tut-ta la vita davanti«. Dvorana 5: 18.00 - 20.10 - 22.10 »La banda«. Po dolgem pričakovanju se je rodila mala Marta Srečnima Majdi in Fabjotu želita vse najboljše Renzo in Sebastiano Razstave NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. RAZSTAVI »I COSULICH. UNA STO-RIA PER IMMAGINI« in »Le cartoli-ne raccontano - Il cantiere 19082008« sta na ogled v Beneški palači v ul. S. Ambrogio v Tržiču; prva do 15. junija, druga do 1. maja od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA je na ogled skupinska razstava posoških umetnikov »Arte a Nord Est« (Umetnost na severo-vzhodu); do 10. aprila od delavnikih od 9.30 do 12.30 in od 15.30 do 18. ure, v večernih urah med prireditvami. V GOSTILNI SHERLOCK na Oslavju (pri Tildi) razstavlja svoje fotografije Marko Vogrič, član fotokluba Skupina 75. Na ogled so dela v različnih tehnikah ter večjih in manjših velikosti. V HIŠI KULTURE V ŠMARTNEM V BRDIH razstavlja keramičar Ivan Sku-bin serijo glinastih umetnin; do 16. aprila ob četrtkih in petkih od 10. do 15. ure ter ob sobotah in nedeljah od 13. do 16. ure. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo do 12. aprila na ogled razstava Rudija Skočirja; od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, ob prireditvah in po domeni (tel. 0481531445). V OBČINSKI GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI v Tržiču sta na ogled dve razstavi: »Vito Timmel. Il Teatro di Panzano« in »Tranquillo Marangoni, Un artista in cantiere«; do 15. junija od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro. Koncerti REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV GORIŠKE NAŠA POMLAD 2008 bo v Kulturnem domu v Novi Gorici v torek, 15. aprila, ob 18. uri in v sredo, 16. aprila, ob 18. uri. GORIZIA JAZZ v priredbi združenja Controtempo je v teku v deželnem avditoriju v Gorici: 12. aprila ob 20.45 bo koncert tria In The Country; 19. aprila ob 20.45 bo koncert skupine Brain-ville 3; 24. aprila bo koncert tria Chat Noir; vstopnice in abonmaje prodajajo v Verdijevem gledališču v Gorici (tel. 0481-33090). MEDNARODNI FESTIVAL MLADINSKIH PIHALNIH ORKESTROV bo v soboto, 19. aprila, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici. Nastopili bodo mladinski pihalni orkester GŠ iz Vrhnike, pihalni orkester Arcobaleno Junior iz Trsta, mladinski pihalni orkester GŠ iz Radovljice in mladinski pihalni orkester Citta di Monfalcone iz Tržiča; vstop prost. PRIMORSKA POJE bo v petek, 11. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu So-vodnjah. Na koncertu, ki je posvečen 500. obletnici Trubarjevega rojstva, bodo nastopili MePZ Jazbine (Plešivo), ženska pevska skupina Kalina (Ilirska bistrica), MPZ Tabor (Opčine), ŽPZ DU Idrija, pevska skupina Fantje spod Karlovice (Ilirska bistrina) in MPZ Provox (Nova Gorica); vstop prost. SKUPINA THE MAFF vabi na koncert ob 5. obletnici delovanja in predstavitvi novega cd-ja v grajski kleti v Vi-polžah v soboto, 19. aprila. Ob 21.30 bo nastopila skupina Corvus, sledila bo predstavitev novega CD-ja in nastop skupine MAFF Friends, na koncu pa še glasba skupine The MAFF. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v četrtek, 10. aprila, v okviru festivala Across the Border koncert kraljice glasbila mbira iz Zimbabweja Stelle Chi-weshe. VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: v petek, 10. aprila, ob 20.45 bo v deželnem avditoriju v Gorici koncert violinistke Yo-on Shin Song in pianistke Inge Dzekt-ser; informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481-533838), v Ticketpointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 0432-2014191). ZDRUŽENJE SEGHIZZI vabi na koncert Tria di Bari v petek, 11. aprila, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. SI Šolske vesti SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je samo še nekaj prostih mest na 72-ur-nem osnovnem tečaju angleščine A.2, ki se bo pričel 15. aprila in bo potekal dvakrat tedensko ob torkih in četrtkih z urnikom od 19. do 21. ure; informacije in vpisovanje na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev Korzo 51 v Gorici, tel. 048181826, www.sdzpi-irsip.it. M Izleti DRUŠTVO KRVODAJALCEV IZ SO-VODENJ obvešča udeležence avtobusnega izleta v Marke od 1. do 4. maja, da bo v sredo, 9. aprila, od 17. do 19. ure na sedežu društva v Gabrjah poravnava salda. Na razpolago so še tri mesta; informacije na tel. 0481-882071 (Paolo) in 329-4006925 (Vincenza). PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA (Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030) vabi k vpisu na dvodnevno planinarjenje po Lošinju in Cresu, ki bo v soboto 26. in nedeljo 27. aprila; Prijave z vplačili akontacije sprejemajo na sedežu društva do torka 15. aprila, kjer bo ob 18. uri sestanek z udeleženci; informacije na sedežu društva, na spletni strani www.planinsko-drustvo-ng.si ali na tel. 0038651-814912 (Darko). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA prireja v nedeljo, 13. aprila, pohod Samatorca - Col (približno 4 ure hoje). Zbirališče pred gostilno Mi-lio pri Devetakih ob 8. uri; vodi Srečko Vižintin (tel. 335-5421420). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA vabi v nedeljo, 13. aprila, v sklopu Kekčeve poti na kolesarjenje po gradeški laguni. Odhod s parkirišča pri Rdeči hiši ob 8.30; informacije v večernih urah na tel. 328-8292397 (Robert Tabaj), tel. 333-1581015 (Di-no Paulin) in tel. 0481-882328 (Marko Lutman). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo štiridnevni izlet z avtobusom v Turin in okolico od 30. maja do 2. junija; informacije in vpisovanje na tel. 0481-78398 (drogerija Mila), na tel. 0481-78000 (gostilna pri Ivici) in na tel. 380-4203829 (Miloš). I!3 Obvestila KLUB OSMICA PRI MAČKU vabi na 7. praznik salame v soboto, 19. aprila, v kulturnem centru Danica na Vrhu z pričetkom ob 20.30. Nastopile bodo skupine Express, Kraški ovčarji in Dej še an litro. KMEČKA ZVEZA v Gorici obvešča, da je na razpolago svojim članom in drugim zainteresiranim za izpopolnitev modelov za davčno prijavo ob ponedeljkih, sredah in petkih med 8. in 13. uro; informacije na tel. 0481-82570. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce se bo odvijala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta; informacije nudi ZSKD (tel. 040-635626, 0481-531495). OBČINA SOVODNJE je izdala dva razpisa za izplačilo prispevkov za plačevanje najemnin za glavno stanovanje: prvi je za družinska jedra z nizkimi prejemki (z registrirano redno najemninsko pogodbo v letu 2007), drugi je namenjen najemodajalcem, ki dajo na razpolago manj premožnim najemnikom še neoddana stanovanja in velja za nove pogodbe. Prošnjo je treba sestaviti na ustreznem obrazcu in jo oddati na uradu za protokol do 17. aprila. K prošnji je treba priložiti še dodatno dokumentacijo, ki je navedena v razpisu. Razpis in dodatne informacije dobite na tajništvu občine ali na spletni strani www.savognadi-sonzo.com. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE Zveze slovenskih kulturnih društev za osnovnošolce bodo letos v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija; informacije nudi ZSKD (tel. 040-635626, 0481-531495). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO sklicuje v četrtek, 17. aprila, 60. redni občni zbor. Skupščina bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici ob prvem sklicu ob 19.30 in ob drugem sklicu ob 20. uri. TABORNIKI RODU MODREGA VALA obveščajo da bo v soboto, 12. aprila srečanje MC-jev v telovadnici v Doberdobu. Začetek akcije bo ob 15. uri, konec približno ob 18. uri. 15 Prireditve KULTURNO ZDRUŽENJE ARTER-RANTE prireja v sredo, 9. aprila, ob 19. uri v gostilni L'Alchimista v ul. Garibaldi 16/3 v Gorici tretje srečanje z umetnostjo in glasbo: Andrea Kvas predstavlja svoje slike ob free jazz glasbi Tristan Honsinger Tria. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Michele Mavric na pokopališču; 11.00, Carmen Brumat vd. Cristiani v kapeli splošne bolnišnice. DANES V TRŽIČU: 11.00, Anna Marvin vd. Spanghero na pokopališču. DANES V ŠKOCJANU: 14.00, Angela Petean v cerkvi in v Trst za upepeli-tev. 1 8 Sreda, 9. aprila 2008 TRST / IRAK - Poveljnik ameriških sil v Iraku nastopil v ameriškem kongresu Petraeus za ustavitev zmanjševanja ameriških sil Julija naj bi si vzeli najmanj 45 dni časa za ocenitev in utrditev položaja WASHINGTON - Poveljnik ameriških sil v Iraku, general David Petraeus, je včeraj v ameriškem kongresu menil, da bi morali po juliju za 45 dni ustaviti zmanjševanje števila ameriških vojakov v Iraku. Po tem 45-dnevnem obdobju pa se ni želel zavezati časovnemu načrtu nadaljnjega zmanjševanja števila vojakov. "Priporočam nadaljevanje umika bojnih enot, ki so bile poslane kot okrepitve, da pa ob koncu umika zadnje od teh (petih) brigad julija vstopimo v 45-dnev-no obdobje ocenjevanja in utrjevanja," je dejal Petraeus v dolgotrajnem zaslišanju pred odboroma za oborožene sile in zunanje odnose ameriškega senata. "Ob koncu tega obdobja bomo začeli preučevati razmere na terenu, nato pa bomo lahko odločili, v katerem trenutku bi lahko priporočili novo zmanjševanje" ameriškega kontingenta v Iraku, je dodal. "To bo nadaljujoči se proces s priporočil o nadaljnjih zmanjševanjih sil glede na razmere na terenu." Na vprašanje predsednika senatnega odbora za oborožene sile Carla Levina, ali bi lahko obdobje ocenjevanja, ki bo sledilo omenjenemu 45-dnevnemu, trajalo mesec ali tri mesece, pa se Petraeus ni želel popolnoma izjasniti. "To bi lahko trajalo mesec... ali več," je dej al. Ob Petraeusu je prvo poročilo o razmerah v Iraku po sedmih mesecih podal tudi ameriški veleposlanik v Bagdadu Ryan Crocker. Ocenil je, da so ameriške vojaške okrepitve omogočile "bistven" napredek, a razmere bi se lahko tudi spremenile, kar zahteva podaljšanje ameriških prizadevanj. V Iraku je trenutno nameščenih 158.000 ameriških vojakov. Do julija naj bi se njihovo število zmanjšalo na 140.000vojakov, kar je 10.000 vojakov več kot pred napotitvijo okrepitev v začetku leta 2007. Ob nasilnih spopadih med iraškimi in ameriškimi silami ter šiitskimi uporniki pod vodstvom Moktade al Sadra v Iraku pa je Petraeus Iran obtožil nudenja podpore šiitskim milicam. Iran po njegovem mnenju v Iraku igra "destruktivno" vlogo. "Razplamtelo nasilje je osvetlilo destruktivno vlogo, ki jo je s financiranjem, urjenjem, oboroževanjem in usmerjanjem tako imenovanih posebnih skupin odigral Iran, sprožilo pa je tudi novo zaskrbljenost glede Irana med številnimi iraškimi voditelji," je dejal ameriški poveljnik. V zvezi z nasiljem pa je Petraeus tudi ocenil, da ofenziva, ki jo je 25. marca proti šiitskim milicam v Basri na jugu države sprožila iraška vojska, ni bila primerno pripravljena in načrtovana. Kot je dejal, je bil sam o ofenzivi obveščen le tri dni pred njenim začetkom. Petraeus in Crocker sta včeraj spregovorila tudi pred predsedniškimi kandidati. Demokratska kandidata za predsedniški položaj, senatorja Hillary Clinton in Barack Obama, sta ob tej priložnosti ponovila kritike na račun vojne v Iraku in zahtevala umik ameriških vojakov. Po nastopu pred senatnima odboroma bosta Petraeus in Crocker danes nastopila še v predstavniškem domu kongresa. Jutri pa bo o misiji ameriških sil v Iraku kratek govor podal ameriški predsednik George Bush. V Beli hiši niso želeli sporočiti, kakšno odločitev bo Bush sprejel. Ob nastopu Petraeusa in Crockerja v kongresu sicer vlada pričakovanja, da bodo ameriški predstavniki z julijem ustavili zmanjševanje števila vojakov v Iraku. Republikanci in Bela hiša so sicer doslej trdili, da so ZDA s povečanjem sil v Iraku uspešno zajezile nasilje, in menili, da bi premor v zmanjševanju sil na raven pred njihovo okrepitvijo ta napredek ustavil. Demokrati na drugi strani menijo, da ob okrepitvi sil, ki je sicer prinesla taktični vojaški uspeh, ni prišlo do političnega napredka v Iraku. Zato spričo "neukrotljive vojne" zahtevajo vrnitev ameriških vojakov v domovino. (STA) General David Petraeus in veleposlanik ZDA v Bagdadu Ryan Crocker v ozadju ansa OLIMPIJADA - Tudi Bush postavil v dvom udeležbo na otvoritvi Sarkozy povezal udeležbo s pogovori Pekinga z dalajlamo PEKING - Kitajska je včeraj proteste proti olimpijskemu ognju v Evropi označila kot "sabotažo tibetanskih separatistov" in pozvala k spoštovanju olimpijskega ognja ob njegovem naslednjem postanku v ameriškem San Franciscu. Ob tem v Mednarodnem olimpijskem komiteju že razmišljajo o odpovedi nadaljnjega potovanja ognja. "Oviranje in sabotaža potovanja olimpijskega ognja je dejanje, uperjeno proti olimpijskemu duhu in proti miroljubnim ljudem po svetu," je dejala tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Jiang Yu. Jiangova se je s tem odzvala na ponedeljkove protikitajske proteste ob potovanju olimpijskega ognja skozi Pariz, ki so se sprevrgli v pravi kaos. Zaradi protestnikov so po uradnih podatkih morali ogenj v Parizu ugasniti štirikrat, ob tem pa še enkrat zaradi tehničnih razlogov, prijeli pa so 37 protestnikov. Po slovesnosti na stadionu so ogenj peljali z avtobusom na letališče, od koder je odpotoval v San Francisco, kjer ga Nicolas Sarkozy bodo ponesli po mestu danes. Tudi v San Franciscu so protestniki pred prihodom ognja že napovedali številna zborovanja, oblasti pa so že pred tem napovedale poostrene varnostne ukrepe, ki naj bi preprečili morebitne incidente. Po San Franciscu naj bi ogenj svojo pot nadaljeval v Buenos Airesu v Argentini. Ob tem je predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Jacques Rogge izrazil globoko žalost nad protesti v Londonu in Parizu, obenem pa tudi zaskrbljenost nad nadaljevanjem poti olimpijskega ognja v San Franciscu. Ob tem je povedal, da bo MOK v petek preučil možnost odpovedi nadaljnjega potovanja olimpijskega ognja. Francoski predsednik Nicolas Sar-kozy pa je neposredno povezal začetek pogovorov Kitajske s tibetanskim duhovnim voditeljem dalajlamo z ravnijo francoske udeležbe na otvoritveni slovesnosti olimpijski iger na Kitajskem avgusta letos. Glede na nadaljevanje dialoga, bom določil pogoje za naše sodelovanje," je v francoskem mestu Cahoros na jugozahodu Francije dejal Sarkozy, ki je ponedeljkove pariške proteste proti kitajskim olimpijskim igram označil kot "slab spektakel". Tudi ameriški predsednik George Bush je iz podobnih razlogov postavil v dvom svojo prisotnost na otvoritveni slovesnosti. Njegova glasnica Dana Perino je povedala, da je predsednik sicer vabilo na otvoritev sprejel, a da ta odločitev ni nepreklicna. (STA) Iran širi program obogatitve urana TEHERAN - Iran je začel z nameščanjem 6000 novih centrifug za svoj obrat obogatitve urana v Natanzu, je včeraj sporočil iranski predsednik Mahmud Ahmadi-nedžad. Iran ima v Natanzu že 3000 delujočih centrifug, včerajšnjo napoved pa je moč razumeti kot iransko kljubovanje zahtevam mednarodne skupnosti, naj Iran zaustavi svoj jedrski program, za katerega ZDA in njene zaveznice menijo, da je namenjen izdelovanju jedrskega orožja. Ahmadinedžad je včeraj v Natan-zu napovedal "še druge dejavnosti, ki naj bi jih izvedli". Njegov obisk v Natanzu sovpada z iranskim praznikom jedrske tehnologije, s katerim obeležujejo dan, ko je Iran prvič obogatil uran. To je bilo 8. aprila 2006. Če bo Iranu uspelo namestiti vseh 6000 centrifug, bo to velika razširitev njegovega jedrskega programa. Nov krog pogovorov ZDA in Severne Koreje SINGAPUR - Severna Koreja in Združene države Amerike so včeraj v Singapurju začele nove pogovore o jedrskem razo-roževanju Severne Koreje. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je ameriška stran že pred tem opozorila, da se za rešitev tega vprašanja počasi že izteka čas. V imenu obeh držav sta za pogajalsko mizo sedla ameriški odposlanec Christopher Hill in severnokorejski predstavnik Kim Kye Gwan. Hill je že pred današnjimi pogovori dejal, da je pomembno predvsem, da o severnokorejskem jedrskem vprašanju v najkrajšem možnem času oživijo šeststranske pogovore. Zaradi sneženja Szczecin brez vode in elektrike SZCZECIN - Mesto Szczecin na severozahodu Poljske, v katerem živi več kot 400.000 ljudi, je po močnem sneženju ponoči ostalo brez elektrike, vode in telefona. Predstavnik za odnose z javnostmi Pawel Fratczak je povedal, da so bili poleg dveh glavnih električnih vodov pretrgani tudi mnogi drugi. Za televizijsko mrežo TVN24 je še dodal, da so bili v tem pristaniškem mestu blizu meje z Nemčijo moteni tudi oskrba z vodo, telefonske linije ter javni prevozi. Sever Evrope te dni pesti izjemno slabo vreme. O obilnem sneženju poročajo tudi iz Velike Britanije, Nemčije in severa Francije. (STA) VESOLJE - Verjetno je tudi najmlajša Sojuz poletel s prvo korejsko astronavtko BAJKONUR - Rusko vesoljsko plovilo Sojuz je z ruskima kozmonav-toma Sergejem Volkovom in Olegom Kononenkom ter prvo južnokorejsko astronavtko Yi So Yeon včeraj z Bajko-nurja poletelo proti Mednarodni vesoljski postaji (ISS). Yi naj bi med devetdnevnim postankom na ISS izvedla 18 znanstvenih poizkusov,vesoljski polet pa je za trojico prvi. Sojuz TMA-12 je s kozmodroma Bajkonur v Kazahstanu poletel nekaj po 13. uri po srednjeevropskem času, polet na ISS pa naj bi trajal dva dni. Ruska televizija je v živo prenašala posnetke iz notranjosti plovila, kjer se je Yi veselo smejala. Volkov, sicer sin nekdanjega sovjetskega kozmonavta Aleksandra Volkova, je dejal, da "je vse v redu". Južnokorejska bioinženirka Yi, ki je po podatkih ameriške vesoljske agencije Nasa z 29 leti tudi najmlajša ženska astronavtka, je izrazila upanje, da bo njeno zgodovinsko potovanje spodbudilo ponovno združitev razde- Yi So Yeon ljenega Korejskega polotoka. Prav tako upai, da bo njen polet spodbudil znanstveni razvoj v Južni Koreji. Sporazum med južnokorejsko vlado in Rusijo o sofinanciranju poleta v zameno za Yijino sodelovanje je sicer vreden 20 milijonov ameriških dolarjev (12,7 milijona evrov). Yi naj bi se na Zemljo vrnila 19. aprila, z njo pa naj bi se vrnila tudi ameriška astronavtka Peggy Whitson in letalski inženir Juri Malenčenko, ki sta trenutno na ISS. (STA) VESOLJE Bitka med EU in Rusijo LONDON - Tako EU kot Rusija sta v ponedeljek napovedali pospešitev prizadevanj za razvoj in vzpostavitev lastnih sistemov za satelitsko navigacijo - Galileo in Glonass, s katerima želita konkurirati ameriškemu GPS. Medtem ko naj bi bil Galileo operativen šele leta 2013, pa naj bi bila infrastruktura Glonasa delujoča že prihodnje leto, piše Financial Times. Prometni ministri EU, ki jim trenutno predseduje slovenski minister Radovan Žerjav, so tako v Luksemburgu s potrditvijo splošnega pristopa o izvedbeni uredbi za Galileo naredili pomemben korak k prenosu v zakonodajno besedilo lani novembra sprejete ključne politične odločitve o izvedbi projekta. Tako Galileo kot Glonas naj bi bila sicer združljiva s 24 sateliti ameriškega GPS in naj bi izboljšala zmogljivosti ameriškega sistema, ki je v prav tako v postopku posodobitve. Medtem ko naj bi Galileo vodile izključno civilne oblasti, pa je upravljanje GPS in Glonasa v domeni agencij ameriške in ruske vojske (STA) AVSTRALIJA - Včeraj med deskanjem Morski pes do smrti ugriznil 16-letnega fanta SYDNEY - Na vzhodni obali Avstralije je morski pes včeraj napadel 16-letnega šolarja, medtem ko je deskal na vodi. Posledice ugriza morskega psa so bila za Petra Edmonda tako hude, da je kasneje podlegel poškodbam. Nesreča se je zgodila ob obali turističnega mesta Ballina, kakšnih 650 kilometrov severno od Sydneyja. Kot je pojasnil predstavnik obalne straže Stephen Leahy, je Edmond deskal približno 50 metrov od obale, ko ga je okoli 8. ure zjutraj napadel morski pes. Fantje utrpel dva velika ugriza, enega v nogo in enega v telo, kasneje pa je kljub prizadevanjem reševalcem zaradi velike izgube krvi umrl. Avstralske oblasti so medtem iz varnostnih razlogov zaprle vse plaže v bližini kraja dogodka, je še povedal Leahy. Gre za prvi napad morskega psa v zadnjih dveh letih v Avstraliji, ki se je končal s smrtnim izidom. V tej državi vsako leto zabeležijo 15 napadov morskih psov, kar je največ na svetu, povprečno pa se en letno konča s smrtnim izidom. (STA) w TRST Sreda, 9. aprila 2008 1 1 Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NOGOMET - Povratni četrtfinale lige prvakov Roma verjame v preobrat Tudi v polfinalu angleški derbi Po spektakularni tekmi je Liverpool premagal Arsenal s 4:2 - »Sir« Ferguson že misli na Barcelono PLAVANJE - SP Mankoč in Italijani za nove medalje Strel (in gol, 2:1) Livepoolovega napadalca Fernanda Torresa MANCHESTER - Trener Man-chestra United »Sir« Alex Ferguson že misli na polfinalno tekmo, najbrž proti Barceloni. Romo, ki bo na današnji (ob 20.45, prenos po Rail) povratni četrtfinal-ni tekmi lige prvakov skušala spreobrniti izid (v Rimu je bilo 0:2) na slovitem Old Traffordu (zmagati mora vsaj 0:3 ali 1:3), je že odpisal. »Proti Barceloni bo zelo težko. Katalonci so odlična ekipa, ena najboljših v Evropi,« je o »blaugranah« dejal Ferguson. Kljub temu Ferguson ne podcenjuje Spallettijevih varovancev, ki - kot je dodal - se bodo za uvrstitev v polfinale borili kot levi. Pri »Red Devilsih« bo odsoten branilec Ferdinand, Cristiano Ronaldo pa bo igral od prve minute. Spalletti pa se je oglasil z »Yes, we can« (mi lahko). »Sem optimist, prepričan sem, da bomo dali vse od sebe. Manchester je odlična ekipa, v športu pa je mogoče vsako presenečenje,« meni trener Rome, ki tudi danes ne bo imel na razpolago poškodovanega Tottija. Nocoj bo še tekma Barcelona -Schalke 04, ki je v Nemčiji končala 0:1 za Katalonce. VČERAJ Chelsea - Fenerbahče 2:0 (1:0) STRELCA: Ballack v 4. in Lampard v 87. min. CHELSEA: Cudicini (Hilario), Es-sien, Ricardo Carvalho, Terry, Cole, Ballack, Makelele, Lampard, Cole (Malouda), Drogba, Kalou (Belletti); trener Grant. FENERBAHČE: Volkan, Gonul, Lugano, Edu Dracena, Vederson (Bilgin), Maldonado (Kežman), Aurelio, Richards, Deivid, Alex, Senturk (Boral); trener Zico. Liverpool - Arsenal 4:2 (1:1) STRELCI: Diaby v 13., Hyypia v 30., Fernando Torres v 69., Adebayor v 84., Gerrard v 86. iz 11-m in Babel v 92. min. LIVERPOOL: Reina, Carragher, Hyypia, Skrtel, Fabio Aurelio, Kuyt, Ma- ansa scherano, Xabi Alonso, Gerrard, Fernando Torres (Riise), Crouch (Babel); trener Benitez. ARSENAL: Almunia, Toure, Gallas, Senderos, Clichy, Eboue (Walcott), Fa-bregas, Flamini (Gilberto Silva), Diaby (Van Persie), Hleb, Adebayor; trener Wenger. Prvi polfinalisti lige prvakov sta angleška kluba Chelsea in Liverpool. Chelsea je s klasičnim 2:0 premagal turški Fe-nerbahče. Zanimiv in nadvse spektakula-ren je bil angleški derbi Liverpool - Arsenal. »Topničarji« so prvi povedli, zatem pa se je Liverpool prebudil in spreobrnil izid. Arsenal ni popustil in Adebayorju je uspelo izenačiti. Že minuto zatem pa si »Redsi« znova povedli. Uspešen je bil Ger-rard iz enajstih metrov. Zadnji gol gostiteljev pa je padel v sodnikovem podaljšku. V polfinalu bomo tako videli še en angleški derbi: Liverpool - Chelsea (22. aprila). MANCHESTER - V Man-chestru bo od danes do nedelje potekalo letošnje plavalno svetovno prvenstvo v 25-metrskih bazenih. Slovenska odprava odhaja na Otok po novo odličje, želja je tudi jubilejno deseto. Prvi adut slovenske reprezentance je nedvomno Peter Mankoč, svetovni prvak na 100 m mešano na prvenstvih leta 2002 v Moskvi in leta 2004 v Indianapolisu, ter nosilec srebra z zadnjega prvenstva pred dvema sezonama v Šanghaju. V Angliji se bo za medaljo borilo tudi enajst italijanskih plavalcev, med katerimi bodo glavno vlogo igrali Ma-gnini, Rosolino, Terrin, Filippi ter člani štafete 4X100, med katerimi je tudi Tržačan Nicola Cassio. FINA za, Castagnetti pa proti novim kopalkam Mednarodna plavalna zveza (FINA) bo dovolila uporabo novih kopalk Speedo LZR Racer. Z njimi so plavalci v slabih dveh mesecih od februarja, ko so bile predstavljene, postavili kar 18 od skupno letos 19 doseženih svetovnih rekordov. Odzivi so zelo različni. Med najbolj gorečimi nasprotniki nove opreme je italijanski selektor Alberto Castagnetti. »Vse skupaj je neke vrste tehnološki doping,« je zatrdil Castagnetti, ki vztraja, da gre za popolnoma nov tehnološki aspekt plavanja, saj so bili plavalci doslej ne glede na novosti na koncu vselej odvisni od lastnega treninga in dela. »Tovrstne novosti niso v skladu z duhom našega športa. Drugače bi razmišljal, če bi vse nove rekorde z novo opremo dosegel Michael Phelps, a so nekatere dosegli tudi drugorazredni plavalci.« £Primorski ~ dnevnik KOŠARKA - A-liga Od sezone 2012-13 le štiri tujci RIM - Lega Basket Serie A in italijanska košarkarska zveza FIP sta se dogovorili, da bo od sezone 2012/2013 vsak klub v A-ligi moral imeti vsaj šest igralcev, ki so zrastli v Italiji in le štiri tujce. KAZNI - Italijanska kolesarska zveza (FCI) je zaradi vpletenosti v do-pinško afero »Podkupnine za droge« (preiskava je temeljila na povezavah nekaterih športnikov z zdravnikom Carlom Santuccionejem) Eddyja Mazzolenija suspendirala za dve leti, Domenica Quagliarello pa z doživljenjsko prepovedjo tekmovan-ja.Štiriintridesetletnega Mazzolenja, ki je na lanski dirki po Italiji osvojil tretje mesto, je njegov nekdanji klub Astana suspendiral že junija 2007, kasneje pa je z njim prekinil tudi pogodbo. KIRCHNU ETAPA - Luksem-buržan Kim Kirchen je zmagovalec druge etape kolesarske dirke po Ba-skiji, ki šteje tudi za točke ProToura. Član ekipe High Road je v ciljnem sprintu 153 kilometrov dolge preizkušnje med Legazpijem in Eran-diom ugnal Italijana Paola Bettinija, tretji pa je bil tako kot v ponedeljek Španec David Herrero. Četrti je bil Nocentini, peti Cunego, šesti pa Ga-vazzi (vsi Ita). Vodstvo v skupni razvrstitvi je zadržal Španec Alberto Contador (Astana). Edini slovenski predstavnik je bil 44. JUDO - Lizbona bo med 11. in 13. aprilom gostila letošnje evropsko prvenstvo judoistov, ki bo hkrati še zadnja priložnost za najboljše, da si zagotovijo olimpijsko vozovnico. Na prvenstvo stare celine potuje tudi devet slovenskih mojstrov »mehke poti«, na čelu z Urško Žolnir, Lucijo Po-lavder, Petro Nareks, Rašo Srako. DEL NERI - Furlanski trener Gigi Del Neri je z Atalanto podaljšal pogodbo še za eno sezono. B-LIGA - Disciplinska komisija je za en krog kaznovala nogometaša Triestine Nicolo Princivallija. HOKEJ NA LEDU - Hokejisti Acroni Jesenic so v tretji finalni tekmi državnega prvenstva v gosteh premagali Zavarovalnico Maribor Olim-pijo z 2:1 in skupno v zmagah povedli s 3:0. Moštvi igrata na 4 zmage. KOŠARKA - Izidi lige UPC Te-lemach, za obstanek: Kraški zidar Zagorje 83:64; za prvaka: Domžale -Krka 106:77, Luka Koper - Esotech 74:83 KOŠARKA - Za KZS so kvalifikacije eden najpomembnejših projektov v zgodovini zveze Z vsemi razpoložljivimi silami za OI V Atenah (od 14. do 20. julija) bodo Slovenci v skupini z Južno Korejo in Kanado - Primoža Brezca kvalifikacije (in očitno OI) ne zanimajo LJUBLJANA - Košarkarska zveza Slovenije je že pred časom začela priprave na projekt kvalifikacij za OI. Predsednik KZS Dušan Šešok meni, da so kvalifikacije, ki se bodo odvijale v Atenah od 14. do 20. julija, njegov življenjski projekt in eden najpomembnejših v zgodovini zveze. Kot je znano, si je slovenska košarkarska reprezentanca s sedmim mestom na zadnjem evropskem prvenstvu v Španiji zagotovila udeležbo v dodatnih kvalifikacijah za olimpijske igre v Pekingu. Dvanajst reprezentanc se bo v Atenah potegovalo za tri mesta v Pekingu, kamor so že uvrščene: Kitajska kot domačin, Španija (svetovni prvak), Angola (prvak Afrike), ZDA (prvak Amerik), Argentina (pod-prvak Amerik), Iran (prvak Azije), Rusija (prvak Evrope), Litva (bronasti z EP) in Avstralije (prvak Oceanije). Slovenija bo nastopila v skupini z Južno Korejo in Kanado, nihče, tudi predsednik Dušan Šešok, pa ne dvomi, da varovanci selektorja Aleša Pipana sodijo v najožji krog favoritov za mesto v Pekingu. »Že trinajst let sem na košarkarski zvezi in to je brez dvoma življenjski projekt zveze in vseh, ki delujemo v košarki. Zavedamo se, da imamo izjemno nadarjeno generacijo košarkarjev in to ne le skupine, temveč tudi posameznikov, ki v letošnji sezoni igrajo na vrhunski ravni. Samo poglejte kape-tana Raša Nesteroviča, Matjaža Smodi-ša, Jako Lako viča in dru ge. Vsi so letos v vrhunski formi. Z optimizmom pa me še dodatno navdaja volja igralcev do uspeha in homogenost ekipe. Vsi komaj čakajo, da se začnejo priprave in da startamo s tekmami v Atenah. Nič ne bom ovinkaril - v Grčijo gremo z odkrito željo, da si zagotovimo vstopnico za olimpijske igre. Zato bo košarkarska zveza v projekt vložila vse razpoložljive sile in pri tem ne bo prav nič varčevala. Igralcem bomo ponudili najboljše možne pogoje. Priskrbeli smo jim odlične tekmece za prijateljske tekme, poskrbeli bomo za najboljše nastanitvene pogoje in pazili, da bodo tudi ostale spremljevalne re- či potekale, tako kot si bo zamis lil stro -kovni štab reprezentance,« je povedal Dušan Šešok. Predsednik KZS je še poudaril, da bo zveza poskrbela tudi za ugodno počutje navijačev na prizorišču samem. Razdelila bo 1500 originalnih ogrevalnih majic slovenske reprezentance, tako da bodo navijači v enotnih oblačilih zastopali barve Slovenije v Atenah, stopila pa je tudi že v stik s turističnimi agencijami, ki bodo pripravile aranžmaje za bivanje v Atenah. Po grobih oce nah, na tanč nih ni moč da ti, saj Mednarodna košarkarske zveza (FIBA) še ni objavila cen vstopnic in možnosti nakupov, bo v Atenah med 1000 in 2000 slovenskih navijačev. Direktor košarkarskih reprezentanc Tone Krump je novinarjem predstavil potek priprav. Začele se bodo 18. junija, če se Slovenija uvrsti na OI, pa se bodo zaklju či le šele v dru gi polo vi-ci avgusta. »Standard priprav je ustrezen dej stvu, da se potegujemo za olim -pij ske igre. Na zve zi bomo sto rili vse, Selektor Aleš Pipan ansa da se bodo igralci dobro počutili in da bo to vidno tudi na končnem rezultatu. Uspešno sodelujemo z Olimpijskim komitejem Slovenije in skupaj čakamo, da bomo lahko po 20. juliju začeli priprave in usklajevanja za Peking. Žal nam je le za nelogičnosti slovenskih zakonov, v katerih ni predvideno tovrstno tekmovanje oziroma kvalifikacije. Priprave za nastop na evropskem in svetovnem prvenstvu so sofinancirane s strani države, medtem ko kvalifikacije za OI nimajo takšnega statusa,« je dejal Krump. Priprave reprezentantov bodo razdeljene v tri cikluse. Prvi, ki ne vključuje tekem, se bo odvijal v Zre čah, dru -gi bo sledil v Kranjski Gori, kjer bo ekipa odigrala dve prijateljski tekmi s Hrvaško, zadnji pa se bo odvijal v Bamber-gu v Nemčiji, kjer bo Slovenija sodelovala na turnirju z Nemčijo, Portorikom in Hrvaško, ter Mariboru, kjer bodo nas topi le repre zen tan ce Ira na, No ve Zelandije in Portorika. Skupaj je torej predvidenih 21 delovnih dni ter sedem tekem. Selektor Aleš Pipan je že pred časom objavil širši seznam petindvajsetih kandidatov, na katerem od najboljših slovenskih košarkarjev manjkata le Goran Jurak in Saša Vujačič, medtem ko je Pri mož Bre zec kot edi ni spo ročil KZS, da ga kvalifikacije ne zanimajo. Pipan bo seznam 15 igralcev in rezerv ter celotni strokovni štab objavil konec maja. 1 20 Sreda, 9. aprila 2008 TRST / KARATE - Matjaž Guštin in Jernej Legiša po nastopu v bližini Nepalja Letošnji cilj sošolcev je osvojitev črnega pasu Karateista obiskujeta znanstveni iicej F. Prešerna - Črne pasove bodo podeijevaii finalistom uradnega DP Minuli konec tedna so se mladi karateisti slovenskega kluba Shin-kai udeležili državnega prvenstva ka-rateistov, ki so včlanjeni v združenje Libertas. V kraju Portici pri Neaplju se je zbralo nad 400 tekmovalcev, ki so se po me ri li v obeh zvr steh, ka ta -ju (obveznih likih) in kumiteju (borbi). Prvenstvo, ki ga je združenje prvič priredilo, ni bilo uradno državno prvenstvo, saj so pravico do nastopa imeli le klubi, ki gojijo tradici-o nal ni ka ra te. Med do bit ni ki ko lajn sta to krat stopila v ospredje tudi mlada karateista zgoniškega kluba Matjaž Guštin in Jernej Legiša (oba sta letnika 1991). Oba sta nastopila v kategoriji rjavih pasov in dosegla zavidljive rezultate: v starostni kateogiji »upov« (letniki 1990 in 1991) j e bil Matjaž v kumiteju (borbi) prvi, Jernej pa tretji. V kataju (obvezni liki) je na stopničke stopil samo Jernej, ki je bil drugi. Prvega mesta se je 16-letni Matjaž (17 let bo dopolnil čez nekaj mesecev) veselil. Potrdil je, da je v borbi dober tudi v ostrejši konkurenci. Dijak tretjega razreda znanstvenega liceja F. Prešerna (smer B) se s kara-tejem ukvarja že osem let. O sebi pravi, da j e boljši v borbi, trener Sergj i Štoka, ki je tekmovalce spremljal na prvenstvu in bil član sodniške komisije, pa meni, da je v določenih likih konkurenčen tudi v kataju. Tudi Jernej je bil navdušen nad svojimi nastopi: »Rezultati kažejo, da sem boljši v kataju, meni pa je ljubša borba, kjer je odločilna predvsem intuicija,« je pojasnil 17-letni Jernej, ki je s karatejem začel pred sed mi mi le ti. S sošolcem Matjažem (tudi Jernej obiskuje tretji razred znanstvenega liceja F. Prešerna - smer B) trenira dva krat te den sko po dve uri. »Tre -nirali smo tudi večkrat na teden, ampak zaradi pomanjkanja vadbenih pro sto rov smo se daj zre du ci ra li šte -vilo treningov,« je pojasnil Jernej. Cilj letošnje sezone je za oba tekmovalca osvojitev črnega pasu. Jernej bo prvo priložnost imel že na uradnem državnem prvenstvu za rjave pasove maja letos v kraju Ab-biate Grasso. Karateisti, ki se bodo uvrstili v finale (prvi štirje ali prvih osem, gle de na to, ko li ko bo ude le -žencev) bodo prejeli črni pas. Za Jerneja bo to že drugi nastop na držav- □ Obvestila Od leve proti desni: Jernej Legiša, Elia Hrovatin in Matjaž Guštin nem prvenstvu. Lani mu je za las spodletela uvrstitev v finale in posledična osvojitev črnega pasu. »V kumiteju sem bil izločen le en krog pred fi na lom. Zmanj ka la mi je ena točka,« ga izločitev muči še danes. »Najbrž bo letos lažje, saj so tisti, s katerimi sem lani izgubil, že prejeli črni pas in torej jih na prvenstvu ne bo,« je zaključil Jernej. Matjaž Guštin pa si bo moral šele priboriti pravico za nastop na državnem prvenstvu. Na deželnem prvenstvu letos marca mu je uvrstitev na državno fazo spodletela: v borbi ga je premagal klubski kolega Jernej, ki je posledično dobil »vstopnico« za državno prvenstvo. Matjaž bo imel sicer še eno pri lož nost ne po sred no pred državnim prvenstvom. »Pred začetkom državne faze bomo imeli tisti, ki se še ni so uvrs ti li, še eno pri lož -nost. Nastopil bom v obeh zvrsteh: kataju in kumiteju,« je povedal Matjaž, ki v primeru neuspeha bo črni pas sku šal pri do bi li na enem iz med izpitov v teku te sezone. Člani Shinkai Kluba se bodo v nedeljo 27. aprila udeležili prvega srečanja med ekipama tradicionalnega karateja FJK in Slovenije, ki se bo odvijalo v športni palači v Gradišču. KOTALKANJE - Na Čarboli Dah ljubezni Spektakel kluba Jolly 11., 12. in 13. aprila - Tudi Tanja Romano Čar ljubezni med mlado in muhasto Burjo ter mladeničem Tergestejem bo rdeča nit spekta-kla, ki ga pripravlja tržaški kotal-karkski klub Jolly. Sto nastopajočih, med katerimi kar sedem svetovnih kotalkar-skih prvakov bo 11., 12. in 13. aprila v športni palači na Čarboli uprizorilo ljubezensko zgodbo »Ljubezni dah«. Avtorja edinstvenega spek-takla sta večkratni svetovni prvak Sandro Guerra, sicer koreograf italijanske reprezentance, ter koreograf in režiser Mario Vitta, ki bosta mitološko odkrivanje Krasa in Tr sta raz kri la s sple tom nas to pov kotalkarjev in plesalcev, ki prihajajo iz Furlanije-Julijske krajine, Veneta in Emilije Romagne. V vlogi Vilenjske kraljice bo nastopila tudi enajstkratna svetov- na prvakinja Tanja Romano, ki bo sodelovala na predstavi samo v soboto. Nastopili bosta tudi slovenski tekmovalki Francesca Roncelli in Martina Pecchiar. Ob kotalkarjih tržaškega kluba Jolly bodo nastopili tudi Sara Venerucci, Matteo Guarise, Patrick Venerucci, Francesca Colombo, Andrea Barbieri, Gaia Grandi, Giovanni Dallarda, Laura Marzocchini, Enri co Fab bri. Glasbeno kuliso je pripravil skla da telj Lor en zo Cas tel la rin. V petek bo ob 21.00 uri samo večerna predstava, v soboto in nedeljo pa bodo nastopajoči uprizorili ljubezensko zgodbo dvakrat: prvič ob 18. uri, drugič pa ob 21. uri. Vstopnice so v predprodaji v Trstu v Ticket point (Korzo 6/c). ZSSD vabi košarkarska društva na sejo komisije, ki bo v ponedeljek, 14. aprila, ob 20.30 v občinski telovadnici v Dolini. OOZUS obvešča udeležence pose-zonskega seminarja IVSI, da je zbor vseh prijavljenih učiteljev smučanja v soboto 12. in nedeljo 13. aprila na spodnji postaji (pri blagajni) Olang - Valdaora ob 9.15. JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane na 36. redni občni zbor v petek, 11. aprila v dvorani SKD Igo Gruden (Na-brežina 89), v prvem sklicanju ob 20.30 in ob 21.00 v drugem sklicanju. TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 18. aprila na sedežu Pomorskega kluba - Miramarski drevored 32, 32. redni občni zbor ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. MLADINSKI ODSEK SPDT prireja, v soboto, 12. aprila 2008 izlet za osnovnošolsko mladino v dolino Glinščice. Zbrali se bomo ob 9. uri pred gledališčem v Boljuncu. Prihod je predviden za 14. uro na zbirno mesto. Informacije in prijave na tel. 338 5953515 (Katja) ali na mladin-ski@spdt.org. ASD POLET vabi vse bivše kotalkarje na sestanek, ki bo v ponedeljek, 21. aprila ob 20.30 na Pikelcu, za sodelovanje na prireditvi ob 40. letnici ustanovitve društva, ki bo konec meseca junija. V TAVAGNACCU - Prva dama večera je bila Tanja Romano Kotalkarska zveza nagradila tekmovalce Mladine in Poleta Konec tedna je deželna kotalkarska zveza FIHP priredila vsakoletno nagrajevanje najboljših posameznikov in ekip. Dogodek, ki se iz leta v leto razvija v vedno odmevnejši medijski trenutek, je v poseben ponos deželni zvezi, saj se na odru zvrstijo prvaki, ki ponašajo v svet ime ne le kotalkarske zveze, ampak celotne dežele. Nagrajevanje je bilo letos v kraju Tavagnac-co v modernem avditoriju banke Hypo Bank. Večer sta odlično priredila deželni predsednik Fabio Hollan in videmska pokrajinska predsednica Paola Zanuttini. Za dodatno popestritev je poskrbela mlada priznana harfistka Marta Marinelli. Nagrajencev je bilo preko 90 in vsi so se izkazali v letu 2007 s kolajno na državnih, evropskih in svetovnih prvenstvih. Slovenska društva so bila prisotna s kar 14 tekmovalci. Polet je bil prisoten s šestimi, Mladina pa z osmimi. Prva dama večera je bila nedvomno Poletova kotalkarica in svetovna prvakinja Tanja Romano. Priznanja za medalji na svetovnem prvenstvu sta prejela tudi rolkarja Mladine David in Mateja Bogatec. Rolkarji Jana Pra-šelj, Luka Ghira, Rudi Balzano, Simon Košuta in Enzo Cossaro so prejeli priznanje za kolajne na državnih prvenstvih. Za uspehe na državni ravni so nagrado dobili tudi mladi hokejisti Poleta Daniele Acquafresca, Gianmarco Berquier, Paolo Cavalie-ri, Alessandro Rumiz in Alessandro Sironich. (šdm) ODBOJKA - U18 Soča KO v polfinalu UNDER 18 ŽENSKE - Na Goriškem Polfinale Soča - Mossa 0:3 (20:25, 11:25, 6:25); Mossa - Soča 3:0 (25:17, 25:14, 25:13) SOČA: Nanut 4+5, Beuciar 1+3, Gergolet 7+0, Visintin 12+7, Gabbana 0+7, Gallizia 0+0, Marussi 4+0, Moro 0+0, Brumat 0+0, Kogoj 0+2. Sočanke, ki so redni del prvenstva zaključile na četrtem mestu med petimi ekipami, so se na prvi polfinalni tekmi Mossi upirale le v prvem setu, ko so popustile šele v končnici. Zadnja dva seta pa sta bila povsem enosmerna. Na povratnem srečanju pa so bile svojim nasprotnicam enakovredne le v prvi polovici vseh nizov, v nadaljevanju pa so boljše odbojka-rice Mosse prevladale brez težav. UNDER 12 - Na Tržaškem Volley 3000 - Sokol 3:0 (25:18, 25:14, 25:23) SOKOL: Kante, Daneluzzo, Ferfoglia, Pertot, Kojanec, Le-ghissa, Moro, Trobec, Rauber, Vescovi. Trener: Ivana Gantar Sokolovke so tekmo začele premalo samozavestno, na splošno pa so lahko s svojim nastopom zadovoljne. Nasprotnice so bile namreč precej bolj izkušene, tako da so osvojile tudi zadnji niz, v katerem so naše igralke vodile praktično do konca. Breg - Azzurra B 3:0 (25:14, 25:18, 25:8) BREG: Klun, Kalin, Grudina, Zaccaria, Novello, Curri, Vinci, Barut, Kralj ič. Trener: Daniela Zeriali Kljub slabšemu nastopu so mlade Brežanke osvojile nove tri točke. V glavnem so igrale nezbrano, v tretjem setu pa so se končno predramile in nasprotnice nadigrale. Naj omenimo, da je v tem nizu Novellova izvedla devet odličnih servisov. PLAVANJE Kristjan Vidali dvakrat deželni prvak Kristjan Vidali, tekmovalec tržaškega plavalnega kluba Rari Nantes, je konec tedna v tržaškem bazenu Bruno Bianchi nastopil v finalu deželnega prvenstva in osvojil dve zlati ter eno srebrno medaljo. V kategoriji začetnikov je mladi Repenc zmagal v disciplini 50 metrov prsno (čas 42,72) in v disciplini 100 metrov prsno (1:35,20). Na razdalji 50 metrov hrbtno pa je bil Vidali drugi (čas 37,75). KOLESARSTVO Uspešen začetek V Turjaku jev sklopu 4. Trofeje »Al ziro dei mureti per Federico« tekmovalo 120 mladih kolesarjev. Na cestni dirki je nastopil tudi član SK Devin Mat-teo Visintin, ki je bil v kategoriji G6 drugi. Devinov kolesar je že na začetku prevzel vodstvo, nato pa so ga ostali nekaj krogov pred koncem dohiteli. Pred ciljem ga je v šprintu prehitel Giu-lio Pestrin (Rivignano). V kraju Vendoglio di Treppo Grande v bližini Vidma pa sta v gorskem kolesarstvu tekmovala Denis Milič (Team Isonzo Pedale Ronchese) in Patrick Milič (Team Isonzo C.Pie-ris). Nastopilo je 180 kolesarjev iz dežele FJK, Slovenije in Avstrije. V kakovostni konkurenci je bil naraščajnik Denis Mi-lič prvi, brat Patrik pa med začetniki šesti. / ŠPORT Torek, 8. aprila 2008 1 3 NOGOMET - Pri Juventini, Vesni in Krasu pozorno spremljajo dogajanja v višji ligi Trije izpadi iz D-lige bi bili prava katastrofa Iz elitne lige bi izpadle štiri ekipe - Končnica v promocijski ligi bi bila povsem nepotrebna Elitna liga za obstanek 27. krog 28. krog 29. krog 30. krog Gonars 30 točk Casarsa 29 točk Palmanova 28 točk Juventina 27 točk Union 91 26 točk Vesna 25 točk Promocijska lig za play-off Fincantieri Muggia Manzanese Monfalcone Vesna Union 91 a Palmanova Union 91 Gonars Sevegliano Casarsa Pordenone Azzanese Pordenone Fincantieri Muggia Torviscosa Manzanese Vesna Manzanese Tricesimo Union 91 Juventina Gonars 27. krog 28. krog 29. krog 30. krog Lignano 47 točk Kras Koimpex 43 točk Pro Gorizia 41 točk Centrosedia 37 točk Virtus Corno 37 točk Capriva 37 točk 1. amaterska li za obstanek Centrosedia Isonzo Pro Romans Lignano Mariano San Luigi ga Isonzo Pertegada Mariano San Lorenzo Pro Cervignano Sangiorgina Kras Lignano Pro Cervignano Pro Romans San Luigi Pertegada San Lorenzo Capriva San Luigi Mariano Sangiorgina Kras 27. krog 28. krog 29. krog 30. krog Pieris 25 točk Azzurra 22 točk Primorec 20 točk Ruda 19 točk Primorje Interland 19 točk Aquileia San Canzian Gallery Sovodnje Ponziana Ruda Primorec Azzurra Pieris Villesse Sovodnje Ponziana Turriaco San Giovanni Aquileia San Giovanni Villesse Gradese Primorje Ruda Letošnja nogometna sezona prav gotovo ne bo najbolj pozitivna. Neposrednih napredovanj (beri 1. mesto) ne bo. Za play-off se v promocijski ligi poteguje le repenski Kras, Zarja Gaja (2. AL) pa je skoraj vrgla puške v koruzo in ne bo nastopila na dodatnih tekmah za napredovanje, čeprav še ni matematično odpisana. Kar nekaj ekip naših društev je še na prepihu in tvegajo izpad iz lige (Vesna in Ju-ventina v elitni ligi ter Primorec in Pri-morje v 1. AL). Do konca amaterskih prvenstev manjkajo še štirje krogi, na razpolago je torej 12 točk (glej razpredelnico levo, v mastnem tisku domače tekme). Če bi se prvenstvo zaključilo v nedeljo, bi iz elitne lige izpadli obe ekipi naših društev. Vesna do konca sezone nima lahkega razporeda, saj mora igrati še proti prvo uvrščenemu Pordenonu in drugo uvrščenemu Manzaneseju. Za uvod morajo »plavi« najprej v nedeljo premagati Union 91. Težko nalogo bo imela tudi Ju-ventina, ki je povrh tega v slabi formi. Rdeče-beli morajo zmagati vsaj dvakrat. Iz elitne lige pa bodo mogoče letos izpadle kar štiri ekipe. Vse bo odvisno od San-viteseja (igrala bo najbrž play-out) v D-li- V 1. amaterski ligi bosta obe ekipi naših društev, Primorec in Primorje (posnetek s sobotnega povratnega derbija v Trebčah), s težavo dosegli obstanek v ligi kroma gi, v kateri bosta skoraj gotovo izpadli še dve ekipi iz naše dežele: Sarone in Rivi-gnano. V primeru treh izpadov deželnih ekip iz D-lige bodo iz elitne lige izpadle štiri ekipe. Dva izpada deželnih D-ligašev bi prav gotovo prekrižala načrte tudi re-penskemu Krasu v promocijski ligi, ki se poteguje za uvrstitev v play-off. Če bosta izpadli dve ekipi, bo končnica prvenstva čisto nepotrebna. Še ena ekipa (iz končnice prvenstva) bi napredovala le v primeru napredovanja Manzaneseja, ki bo v elitni ligi igrala dodatne tekme. Če pa bodo iz D-lige izpadle tri deželne ekipe, potem se bo za Kras prvenstvo končalo 4. maja. Šušlja pa se celo, da sta v elitni ligi na robu stečaja kar dve društvi. Do konca prvenstva bo še vroče tudi na dnu 1. amaterske lige. Po sobotni zmagi ima Primorec celo nekaj več možnosti kot Primorje, ki ima tudi težji spored. Ekipa proseškega društva mora igrati še proti Ponziani in Aquileii, ki se še borita za prvo mesto. Primorec ima vsaj na papirju nekoliko lažji spored. Igralci trebenskega društva morajo igrati še proti Azzurri, ki ima na lestvici le dve točki več. Primorcu zadošča mogoče že šest do sedem točk. (jng) NAŠE ŠTEVILKE Proti Juventini 13 izključitev in 11 11-metrovk Medtem ko so se v soboto veselili zmag navijači Vesne in Primorca, je v nedeljo do uspeha prišla le Mladost, Brežani pa so igrali neodločeno. Skupni izkupiček je zato bil spet povprečen, 10 od 24 razpoložljivih točk. V soboto je bil na sporedu 24. prvenstveni derbi med Primorcem in Pri-morjem. Trebencem je po 28 letih spet uspelo premagati proseško enajsteri-co. To je bila šele tretja zmaga Primorca v dvobojih s Primorjem, ki je doslej premagalo Trebence 12-krat, 9-kratpa sta ekipi igrali neodločeno. Zadnji uspeh Primorca (2:0) smo zabeležili prav tako v Trebčah 24. 2. 1980 v 12. der-biju. Gole sta takrat dala D. Kralj in M. Kralj iz 11-metrovke, Prosečani pa so zastreljali kar dve 11-metrovki (Germani, Angeleri). Tudi v soboto je prvi gol padel iz 11-metrovke in to je bila 11. najstrožja kazen, ki so jo letos imeli Trebenci v svojo korist, tri pa so jih zgrešili. V elitni ligi je Vesni odprl pot do zmage z evrogolom 19-letni Gerbini, ki je izven kazenskega prostora z močnim diagonalnim strelom presenetil vratarja gostov. Nato je podvojil Mervich, ki je dosegel 13 od doslej 27 danih golov Vesne. Dobro se je odrezal tudi mladi sodnik Archidiacono iz Trsta, čeprav ni imel velike pomoči od stranskih sodnikov Ferronata in De Fiorida iz Trsta, ki sta bila dokaj netočna posebno pri »off-side-ih«. Kljub zmagi pa je Vesna ostala na repu lestvice, ker so vsi nasprotniki v boju za obstanek osvojili točke z izjemo Juven-tine. Štandrežcem v povratnem delu prvenstva na domačih tleh res ne gre. V šestih tekmah so doma premagali le Manzanese (1:0) v drugem kolu in od tedaj kar 351 minut niso več daji gola do nedelje, ko je bil Devetak uspešen iz prostega strela. Priznati pa treba, da letos sodniki niso preveč naklonjeni Juventini. Doslej smo zabeležili že 13 izključitev in 11 enajstmetrovk proti. V 2. AL, čeprav so Brežani po 549 minutah »suše« spet prišli do gola, jim je usodo krojil sodnik Furlani iz Trsta. Potem ko je Breg proti Chiar-boli v prvem polčasu vodil 2:0, je sodnik v drugem delu igre izključil kar tri nogometaše Brega, kar nekoliko preseneča, če upoštevamo, da smo pri Brežanih v 25 tekmah zabeležili le 4 izključitve. Pot do play-offa pa si je verjetno dokončno zapravila tudi Zarja Gaja. Kot v prvem delu prvenstva, ko je na sedmih gostovanjih zbrala le 6 točk (1 zmaga, trije neodločeni rezultati), tudi v doslej šestih tekmah povratnega dela je na tujem premagala le Moraro in igrala neodločeno z Mu-glio. Bruno Rupel OŠ Josip Jurčič se je iz Sežane vrnila s pokalom Učenci 4. in 5. razreda OŠ Josip Jurčič iz Devina so se letos prvič udeležili tekmovanja Med dvema ognjema, gostiteljica katerega je bila OŠ Srečko Kosovel iz Sežane. Na turnir so odšli z De Couberteinovim geslom 'pomembno je nastopati, vrnili pa so se s pokalom kot tretjeuvrščeni. Vse je bilo res lepo, pisano, množično ter, s strani organizatorjev, do potankosti urejeno in pripravljeno. Turnirja se je udeležilo enajst ekip iz različnih krajev Slovenije, s Tržaškega je bila poleg naše tudi OŠ Pinko Tomažič iz Trebč. Vsi so se športno borili za zmago. Po izločilnem delu so se Devinovci uvrstili v finalni del tekmovanja in zasedli končno tretje mesto. Bili so izredno veseli in presenečeni, saj si takega uspeha res niso pričakovali. Po tekmovanju je mlade športnike s svojimi pesmimi zabavala še Romana Krajnčan. Končno so nas nagradili z žogami, diplomo, medaljo in pokalom, ki nas bo s šolske police spominjal na to čudovito sobotno jutro. NOGOMET - Prvenstvo ljubiteljev Goriški »Amatori« boljši od Sesljancev Why not Sesljan - Amatori Gorica 0:1 (0:1) SESLJAN: Blason, Milcovich, Sedmak, Štoka, Turco (Milič), Švab, Guštin (Candotti), Gregori (Mozetič), Princival, Vrše, Vatta (Žagar). Proti solidni ekipi so Sesljanci izgubili in tudi predali prvo mesto na lestvici. Srečanje je bilo enakovredno in obe ekipi sta s težavo prišli do strela na vrata. V prvem polčasu je razliko naredil sodnik, kii ni dosodil nedovoljenega položaja pri gostujočem protinapadu, iz katerega so Goričani tudi dosegli zmagoviti zadetek. V drugem polčasu so domačini skušali izenačiti rezultat, a so večkrat bili netočni. Gostje so se v glavnem le branili in so skušali presenetiti domačo obrambo s protinapadi. V 25. minuti je Vrše z lepim prostim strelom zadel vratnico, a žoga se je žal odbila in nihče od domačih napadalcev ni bil tako spreten, da bi žogo preusmeril v gol. Čisto na koncu tekme pa je imel Švab dve veliki priložnosti, a Vratar Aljoša Blason kroma je prvič le podal vratarju, drugič pa zgrešil. Vrstni red: Amatori Gorica 22; Amatori F.J.K. 21; Why Not Sesljan 18 (*); Merce rara F.C. 14; Celtic Gorica 12 (*); Hearts Ronke 11 (*); Lokomotiv Ronke 10; Virescit Trzic 3 (*), (*) tekma manj. 22 Sreda, 9. aprila 2008 PRIREDITVE / SSG - Maraton v New Yorku Aprila dve predstavi Vrača se Romeo Grebenšek Danes se pričenja nov niz ponovitev predstave Maraton v New Yorku, s katero je Slovensko stalno gledališče odprlo prenovljene prostore male dvorane. Najuspešnejši tekst italijanskega dramatika Edoarda Erbe, ki je doživel trinajst različnih prevodov in nešteto uprizoritev, je januarja imel svojo slovensko praizvedbo na odru SSG-ja v režiji mladega Mihe Goloba. Posebnost predstave je dvojni in vzporedni nivo gledališke kreacije in fizičnega napora, saj se igralca morata realistično vživeti v lika protagonistov, ki trenirata za najznamenitejši maraton na svetu, kar pomeni, da morata teči in se pogovarjati skozi celo predstavo. Njun besedni dvoboj postane življenj ska me tafora za usodni cilj, ki pre sega šport -ne dosežke. Mario je igralec SSG-ja Primož Forte, po vskoku Danijela Malalana se ponovno vrača na oder Romeo Grebenšek, kije po premieri utrpel poškodbo. Predstavi bosta na sporedu danes in v nedeljo, 20. aprila, ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi). Zaradi omejenega števila razpoložljivih sedežev (v mali dvorani lahko sedi 75 gledalcev) je rezervacija obvezna (brezplačna telefonska številka 800214302 ali 040 362542). FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Danes, 9. aprila, ob 20.30 / Edoardo Er-ba: »Maraton v New Yorku« - predhodna rezervacija, z italijanskimi nadnapisi. J. P. B. Moliere: »Namišljeni bolnik« / premiera v petek, 11. aprila, ob 20.30, ponovitve: v soboto, 12. aprila, ob 20.30 red B, v nedeljo, 13. aprila, ob 16.00 red C z varstvom otrok, v ponedeljek, 14. aprila, ob 15.00 zaključena za šole, v torek, 15. aprila, ob 11.00 abonma bara-kuda, v četrtek, 17. aprila, ob 19.30 red K z italijanskimi nadnapisi in varstvom otrok, v petek, 18. aprila, ob 20.30 red F, v soboto, 19. aprila, ob 20.30 red T z italijanskimi nadnapisi. Gledališče Rossetti Luigi Pirandello: »Il berreto a sonagli« / v produkciji Sicilie Teatra, režiji Maura Bologninija, igra Sebastiano Lo Monaco. Danes, 9. aprila, ob 16.00, od jutri, 10., do sobote, 12. aprila, ob 20.30 ter v nedeljo, 13. aprila, ob 16.00. La Contrada William Arthur Rose: »Indovina chi viene a cena?« / v režiji Particka Ros-sija Gastaldija, igrata Gianfranco D'An-gelo in Ivana Monti. V petek, 11. in v soboto, 12. aprila ob 20.30, v nedeljo, 13., in v torek, 15 aprila, ob 16.30, od srede, 16., do sobote, 19. aprila, ob 20.30 ter v nedeljo, 20. aprila, ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 11. aprila, ob 20.45 / Ascanio Celestini: »Appunti per un fil sulla lot-ta di slasse«. Nastopa Ascanio Celesti-ni, glasba: Matteo D'Agostino. VIDEM Teatro Nuovo Givanni da Udine Paolo Patui: »Le lungje cene di Nadal« / nastopa CSS Teatro stabile di inno-vazione del FVG, režija Gigi Dal-l'Aglio. Od jutri, 10. aprila, do nedelje, 13 aprila, ob 20.45. Teatro Palamostre Jutri, 10. aprila, ob 21.00 / Ascanio Ce-lestini: »Appunti per un fil sulla lotta di classe«. Nastopa Ascanio Celestini, glasba: Matteo D'Agostino. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V soboto, 19. aprila, ob 19. uri v Domu krajanov / Marco Tassara: »Amor, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Režiser Sergej Verč. Gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu. NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče Danes, 9. aprila, ob 20.30 / Matej Bor: »Raztrganci / učenci in učitelji«. Gostovanje Mestnega gledališča Ptuj. V četrtek, 17. aprila, ob 17.00 in 20.00/ Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus«. Režija Vito Taufer. BILJE V nedeljo, 13. aprila, ob 19. uri v Domu krajanov / Marco Tassara: »Amor, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder V petek, 11. aprila, ob 19.30 in v soboto, 12. aprila, ob 20.00 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. Mala drama Danes, 9. aprila, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. Jutri, 10. aprila, ob 20.00 / Brian Friel: »Jaltska igra . Poigra«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 9., in jutri, 10. aprila, ob 19.30 / Vladimir Nabokov: »Lolita«. Mala scena MGL Jutri, 10. aprila, ob 20.00 / Sergi Bel-bel: »Mobilec«. Šentjakobsko gledališče Jutri, 10. aprila, ob 19.30 / W. Allen: »Bog« (komedija), režija Gašper Tič. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Kurt Weill: »I sette peccati capitali« in Leonard Bernstein: »Trouble in Tahiti« / premiera v soboto, 12. aprila, ob 20.30, ponovitve v nedeljo, 13. aprila, ob 16.00, od torka, 15. do petka, 18. aprila, ob 20.30 ter v soboto, 19. aprila, ob 17.00. Gledališče Rossetti - Dvorana Bartoli V petek, 11., in v soboto, 12 aprila, ob 21. uri nastop plesne skupine CRDL Compagnia Mvula Sungani. Režija in koreografija Mvula Sungani. GORICA Kulturni dom Jutri, 10. aprila, ob 21. uri / koncert kraljice mbire Stelle Chiweshe iz Zim-babveja. Kulturni center Lojze Bratuž V petek, 11. aprila, ob 20.30 / v komorni dvorani koncert ansambla »Trio di Bari« - Adriano Cirillo, klavir, Marek Rose, violina ter Antoni Sanarica, čelo. V soboto, 12. aprila, ob 18. uri / »Snovanja« nastopa Orkester Nova iz Nove Gorice, dirigent Jurij Križnič, solist Sebastjan Grego, kitara. V nedeljo, 13. aprila, ob 17. uri / »Universita della III. eta«: Zborovska revija. VIDEM Teatro Nuovo Givanni da Udine V ponedeljek, 14. aprila, ob 20.45 / koncert Jerusalem Symphony Orchestra, dirigent David Stern, solist Shlo-mo Mintz, violina. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 14. aprila, ob 20.00 / koncert Slovenskega orkestra klarinetov. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 10. aprila, ob 19.30 / v Gallusovi dvorani: »Bruckner« - izvaja Simfo- nični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Cristiana Mandeala. V ponedeljek, 14. aprila, ob 20.00 / v Klubu CD avtorski večer elektroaku-stične glasbe z Bojano Saljic Podešva. V ponedeljek, 14. aprila, ob 20.30 / v Gallusovi dvorani baletni večer: »Kraljevi balet iz Kambodže«. V sredo, 16. aprila, ob 20.00 / v Gallusovi dvorani koncert Avstralskega komornega orkestra. Dirigent: Richard Tognetti; solista: Mark Padmore, tenor, Richard Tognetti, violina. V četrtek, 17., in v petek, 18. aprila, ob 19.30 / Gallusova dvorana / Madžarska nacionalna filharmonija. Dirigent: Zoltan Kocsis. Mediapark Cvetličarna Jutri, 10. aprila, ob 21.00 / koncert Jure Stublica s skupino Film. V petek, 11. aprila, ob 20.00 / nastopa skupina Gogol Bordello iz New Yorka. V četrtek, 19. aprila , ob 21.00 / koncert skupine Riblja čorba. V soboto, 26. aprila, ob 20.00 / nastopa skupina Dirty DC (tribute to AC/DC). _AVSTRIJA_ DUNAJ Slovenski kulturni center Korotan V četrtek, 17. aprila, ob 19.00 / koncert kitarista Janeza Gregoriča. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče: na ogled je razstava R. Škočirja »Moji srčni kraljici«. V Državni knjižnici bo do 11. aprila na ogled razstava Adalberta Stifterja z naslovom »Stifter x 3«. Urnik: od 9.00 do 18.30. Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), na ogled je likovna razstava Emme Malina Marinelli. Muzej Revoltella: do 13. aprila bo na ogled zbirka umetnin iz deželnega sedeža RAI. Urnik: od 10. do 18. ure. V gradu pri sv. Justu: sta na ogled razstavi »Van Leo. Un fotografo armeno al Cairo« in »Armeni a Trieste tra Set-tecento e Novecento«. Urnik: do 25. maja od 9. do 19. ure. Zaprto ob ponedeljkih. Palača Costanzi: do 15. aprila bo na ogled razstava »Sodobna arhitektura. Trst-Bologna-Kobenhavn-Ljubljana«. Urnik od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Gallerija Cartesius do 22. aprila bo na ogled razstava o Avgustu Černigoju. Palača Gopcevich / do 13. aprila bo na ogled razstava »Arthur Schnitzler -Amori e affetti«. Urnik: ob delavnikih in praznikih od 9. do 19. ure. V razstanih protorih zavarovalnice Bossi & Viatori v Ulici Locchi bo do 11. aprila na ogled razstava Dezideri-ja Švare z naslovom »Nedolžni pejsaž«. Urnik: do jutri, 10. aprila, od 8.30 do 13.00 in od 15.00 do 18.00, v petek, 11. aprila, od 8.30 do 18.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in sku- pine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE V Bambičevi galeriji (Proseška ul. 131) je do 19. aprila na ogled razstava Manuele Frisone - Poti srca. Odprto od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 ter ob sobotah od 17.00 do 19.00. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra, z urnikom: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Z večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: in-fo@kraskahisa.com. GORICA Kulturni dom: na ogled je skupinska razstava posoških umetnikov »Arte a Nord Est« (Umetnost na severo-vzho-du). Razstavljajo: Alda Antoni, Flavia Benussi, Nadia Blarasin, Fernada Braz, Franco Cappelli, Anna Degenhart, Breda Cuk, Bruna de Fabris, Luisa Delle Vedove, Marisa Ferluga, Bruna Filippi Bonder, Freeman, Olga Ingravalle B., Adriano Janezic, Marjanca Lapanje, Milena Miculan, Fulvio Musina, Eddy Pugliese, Daniele Severi, Alba Tassan, Giovanni Tarlao, Stefano Toso, Femi Vilardo, Joanna Zajac in Antonietta Za-nin; do 10. aprila od 9.30 do 12.30 in od 15.30 do 18. ure, v večernih urah med prireditvami. Kulturni center Lojze Bratuž: do 24. aprila ob prireditvah ali po domeni, razstavlja pod naslovom »Moji srčni kraljici« likovnik Rudi Skočir. Kulturni center Lojze Bratuž: v sredo, 16. aprila, bo ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »Negovan Nemec, 20 let pozneje«. Razstava bo na ogled do 30. aprila z urnikom: od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure ali po domeni. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13. ter med 15. in 19.30, razen ponedeljka. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. TRŽIČ Palazzetto Veneto / do 15. junija bo na ogled razstava »I Cosulich. Una storia per immagini«. Urnik: od torka do petka od 16. do 19. ure, ob sobotah in praznikih od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Palazzetto Veneto / do 1. maja bo na ogled razstava »Le cartoline racconta-no - Il cantiere 1908-2008«. Urnik: od torka do petka od 16. do 19. ure, ob sobotah in praznikih od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Občinska galerija umetnosti / do 15. junija bosta na ogled razstavi »Vito Timmel. Il Teatro di Panzano« in »Tranquillo Marangoni. Un artista in cantiere«. Urnik: od torka do petka od 16. do 19. ure, ob sobotah in praznikih od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. V ladjedelnici Fincantieri bo do 30. junija na ogled razstava »100 let ladij v Tržiču«. Občinska dvorana Antiche Mura / do 17. aprila je na ogled razstava »Im-pronte d'acqua. Trasformazione del territorio ed uso delle acque«. Urnik: od torka do petka od 16. do 19. ure, ob sobotah in praznikih od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 2. junija na ogled razstava Ericha Hartmanna: »Il Silen-zio dei Campi«. Urnik: od torka do petka od 15. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 11. do 19. ure, v ponedeljkih zaprto. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca maja bo razstavljal slike Zvest Apollonio. Pokrajinski arhiv (Kapodistriasov trg 1): do 11. aprila, bo v priredbi Pokrajinskega arhiva Koper in škofijskega ar- hiva Koper razstava, ki jo je pripravila Branka Sulčič »P.P. Pius II Aeneas Sil-vius Piccolomini«. Urnik: od 8.00 do 14.00. Za informacije pokličite na tel. št. 0038656271824. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V paviljonu poslovnega centra HIT na Delpinovi 7a je do 30. aprila, vsak dan od 10. do 19. ure, na ogled razstava izbranih del grafičnega oblikovalca Mil-jenka Licula, letošnjega Prešernovega nagrajenca. ŠMARTNO V BRDIH V Hiši kulture razstavlja keramičar Ivan Skubin serijo glinastih umetnin; do 16. aprila ob četrtkih in petkih od 10. do 15. ure ter ob sobotah in nedeljah od 13. do 16. ure. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. MARIBOR V galeriji Ars Sacra na Slomškovem trgu 3 v Mariboru bo do 12. aprila na ogled razstava z naslovom »V lesu izrečeno in nedorečeno«. Razstavljata Stane Jarm in Andrej Kosič; urnik: od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro in med 16. in 19. uro, v soboto od 10. do 12. ure. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (8. 4. 2008) Vodoravno: posvarilo, osmanizem, šment, Oka, tir, ogor, Nacinovi, Bi, Ali Baba, sreča, O. R., lari, tat, S. K., V. O., Niš, artikulcija, Joyce, Sne-žana, A. G., at, data, E. S.; na sliki: Betty Nacinovi. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 9. aprila 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Risanka Pimpa 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Volilna tribuna 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Baldini e Simoni 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualna: Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giurato) 9.35 Aktualno: Linea verde - Meteo verde 9.55 Maša v spomin na Janeza Pavla II. 12.00 Variete: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) 13.30 Dnevnik - Gospodartsvo 14.10 Variete: Festa italiana Storie 14.45 Nan.: Incantesimo 15.50 Variete: Festa italiana 16.15 Variete: La vita in diretta 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita (vodi Carlo Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Nogomet: Manchester United -Roma 22.45 Šport: Un mercoledi da Campioni 23.25 Dnevnik 23.30 Aktualno: Porta a porta V^ Rai Due 6.25 19.50 Realistični show: X Factor 7.00 Variete: Random 9.45 Aktualno: In Italia 10.00 Aktualno: Tg punto.it 10.50 Volilna sporočila 11.05 Variete: Piazza grande 13.00 Dnevnik - Običaji in družba ter Dnevnik - Zdravje 14.00 Variete: Italia sul 2 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Resničnostni šov: X Factor 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.00 Aktualno: Politične volitve 2008 22.35 Dnevnik 22.50 Dok.: La storia siamo noi 23.55 Film: Misery non deve morire (krim., ZDA '90, i. J.Caan) ^ Rai Tre 6.00 8.05 9.15 9.20 12.00 12.45 13.10 14.00 14.50 15.15 17.00 19.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf-fe di Corradino Mineo in Italia, istruzioni per l'uso 0.40 Aktualno: La Storia siamo noi Aktualno: Verba volant Aktualno: Cominciamo bene Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved, sledi Tg Agrite Aktualno: Le storie - Diario italiano Nan.: Wind at My Back Deželne vesti in vremenska napoved Aktualno: TgR Leonardo - Neapo-lis - L.I.S. Variete: Trebisonda Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.15 20.30 21.05 22.50 23.05 23.25 0.00 0.45 15.00 16.00 16.40 18.40 18.55 20.20 21.10 0.15 Variete: Blob Nad.: Un posto al sole Nan.: Una nuova Squadra Dnevnik - Deželne vesti in Primo piano Tribuna elettorale - L'intervista Dnevnik, sledi Primo Piano Nan.: In Justice Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 Nan.: Kojak Nan.: Magnum P.I. Nan.: Nash Bridges Nan.: Hunter Nad.: Saint Tropez Dnevnik in prometne informacije Nad.: Febbre d'amore Nad.. Vivere Nad.: Bianca Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber- lino Nad.: Sentieri Film: Il segreto del lago (western, ZDA, '52, i. G. Ford) Nad.: Tempesta d'amore Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Film: Prova a prendermi (kom., ZDA, '02, r. S. Spielberg, i. L. Di-Caprio) Film: Sospesi nel tempo (fant., ZDA, '96, r. P. Jackson, i. M. J. Fox) Canale S 8.00 8.50 10.00 11.00 13.00 13.40 14.05 14.10 14.45 16.15 17.05 18.50 20.00 20.30 21.10 0.00 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik: Mattina Aktualno: Mattino cinque Dnevnik Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful 16.50, 18.05 Resničnostni show: Grande fratello Nad.: CentoVetrine Aktualno: Uomini e donne (vodi Maria De Filippi) Resničnostni show: Amici (vodi Maria De Filippi) Nan.: Una mamma per amica Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza Resničnostni show: Amici (vodi Maria De Filippi) Aktualno: Matrix (vodi Enrico Mentana) v Italia 1 6.35 13.00, 17.15 Risanke 9.05 Nan.: Happy Days 10.00 Nan.. Dharma & Greg 10.30 Nan.: Hope & Faith 11.00 Nan.: Prima o poi divorzio 11.25 Nan.: Will & Grace 12.15 Aktualno: Secondo Voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.35 Kviz: MotoGp 13.40 Risanke 15.00 Nan.: The O.C. 15.55 Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel 16.50 Nan.: Lizzie McGuire 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.10 Nan.: La vita secondo Jim 19.40 Risanke: Simpsonovi 20.05 Risanke: Futurama 20.30 Kviz: La ruota della fortuna (vodi Enrico Papi) 21.10 Nan.: CSI: Scena del crimine (i. M. Helgenberger) 23.05 Nan.: 24 - Dalle 12 alle 14 0.55 Dnevnik - Šport ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.00 8.30, 10.35 Aktualno: Buongiorno con Telequattro 2008 - Svetnik dneva, horoskop, pregovor 8.10 Pregled tiska 8.50 A tu per tu - Lettere a Don Mazzi 9.00 15.30 Dokumentarec o naravi 9.30 Debatna oddaja: Formato famiglia 10.15 Aktualno: Obiettivo fisco 10.40 Nan.: The flying doctors 11.10 Klasična glasba 13.35 Aktualno: ...Dopo il Tg 14.00 Aktualno: La Tv delle liberta 15.00 Klasična glasba 16.00 Dok.: Subacqueo 19.00 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 19.55 Športne vesti 20.10 Gledališče: Il Rossetti 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Verso l'Election Day - 13. in 14. aprila 2008 22.45 Vprašanja Illyju 23.45 Film: La sposa era bellissima (dram., It., '86, i., A. Kolina)x La 7 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.00 13.00 14.00 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.35 23.50 0.50 Aktualno: Omnibus Aktualno: Due minuti un libro Nan.: Matlock Nan.: Il tocco di un angelo Aktualno: Le vite degli altri Dnevnik, športne vesti Nan.: Alla conquista del West Film: La vergine sotto il tetto (kom., ZDA, '53, r. O. Preminger, i. W. Holden) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Jag - Avvocati in divisa Nan.: Stargate SG-1 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: L'infedele Variete: Speciale Chiambretti Markette - Tutto fa brodo in tv Dnevnik (t Slovenija 1 7.00 7.05 9.05 10.25 10.40 11.00 11.20 11.45 12.15 13.00 13.15 13.30 14.00 15.10 16.05 17.00 17.35 18.30 18.55 19.55 21.30 22.00 23.05 0.20 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 8.05 Dobro jutro 9.30, 9.50, 10.05, 15.45 Risana nanizanka 18.40 Risanka Pepi vse ve o igralstvu Knjiga mene briga: Dušan Šarotar: Biljard v Dobrayu (pon.) Z glavo na zabavo (pon.) Dok.: Gozdovi Slovenije (pon.) Na utri srca: Zlata resna glasba in balet tvs pet notnih črt za popevko (pon.) Poročila, vremenska napoved in športne vesti Ars 360 (pon.) Opus (pon.) Dok.: Tristo kosmatih (pon.) Mostovi - hidak Kviz: Male sive celice Poročila, športne vesti in vremenska napoved 0.45 Dok.: Peter Pavel Glavar Žrebanje lota Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti Film: Ti mene, jaz tebe Prvi in drugi Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved Omizje 50 let televizije: Tv dnevnik 9.4.1990 (pon.) (t Slovenija 2 6.30 9.00 12.55 14.00 15.25 15.55 16.20 16.55 18.00 19.40 20.00 21.30 22.00 9.30, 2.10 Zabavni Infokanal 12.20, 14.55 Tv prodaja Hri-bar (pon.) Nan.: Za zadnjim vogalom (6. del) Poljudnoznanstvena odd.: Po sledeh gorskih levov 50 let televizije: Tv dnevnik 9.4.1990 Mostovi - Hidak (pon.) DP v hokeju na ledu, 4. tekma finale končnice: ZM Olimpija - Acroni Jesenice Dnevnik Črno beli časi Tarča Dok.: Ekstremizem pri Slovencih Svetovno prvenstvo v plavanju: kratki bazeni 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti 14.20 Globus 14.50 Film: Kako rešiš zakon in uničiš svoje življenje (ZDA, '68, r. F. Cook, i. D. Martin, S. Stella) 16.30 26. mednarodni pokal v plesih 17.25 Nautilus 18.00 Primorski mozaik (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti 19.30 Odmev 20.00 Pogovorimo se o... 20.40 Dok. odd.: City folk 21.10 Glasbena oddaja 22.15 Srečanje z... 22.45 Kulturni magazin: Artevisione 23.15 Iz arhiva po vaših željah 0.15 Čezmejna TV - TV TGR FJK -Deželne vesti Tv Primorka 10.30 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved (pon.) 11.00 23.30 Videostrani 17.00 Športni ponedeljek (pon.) 18.00 Čas za nas 18.40 Monitor 19.00 Hitova turistična borza (pon.) 20.00 23.30 Dnevnik Tv,vremenska napoved 20.30 Objektiv 21.00 Odprta tema: Vaš kanal 22.00 Klepet na kvadrat - MiranTrontelj (pon.) 23.30 Dnevnik Tv, vremenska napoved (pon.) 23.30 Slovenska jazz scena: Big band RTV Slovenija RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro vmes koledar, pravljica in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Tema tedna; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga - Marjan Tomšič: Oštrigeca (6. nad.); 10.40 Yugonostalgija; 11.00 Studio D; sledi Napovednik; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z Bazovico v srcu; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Ženski portreti; 18.40 Jezikovne reže; 19.20 Napovednik, sledi Volilna tribuna, sledi Večerni list, sledi Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 11.30 Nagrada OŠ Solkan za e-twining project Otroci z roko v roki; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-14.30 Na rešetu; 14.45 Aktualno; 16.15 Glasba po željah; 16.30-18.30 Slovensko nogometno prvenstvo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev, kino; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Primorska poje 2008; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Pojemo, pojemo; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Medenina; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.20 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 12.00 Evropa osebno; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.45 Glasbena uganka; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.00 Vzhodno od ročka; 17.40 Šport; 18.00 Express; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Glasba. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Spominčice; 13.05 Ars futura; 13.30 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.15 Intermezzo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.03-22.00 Večerni spored; Radio Agora dnevno: 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 32 Nedelja, 24. aprila 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan ^^ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 1000 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. * Proti nam pritekajo razmeroma vlažni jugozahodni tokovi. Ponoči bo naše kraje prešla vremenska fronta, za njo bo zapihal jugo. Nad večjim delom Evrope je območje nizkega zračnega pritiska. Nad naše kraje priteka z jugozahodnimi vetrovi malo toplejši in vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.30 in zatone ob 19.44. Dolžina dneva 13.14. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 7.55 in zatone ob 0.40. BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev se bo krepila, z vremenom povezane težave bodo vse bolj pogoste, krepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na četrtek bo moteno. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 10,6 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 6.35 najnižje -51 cm, ob 13.06 najvišje 18 cm, ob 17.05 najnižje -8 cm, ob 24.11 najvišje 38 cm. Jutri: ob 7.16 najnižje -42 cm, ob 14.24 najvišje 10 cm, ob 18.26 najnižje 4 cm, ob 0.29 najvišje 25 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........12 2000 m . 1000 m............8 2500 m 1500 m............3 2864 m . .1 . .-1 . .-2 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 7,5; po nižinah 6,5; ob oblačnem vremenu ne bo presegel 3. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER & TOLMEČ O 6/13 O PORDENON 8/14 & TRBIŽ O 1/7 S O GRADEC 5/18 VIDEM O 7/15 ČEDAD O 8/14 GORICA O 9/15 O 2/11 KRANJSKA G. N. GORICA 8/14 CELOVEC O 2/15 O^ TRŽIČ 4/14 _ O KRANJ /P LIUBLJANA ^ 6/15 POSTOJNA O 5/11 KOČEVJE , ČR iS REKA 10/15 o 3/15 S. GRADEC ^ELJE 4/1 M. SOBOTA O 4/18 MARIBOR »"»i» o 4/18 PTUJ ^ O N. MESTO 5/17 O ZAGREB 6/18 O ^NAPOVED ZA DANES V gorah bo spremenljivo, v nižinah in ob morju povečini oblačno. Predvsem ponekod v vzhodnih predelih niso izključene občasne rahle padavine. Zvečer in ponoči se bo vreme poslabšalo. Padavine se bodo razširile in okrepile. V nočnih urah bo lahko ponekod zamegljeno. Spremenljivo do pretežno oblačno bo, manj oblačnosti bo na severovzhodu. Predvsem v hribovitih krajih zahodne Slovenije bo občasno rahlo deževalo. Zapihal bo jugoza-hodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, ob morju do 10, najvišje dnevne od 11 do 18. TOLMEČ O 8/15 & TRBIŽ O 3/10 grAdec /svf> 6/21 O 3/14 KRANJSKA G. VIDEM O 9/17 O PORDENON 10/16 ČEDAD O 10/16 CELOVEC O 5/16 ocs.a TRŽIČ 7/17 o KRANJ o 4/16 S. GRADEC tfCELJE 8/19_, c> GORICA O 12/17 O N. GORICA 9/15 A4 O UV LJUBLJANA 9/17 POSTOJNA O 7/13 KOČEVJE M. SOBOTA MARIBOR 08/20 0 9/20 PTUJ O Jj* ZAGREB 9/20 4 Ú. Dopoldne bo povečini spremenljivo. Ponekod v nižinskem in obmorskem pasu bodo možne občasne rahle padavine. V popoldanskih urah se bo vreme poslabšalo. Oblačno bo do pretežno oblačno z zmernimi padavinami, ki bodo pogostejše v nižinah in ob morju, kjer bo zapihal jugo. NAPOVED ZA JUTRI Jutri in v petek bo na vzhodu spremenljivo, drugod pretežno oblačno. Predvsem v zahodnih in osrednjih krajih bo občasno deževalo, na severovzhodu pa bo večinoma suho. V petek bo več dežja, vmes bodo tudi posamezne nevihte. Oba dni bo pihal jugozahodnik, ob morju jugo. Nekoliko topleje bo. ZVEZDNIKI - Pop pevka Madonna si želi otroka iz Indije LONDON - Ameriška pop zvezdnica Madonna si po poročanju časopisov želi posvojiti otroka iz Indije. 49-letna pevka si je po navedbah britanskega tabloida The Sun premislila in ne bo posvojila otroka iz Afrike, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Madonna naj bi bila razočarana nad birokracijo v Afriki in se zato ozira proti Indiji. Otroka si bo poiskala, ko bo zaključila promocijo svojega novega albuma "Hard candy". Glasbenica naj bi v posvojitev otroka prepričala tudi svojega moža Guyja Ritchieja. Par j e pred pred letom in pol spoznal dečka Davida Bando iz Ma-lavije in ga želel posvojiti, mukotrpen postopek pa je trajal več mesecev. Po potovanju v Indijo letošnjo zimo naj bi pevko usoda indijskih otrok tako zelo prevzela, da se je odločila za posvojitev otroka iz te države. Ma don na ima po leg Da vi da še dva svoja otroka, hčerko Lourdes in sina Rocca, zvezdniška družina pa živi v Londonu. (STA) RUSIJA Dan zakonske ljubezni MOSKVA - Rusi so se odločili, da bo 8. julij odslej njihov dan ljubezni, torej ruska inačica svetega Valentina. Ta dan bo tako posvečen družinskim vrednotam in prizadevanjem, da bi bilo čim manj primerov ločitev in nasilja v družini. Pobudnica dneva zakonske ljubezni in družinske sreče, dneva, ko bi pari sklenili zakonsko zvezo, si ustvarili družino in si brez sramu rekli, da se imajo radi, je ruska poslanka Valentina Petrenko. Kot je pojasnila, želijo na ta način promovirati podoben praznik, ki ga imajo v regiji Uljanovsk na dan Marijinega brezmadežnega spočetja, namenjen pa je rojstvom. Tiste ženske, ki rodijo devet mesecev po Marijinem brezmadežnem spočetju, to je 12. junija, kije prav tako ruski državni praznik, dobijo za darilo hladilnik in televizor. 8. julij je sicer pravoslavni praznik, praznik sv. Petra in Fevronije, iz 13. stoletja, ki sta bila znana po svojem dolgem in srečnem zakonu. V Indiji deklica z dvema obrazoma NEW DELHI - V vasi na severu Indije se je rodila deklica z dvema obrazoma - z dvema nosovoma, dvema paroma ustnic in dvema paroma oči. Počuti se dobro, vaščani pa jo častijo kot reinkarnacijo hindujske boginje. V vasi Saini, 40 kilometrov oddaljeni od New Delhija, je rojstvo deklice Lali povzročilo pravo senzacijo in doslej je vas obiskalo že na stotine romarjev, da bi se v izraz spoštovanja dotaknili njenih stopal in tako prejeli blagoslov. Obkrožili so jo že takoj po tem, ko je osem ur po rojstvu zapustila bolnišnico. Kot pravi direktor tamkajšnje bolnišnice Sabir Ali, deklica pije mleko z obema paroma ust ter istočasno odpira in zapira vse štiri oči. Otrok očitno trpi za redko obliko bolezni, za katero je značilen dvojen obraz. Tako so vsi deli obraza, razen ušes, dvojni. (STA) ZVEZDNIKI - Rock pevec Mick Jagger bi bil rad pisatelj HAMBURG - Pevec legendarne britanske skupine Rolling Stones Mick Jagger bi bil rad pisatelj. Po njegovih besedah naj bi bila rockovska pesem prekratka za to, da bi se lahko vživel v življenje neke druge osebe. "Včasih sem si za že lel, da bi bil ne kaj po vsem dru -ge ga kot pe vec Sto ne sov, re ci mo pi sa -telj. Rad bi bil tako nadarjen in potrpežljiv, da bi se lahko prestavil v neko drugo življenje. Rockovska pesem kot medij je za kaj takšnega prekratka," je povedal 64-letni Jagger za nemški poslovni tednik Wirtschaftswoche. "Če se hočeš zares vživeti v življenje nekoga drugega, moraš napisati že roman ali scenarij za film. Prav to me tudi najbolj veseli pri igranju," je dodal. Jagger je prav tako povedal, da je v pesmi skupine vedno vnašal zelo veliko svojega življenja in svojih lastnih izkušenj. "Ljudje me sprašujejo, ali v pesmih res govorim o sebi. Jasno, v pesmih sem jaz. Zlasti balade, ki govorijo o zvezah, pogosto temeljijo na mojih lastnih izkušnjah. V njih pojem o svojih ljubezenskih bolečinah," je razkril legendarni glas be nik. ( STA)