IC (S^Jutrav^J« Izdanje«) 20. številka. V Trstu, v četrtek dne 15. februvaija 1894 Tečaj XIX. izhaja po trikrat na teden ▼ ieatili )*-danjih >b torkih, 6*trtklh in sobotami*. Zjutranje izdnnj« izhaja ob 6. uri zjutraj, reii-rno pa ob 7. uri »Tef-er. — Obojno irdanjp stane : za Jeden mesec , f. iivmi Avstrije f. 1.4« aa tri metec . . . 2.60 . , 4,— M pol lota . . . h,— . . , *__ la me Lata . . , 10.— ... lfl.— Na aaročbe brez ^.,-Hožene naročnine u rt Icnlje oilr. Po*aini£pe Številke »e dub i rajo t pro-dajalnicah tobaka v Tritu po 9 nvd., v OoHd po s nvf. Sobotno rofurne izdanje v lratu M n«., v Ooriri 4 ni. EDINOST 0|(lati »e račune po tarifa v petitu; za TiailnTf z debelimi frkanu k« pUčujo prontor, kolikor obnoga : avaduih »ruti«. 1'o-luna omimn c« in j iTnezahrale. domači otfla»i itd. »e nčunajo po pogodbi. Vsi dopisi naj te pošiljajo uredništvu : ulica Casermii it. 13. Vaako pismo mora biti frank orano, k>«r nefrankorana »o n« spr.g jDiajo. Rokopiai so no vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravntMvo ulica Caaerma 13. Odprte reklamacija »o prosto poštnine. OImUo »lovenvketfa političnega društva za Primorsko. ,r »dlnttU Jt mtil1 Tržaška javna skladišča. Narodna strast, ki je zavladala med Italijani, preprečuje vsakoršon gospodarski napredek * našem meatu. Ta strsst je dokipeli že tako visoko pri naii vladajoči stranki, da ■e n. pr. pri podeljevanja knkoršnih si bodi tlužeb niti vej ne poitevajo možnost, pridnoat in delavnoat — ampak odločilno je vaikdar le politilko mišljenje. Med tem. ko mi Slovenci vipodbujamo rojake svoje, da ae rav-naj« pro reku .Svoji k svojim* — med tem, ko protiaemitje rotč avoje somišljenike, da naj nikar ne kupujejo pri Židih, zatli to naii Italijani mnogo dalje, iadali so parolo : »proč ae Slovenci ia vseh javnih služeb in podjetij! Uamiljenje imamo s vami le tndaj, ako satajite rod in jesik svoj". In tako je prtilo, da je v miloati laike gospčJe le tiati Slovenec, ki je priaegel na laiko zastavo ter ae pokasal nasprotnika lastnega rodu tvojega. Cel6 a tržaškimi okoličani in onimi mestnimi Slovenoi, ki plačujejo občini velike davke in pristojbine in ki ao tu praatanovniki in d o m a i i n i — oel6 a temi ni uamiljenja : tudi ti ae grd* in zaničujejo. Ako ae le ganejo tvoji narodnosti v prid, hajd, pa jih pruglaaijo aa panalaviate. Bati ae je, da ne bi prišel jas, ko bodo mestni organi zabra-njo vali govoriti slovenski po triaikih ulicah. Tudi pri javnih s k 1 a d i i č i h opazovati je tako neprijaznost pri onem pod-jotju, a* katero mora občina iteti 80.000 goldinarjev na leto, da ae pokrije vsakoletna zguba. Tudi tu ao je ugnezdila nirodna nestrpnost. Že začetkoma, pri podeljevanju eluieb, ae je gledalo v prvi vrati na to, da ■o proailci poro sangue, ali pa vsaj naii odpadniki. Ker jim je pa finančna oblast vendarle vailila nekoliko težakov — Slovencev, glodali ao nekateri gospodje pri javnih skladiščih, kako bi te težake odpravili čim preje. V dosego toga namena ao jim prepovedali najprvo govoriti slovenski, Radi tega pojava n&rodne nestrpnosti je gosp. poalaneo Naborgoj, kakor cuano, interpeloval v poslanski ibornici, aklioevaje ae na postopanje nadzornika delavcev v javnih skladiičih, g. Ravasiuija. Temu gospodu pravo za pravo ni toliko nameriti, aaj je moi menla odbornik „Lege Nazionale". In najbrže ae ne motimo, ako trdimo, da ae je tudi od vitje atrani odobravalo njegovo postopanje. Ali radovedni amo, kako odgovori vlada na omenjeno opravičeno interpelacijo; radovedni smo, kako PODLISTEK. Kri nI voda. Veseloigra v jodnom dejanji. (Dalje.) Gabrovič. Oprostite, kakor me navdaja Vata opojna navzočnoat! O blagovolite mi potrditi i roko (vzame nje roko) in besedo, da od onega treuotka, ko Vaa jo zagledalo to moje oko, roji po moji glavi misel, okoli katere so vrtijo vae druge, kakor muiiee okoli luči aolnoa, misel, da acm vzrl to, po čemer je hrepelo ie od nekdaj moje arce — — namreč ideal narodnega natega ienstva ! ... Touioa. O B »g 1 — Gabrovič. O, zatrite v Brci alednji dvom, ki Vam utegne nastati o istinitosti mojih besed — — da, gotovo niste slutila, veleblaga gospica, kako viaoke darove položila je mati stvarnica v Vate preblaženo bitje; a moje ojstrovidno oko zasledilo je v njem to na prvi hip in neskončno se štejem srečnega, da Vam konečno smem razodeti to z glasno besedo. Tonica. Joj, je-li to mogoče, da ste za* aledili v meni kaj takega, gospod Gabrović P Gabrovič. Mogoče P Takoj Vam dokažem, (pregleduje na misi knjige) Je-li mogoče, da staliiče zavzame koalicija gl&dč na tako pritožbe. Te dni ae b)do menda vrtita — ali se morda že vršć — na Dunaju posvetovanja, kako pomoči podjetju javnih skladišč. Gosp. trgovinski minister so jo prepričal na licu meata o tem, kako peta nata trgovina. Ogledal ai je tudi razna nata podjetja in javne naprave. Ali bojimo se, da ničesa ni opazil: duh*, ki prevoja njih upravo ; duha, nasičenega po narodni in politiiki nestrpnosti. Ncmtk »-liberalna „N. F. Presse" ve poročati, da bi bila vlada pri volji pr.vzeti javno skladitča v svojo upravo; vendar pa hoče počakati, da uložiti svoji prošnji občina in trgovinska zbornica. Ti poslednji bočeti namreč — kultor smo že poročali — prositi, da se jima i nadalje prepuste javna skladitča ; država pa naj jima dovoli letno podporo ali pa zagotovi javnim skladiiiem 4V. obresti od uloženega kapitala. A ravno te poslednje eventuvalnosti ae je bati najbolj, kajti potem bi bila opravičena bojazen, da ostane pri upravi — vse pri starem ; bati se je, da bi tudi v bodoče gledali Slovenoa po atrani le zato, ker je — Slovenec. Tako razmere ao gotovo nezdrave in tudi ikodljive, ako tudi gospodarska podjetja preveja duh n&rodne strasti. Tu se obračamo do naših gg. poslancev z iskreno proinjo, da pri razpravi o dotični predlogi za podporo našim javnim akladiičem povzdignejo glaa svoj in da nam pribore zagotovilo, da ae v bodoče ne bodo dogajal« take krivice naiemu življu. Vaskako pa naj delajo na to, da javna skladitča pridejo v oskrb države. Deželni zbor istrski. VII. seja dne 30. januvarja 1894. Seja se je pričela ob 10«/i. uri predpo-ludne. Tajnik Bartoli j« prečita! zapisnik zadnje seje, a se ni niti z jedno samo besedico spominjal hrvatskih in slovenskih interpelacij. (To bi kazalo, da si predsednik — morda prisiljen v to — na svojo roko dajo prevajati slovonike in hrvatske interpelacije, da se pa na to ne ozirajo niti tajniki niti večina.) Na to je prečital po il. Jenko svojo volezanimivo interpelacijo o postopanju poit-nih in brzojavnih uradov, katero interpelacijo smo že priobčili v večernem izdanju z dne 3. t. m. Isto interpelacijo jo prečital čita takove knjige oui, čegur duh ne sega v oblake P Zgolj klasike največjih, najslavnejših narodov in po vrhu najslavnejše velikane nate domače literature, poezijo ! Tonica. Pooaije P Torej tudi Vi gorite, plamtite za poezijo P Gabrovič. Jaz P Joj gogpica! — Toda zares, Vam ne more biti znano, da ae urnem prištevati korefijam uate domačo literature, Vum ne moro biti znano, katero ttevilo pesmi, romanov, dram in drugih umotvorov pesni-itva priteklo je že iz mojega peresa, kajti niti jeden zagledal ni to avitlobe javnosti — zakaj P Zdelo bi se mi, kakor da se oskruni v nerazumni masi občinstva, kar ae je porodilo v sveti tajnosti mojega duha — in celo kritika nata P ! Joj kake rahločutnosti mora biti oni natih pesnikov, ki dovoli, da razmotriva in razsoja dela njegova nata kritika, predno ga zagrebo v črno zemljo P Tonica. Da, to imato prav, vendar-- Gabrovič. Tu govorim osobito o nioik'li in o sebi. Vso drugače je pri žonskih. Našo narodno — todu imamo-li narodno ženatvo P — na'e narodno žon«tvo ima druge naloge, ono mora na dan, janakiuje natega časi se morajo dvigati duiovno do aedaj neznane stopinje izomike in napredka, ako hočejo ono predsednik v italijanskem jeziku. Moj čitanjem nastal je v zbornici in na galeriji čeato smeh, ker je predsednik slabo izgovarjal slovenske besede in nemške citate. Interpelacija so je izročila vladnemu zastopniku. Zakonski načrt za pretoetnbe nekaterih določeb šolskega zakona se je vsprejel v III. čitanju. Posl. Fragiacom o poroča o zakonskem načrtu, določujočem, da morajo sa-v a r o v a 1 n e d r u ž b o prispevati na korist občine za potrebe gasilnih dru« itev, r.a nabavo gasilnic in druzih priprav. Ta načrt se je vsprejel. Predloga poslanca Jenka, da se določi znesek tudi za nabavo vode, ni dopustil predsednik v razpravo, kor ni bil stavljen v jeziku zbornice. Pri obči razpravi o predlogu deželnega odbors, odobrenem tudi od politiiko pravnega odseka, o razdelitvi občine Lovranske, vnela ae je oatra kontroverza mej posl. Mandičem in predsednikom. Posl. Mandič je hotel čitati avoj protipredlog, a predsednik mu ni hotel dovoliti tega, čet, da ne more dopustiti, da bi ae čitali govori. Slednjič se je predsednik vendar dal propri-čati, da je to le predlog, na kar je poslanec Mandič smel preči tati avoj protipredlog. Osnova dež. odbora ae je vsprejela. Preko utoka pravoslavnega avečenika v 1'eroju Maričeviča in tovarišev v sadovi zidanja pokopJiiču v Peroju ao je prtilo na dnevni red. Posl. Bartoli poroča o prošnji 78 uči-teljov in učiteljic za poboljšanje plače. Poslanec dr. h a g i n j a predlaga, da se ta prošnja izroči deželnemu iolakomu svetu, da se tudi ta poslednji izjavi o njej. Dr. La-ginje predlog ni priiel niti v razpravo, niti se jo glasovalo o njem, ker „ni bil stavljen v jeziku zbornice*, pač pa se je vsprejel poročevalcev predlog, da se p r u k o predloge preide na dnevni red. Ne smemo pozabiti, da ae jo poročevalec tudi zadri na uoitoljstvo — seveda slovensko — češ, da isto politizuje. Poslanec Gam-bini pa je dal učiteljem dober svet, naj počakajo na boljto bodočnost dežele, naj bodo marljivi, naj vestno vrie avoje dolžnosti in naj se vedejo dostojno. Od njih da se mora zahtevati „istrski patriotizem". Posl. Bartoli je poročal o deželnem Šolskem proračunu. Posl. Mandič je prečital predloge manjšine glede snovanja novih in vzdrževanja in obiskovanja obstoječih iol. Slavna vlada ao poživlja, ukreniti potrebno, da se bode vršil zakon. Vočiua vsprejme ru- rešiti naše narodno vprašanje, ako hočejo postati temelj naroda, inteligentno slovensko ženstvo, katerega narod tolikanj potrobuje, kajti rešitev narodnega in socijalnega vprašanja odvisno je danea le ie od inteligentnega narodnega ženstva. Tonica. Da, tudi o tem imate prav ! Gabrovič. Toda koliko nahajamo pravcato inteligentnih žensk P Gole pčne, gospica, nečimurnoat, gizdalinstvo, kamor se ozrć oko! Toda odslej bodo drugače, kajti v Vaa, gospica, slutim novo izhajajočo zvezdo ži-nake nate inteligence in v Vaa dovoljujem si pozdraviti junakinjo-rešiteljico narodnega natega vprašanja. Bog Vas živi ! Tonica. O Bog, vse preveč me povzdigujete, gospod Gabrovič! Nisem vredna — Gabrovič. O le tiho bodite! Si-li zamorete misliti kaj lepšega nego naju, goapica: Vi voditeljica duševne armade narodnega ženfctva in jaz prvi slovenski narodni general P Toda, kuko Vam ugaja vojaški stan, gospica P Tonica. Oj čez vae. Junak, kavalir je idejni mojega srca ! Gabrovič. To jo slavni stan, tu jo čast, alava, blagostanju! Ali mi bodeto vorojeli globoko tajnost, da nameravam avancirati generalom P trike pokritja in konečni predlog: Visoka zbornici naj odobri proračun deželnega iol-skega zaklada za leto 1804 se stroški gld. 180.517 in z dohodki gtd. 26.820, potom s prispevkom iz deželnega zaklada gld. 153.797. S tem je bil izcrpljon dnevni red in se je aeja zaključila. Politiške vesti. Deitlnl zbor dalmatinski. V seji dno 12. t. m. napadali so namestništvo govorniki vseh strank. Posl. Bula t je povdarjal, da mora dež. vlada podpirati večino, ne da bi ae obzirala na osrednjo vlado. V lepem govoru je toplo priporočal sjedinjenje Dalmacije s Hrvatsko, kajti vse hrvatske skupine so sporazumne glede sjedinjenja, Srb B j e -1 a n o v i č je pobijal to zjedinjenje tudi s finančnega staliiča, ter povdarjal cel6, da dež. zbor ni kompetentan sklepati o tej stvari. Italijanski posl. Salvi zavračal je Bulata, ('•ngrijH, Šupuku in vladnega poverjenika Nardellija ; tudi poni. Ribadi ae je potegoval za »starodavna prava" italijanskega nsseljenja v Dalmaciji. Konečno jo opetoval avojo no-zaupnico nainentniikim organom. Razprava ae nadaljuj <>. Deželni zbor nii|eivitrljtkl je v avoji seji dne 13. t. m. po živahni razpravi, katere se je udeležil večkrat tudi ikof is Linca magr. Doppelbnuer, vsprejel z 32 glasovi proti 15 predlog šolskega odseka, s katerim se poziva dež. zbor, da zadovolji zahtevi prebivalstva nižjeavatrijskega s tem, da se obnovo konfesijonalno ljudske tole. Deželni zbor ieikl. Dne 13. t. m. pričela se jo razprava o proračunu. Posl. S i I razvil jo program Mlndočihov, in napadal plemstvo v jako rezkem govoru. Poslanec R i e g e r je izjavil, dn bi baš morali po njegovem inenenju podpirati koalicijsko mini-steratvo Mladočehi bolj, kakor pa katerakoli druga stranka. Mlatločebi da bi se morali odkritosrčno sporazumeti z Nemci in sicer na temelju popolne ravnopravnosti. Bodočnost Cehov da je zavisna od Avstrije in dinastije ; izven te nimajo bodočnosti. Zbok tega morali bi poveriti svojo prihodnjost neodvisnim možem, iskreno ljubečim domovino tvojo, kateri naj bi ao mirno sporazumeli z Nemci soglasno s plemstvom in duhovičino. — Posl. grof Buquoy rekel je, da se Mladočehi potegujejo za sploHno volilno pravo lo zbok tega, Tonica. Generalom! — O moje slutnje I Gabrovič. Da, generalom. — Toda kaj mi bode hasnila slava, čast, imetje, ako je bodem moral uživati sam P Tonica. Ako bi se oženili P — — Gabrovič. Oj gospica, nemogoče 1 Kajti povejte mi, katero dekle ie ljubi bornega vojaka, žrtev bojno usode P Povejte, katero P Tonica. Oh, seveda — (za se) Ali bi so mu razodela? (glaano) Grozno pač mora biti omožiti se in ko prido vojska, izgubiti dragega soproga — — Gabrovič. Vidite, to je. In čeravno pri-pado zaostali udovi lepa penzija, vendar — Tonica. Penzija ! — Zares! — nu, reči moram, v tem oziru sem jaz potemtakem jedina izjema — Gabrovič. Kako P Vi, da bi-- Tonica. O jaz čislam vojaški stan nad vse na sveti in, ako bi mi naklonil Bog soproga, katerega naj is celega srca ljubim, obleči bi ga moral v vojaško suknjo, opasati bi mu moral »vitli meč ! Gabrovič. Je-li mogočo P Vi torej govorite istino P! (Dalje pri'i.) da bi zagotovili večino slovanskemu iivlju. Ako bi nt res uvt-dlo sploino volilno pravo, koristilo t>i le prolrtarijutu. Koalicija pa je •najboljši jea proti »plrtkam provzn čcvslcev neredov, kateri s« pojavljajo v Avstriji, Nemčiji, Franciji, Italiji in Španjuki med delavci, ki snujejo preobrat. Proti takim elementom morajo se zvesati vsi prijatelji miru v lastno obrambo. V njih programu pn mora biti jedna prvih točk : ohrana ver*k>h načel. Srbija. Vladni lisi za vojne naredbo „Vojni List," objavlja v svoji številki z dne 13. t. m. kraljev ukai, po katerem bo vojaki v rezervi poklicani na orodno vaje za tri tedne, pofier.Si z 21. t. m. Tu ukaz ju provzieČil živahnu razpravljanje v vseh krogih ; radi-kalci slutijo, da kralj nnmerj« storiti kaj posebnega dne 6. marca, t. j. na obletnico proglašenja srbskega kraljestva. Nemikl cesar In Biimarck. Nemški ce-Mur vrne Dismuicku obisk v Friodrich]rtihe menda dno 38. t. m., ker takrat odpotuje v Wilhelmsliaven. Vaillantov grob. Ministrski svot francoski sklenil jo dne 13. t. m., du ne dovoli nikakih demonstracij na Vaillantovi gomili. Še nekaj o atentatu z bombo v Parizu. Kakor riu > že objavili v poslednji ftuvilki našega lista, jo vseh ranjenih po Lebretonovem atentatu z bombo v kavarni ,Terminu«* 24. Na srečo ni nihče ranjen nevarno. Napadalec je izjavil pred preiskovalnim sodnikom, da je navedel krivo ime; tudi se misli, da ni preprost delavec. Izpričevali so g« dve uri, potem so ga odpeljali v ječo Massas. Stro« kovnjaki so prepričani, da je bomba bila »ngleškegn proizvoda. O izpraševanju vedi 1 so je napadalec jako porogljivo; na sodnikova vprašanja ali niti odgovarjal ni, ali pa jo odgovoril zelo sstkas'ično. Vidi se, da je grozno zadovoljen, ker mu so je „posrečil" atentat. Med ostalim jo rekel, da ga pač malo briga, da-li ga obglavijo ali ne. Vaillantov« smrt da kliče ua maščevanje. Različne vesti. t Dr. Fran Rački. Slavni hrvatski rodoljub, avetoviioznani učenjak in svečenik po boiji volji, dr. Fran llački, jo umrl v Zagrebu dne 13. t, m. oh 7. uri zjutraj v (iS letu dobo svoje. Pokojnik je svojo življenje posvetil domovini — delal je taujo kot svečenik, kot učenjak in kot politik. Pokojni Rački je bil desna roka velikemu ikofu StrosHuiuyorju; lo prizadevanjem teh dveh m >i so jo zahvaliti, da so jo sv. Stolica jela zanimati zu slovansko liturgijo. Rnčki je bil leta 1866. izvoljen predsednikom jugoslovanske akademije in bil bi gotovo tudi dane« še, da ni pred par leti vlada odrekla potrdilo njegovi zopetni izvolitvi. V poslednjih letih je bil Rački podpredsednik akademiji. Vos narod hrvatski žaluje ob odprtem grobu tega velikega sina svoje domovine. A mi Slovenci, ki smo p'» krvi tesuo spojeni s tem narodom, •e mu pridružujemo v veliki žalosti njegovi in tugujem} /.njim na veliki izgubi, ki ga jo zadela. Boj za eloveneke iole. Jutri pričnejo zopet kumisojalna poizvedovanja o prošnji za slovensko Solo v mestu. Komisija bode poslovala sleherni dan od 10. uro zju traj do 1. uro popoludno v šolskem poslopju pri bv. Jakobu (Via dcllo Scuolo nuovu). Menda no treba posebno nagibati, da jo vsem ouim rod teljom, kateri še niso bili pred komisijo, svotu dolžnost, povzdigniti glas svoj za sveto nufte pravo, in pripomoči v to, da se proj ko prej izpolni našn stara in vroča žulja. Nikdo naj ne čuka na to, du ga fie-le poiovojo, ampak kar sam naj stopi pred komisijo. Kdor jo pravi rodoljub, bode rad žrtvoval urico časa Za toli važno vpraAanjo. Deželni zbor tržaški ima nocoj svojo VII. jnvr.o seje. Dnevni red: 1.) Čitnnjo zapisnika VI. seje. — 2.) Nudaljuvanje razpravo o lova!.cm zekonti. — 3.) Poročilo dež. odbora o dr. Picc.lijevem predlogu za nekatere aprciuctubo dež. zakonu z dne 15. maja 1874 h t, 16 gludđ odpravo šoUlcega fonda in vpe-Ijnnje davka na dedščine v prid ljudskim Šolam. (Tiskano poročilo). — 4.) Poročilo duž. odbora o predlogu istega poslancu za vpfljnnjo davka na dedščine v prid občinskih bolnic. (Tiskano poročilo). — 5.) Zakonski načrt o šolskem nadzorovanju. (Tiskano poročilo). — Seja prične ob 7. uri zvečer. Uftlmo ae pri Lahih 1 Tri.tiki Lihi p«. | sobno skrbć za svoje somišljenike, kojim radi p<>m*f*jo do dobrih ultižhie ter ne pu-ae, ds stradajo, dočim se ne sramujejo najveSje krivice, ki jo često učinijo onim, ki se poksžejo drug* narodnosti, Btviitdacarji sa j« prirasli k srcu ter ne moreje pozabili uslaf, ki so jim jth doprinašali, osobito ob času* velite*. Zato skrbć sedaj, da jih potakaejo v razne lahke službe, ko jim je poaanjkaia ov.m pri mestne« dteu. Nedavno sti bili! prosti mesti vratarja in pismoneše pri trlaiki hra» uilnici, za koji so gospdda na magistratu že priporočili dva bivša dacarjs. A odbor hranilnice je imenoval dva druga. Vsled tega se je „L' Indipendente* silno razkoručil nad upravnim odborom, očitajoč mu, da ni delal v smislu ukazov od magistrata. — Laiko gospodo bi morali posnemati tudi slovenski podjetuiki, trgovci itd. ter najemati v sluibo le svoje ljudi; slovensko občinstvo v obče bi so pa moralo posluževati samo pri narodnih trgovcih. Klin s klinom I Rojaneko posojilno In koneumno društvo, vpisana zadruga s omojenim poroštvom v Rojenu pri Trstu vabi p. n. gg. zadružnike ua IV. redni občni zbor, ki Be boi!o vršil v nedeljo dne 18. februvarja t. I. ob 10. uri predpoludne v prostor h „Društvom- krčme" v Rojanu. Dnevni ud : 1. Poročilo načelnika. 2. Poročilo tajnikove. 3. Opravilno poročilo za leto 1893 in razdelitev čistega dobička. 4. Poročilo nadzorništva in njega predlog dati absolutorij za leto 1893. 6. Določitev odstotka za obresti od posojil. 0. -Načelna navodila o nalaganju razpoložno gotovine. 7. Zalaganje in nalaganje reservnega zaklada: a) predlog predatojniitva in nadzorništva; b) drugi predlogi. 8. Posvetovanje o predlogih v smislu čl. 39, I) j) zadr. pravil. 9. Rami nasveti in želje. 10. Volitev jednega člana v nadsor-uiitvo. — Vabijo se tudi p. n. gospć zadružnikov, da se mnogoitevilno udeležo zborovanja. Po zadružnikih vpeljani gosti dobro doili I — Listki sa izvolitev jednega člana t nad-zorništvo se oddajajo pred in med zborovanjem posebni komisiji. Zunanji udje lehko vole s podpisano glasovnico. Izkaz daril. O priliki velikega plesa ,Tri. podp. in bral. društva* so blagovolili društvu darovati: ekscelenca Th. vitez Rinul-dini 10 gid., Borzna deputacija 10, vitez Ei'onomo 10, Haggiconsta Gjuro 10, Kava-ćeviČ Ivan 5, Kalister Franjo 5, Gentilomo Oskar 5, Ravnateljstvo Lloyda 5, Polley Oskar 5, baron Reinelt 5, Hackor Maka &, Klodič Anton pl. Sabladoski 3, Leitenburg pl. Josip 3, Ču'ek Jakob 3, Dejak Anton 3, družina Trudnova 3, ruski konzulat 2.&0, bec Ivan 2.50, c. kr. policijsko ravnateljstvo 2.50, Drelier Anton 2, Gregnrin dr. Oustav 2, Trnovec Bogdan 2, Vatovae Ivan 2, Albori pl. Ivan 2, Mandic! dr. Franjo 2, Kovačič Ana 2, Oodnig Fran 2, Pertot dr. Simon 2, Počkaj Anton 2, dr. Prussnig 2, Abrum Fra-njo 1, Bartelj Srečke 1, dr. Giaser Dragotin 1, Klemene Jakob 1, Lampu Eluard 1, Lonček Urban I, Mahorčič Ivan 1, Maukoč Ivan 1, Perhavc Jakob 1, dr. Protner Matej 1, Rešič Fran 1 Žitko Franjo 1, Jenko Jo*rjals v Lažani, ker jih jo gostilničar pognal is gostilne, kjer so se pretepali. S kamenjem so razbili 14 Aip in lafeto ranili dve osebk Kamenje sa motali jedno oelo uro; naštel* se je v gostilni 61 debelih kamenjav, ki'se bili prileteli skosi okna. Za to „jaaaitvo* je dobil Jurij Brii-man leto dnij, Ivan Križman 8 mesecev ia Savren 6 mesecev jete. Mcijek« Fran Boaifsoio, itinjij v ulici K borgo hit. 15, prijavil je dne 13. t. m. policiji, da mu je bila ukradena na pustni torek na plesu v gledališču „Politeama Ros setti" žepna ura s verižico vred, vredna 45 gld- — Menda je gosp. Bonifacio od pustnega torka pa do včeraj spal, ker ni opasil, da mu manjka žepna ura. — Jednaka „neereAa" pripetila se je včeraj Antonu Spanu, stanu-jočemu v ulici Cirradori hit. 3. Span pa sam Iie ve, da li mu je bila ura ukradena, ali pa jo je zgubil v tem, ko je hodil po ulicah Caserma, Ponterosso, S. Spiridiono, Nuova ter na trg delle Legna in naiaj. Ura je bila srebrna „remontoir", vredna kakih 10 ^ ^ gld. Na pokrovu je vrezana podobica, v kateri je narisan deček, ki se igra t dekletom. — Trgovec Nikola Meula iz Budimpešte se je batil te dni po svojih opravkih v Trstu. Preduo je odpotoval, prišel je že prijavit na policijo, da mu je ukradel ne-poinan tat srebrno žepno uro na tri pokrove z veriiico vred, vredno 18 gld. — Človek bi skoraj mislil, da so 'razni gospodjo tatovi aaatavili svoje ure o pustu, zato pa si ,ixpo-sojujejo* sedaj ptuje. Tiralnloi. Deželno sodišče v Ljubljani i Ž je 201etuega cigana Antona Breičaka zaradi ropa in tatvine. Breščak je velik in moden ; je suhega ogorelega obličja, ima dolge ćrne lase in majhne črne brke in Črne zalizce ob senoih. Na prsih iu na hrbtu ima sled kroglje, katero mu je zasolil nek drugi cigan aprila meseoa m. leta v Trstu. Takrat že je bil policijski kane. g. Krainor ranjenemu Brcščaku na •ledu, tjda ni ga mogel zasačiti. — Iz ča-katurna je pobegnil 16letni učenec Štefan Haba. Menda so je obrnil v Trst. Haba govori nemški, madjarski in hrvatski. Mladeniča jo lahko spoznati na tem, ker ima sinje oči, a temuorujavo lase. Nezrelega popotnika marljivo i^čo policija. Nesreča. Dne 13. t. m. jo padlo 45let-nemu težaku Albinu Albertiju iz Manjngu, Furlanija, v skladišču bombaža tvrdke Schultz & C. v ulici Cbiozza hit. 24, toŽko železo, s katerim sl> tlači bombaž, na glavo in ga tako težko ranilo, da je nesrečnež umrl po nekoliko irenotkih. Alberti je zapustil udovo in 7 otrok. Vreme. Dne 13. t. m. pod noč nastal je v Trstu vihar, prava in pravcata poletna nevihta, katero sta spremljevala grom in blisk in za-jndno padala jo debela toča. Nadejati pa se je bilo kaj takega, kajti že pred nekoliko dnevi bil jo vihar v ratnih krajih Evrope, posebno pa je bil v Berolinu in na Dunaju tak veter, pred katerem bi se uklonila celć naša domača burja. Veto je na Dunaju in v Berolinu odkril nekatera poslopja in izruval oelo nekoliko dreves. S to novihto ae je menda zopet vravnalo pozračno ravnovesje. Za nekoliko čoaa se jo zrak sicer ohladii izdatno. Včeraj amo imoli zopet krasen, pravi pomladanski dan. Koledar. Danes (15.): Favstin in Jovita, muč. — Jutri (16.): f Kvatre. Julijana d. m. — Frvi krajec. — Solnce izide ob 7. uri 8 min., zatoni ob 5. uri 19 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 8 5 stop., ob SI pop. 12*5 stop. Najnovejše vesti. Praga 14. K današnji razpravi proti „Omladini* niso prišli branitelji, Državni pravdnik nadaljeval je svoj govor in predlagal, du so obsodi 14 zatožencev zaradi hudodelstva veleizdaje, 40 zutožoneov zaradi motenja juvnega miru, ostali založeno! pa naj se obsodijo zaiudi tajnega združevanja. Pariz 14. Predsednik francoske republike Carnot ukazal je svojemu pobočniku, da obi-Ače nekega agenta, katerega je ranil anarhist Lebretoi). Tega agenta jo namreč zadel hiteo i/, revolverja, ko je tokel za bežočiiu Lobrc-t 'iiooi poteiu, ko jo prvi vrgel bombo v kavarno ,IVrminus*. Agent (Puinson) jo ranil aieer anarhista s evojo sabljo, toda anarhist vrgel se je s vso silo vanj ia llfi.brbilo po agentu Pcissonu, da niso prišedti ljudje ukrotili besnega anarhista. — Preiskovalnemu sodniku odgovarja jako nedostojno; na vprašanje po njega pravem imeau in rojstvenem kraju, rekel je jednostavno: „Iščitfte ako hočete najti.* Listnica upravnlitva. G|f. PoliifBlc Pjelina: plačano da krrnea jrflija. — G Junca Zniii< riič r Selaui: plačano it i jn.lovico leta 1894. — O. .lunin Sotlnr Mali LoSinj. ie 30 kr. za I. 1893. Trgovinski brac^skvL Bnilmpllta. Psunica ca spomlad 7 33-7-3.r>, m jassn 7-03—7*61 Koruza 4-88 za maj; za juni 4'S5 --•— Oven ?a spomlad tl-72-6 74. PSeiitca nora od 77 kil. f. 7-35—7 40, od 78 kil. f. 7-45-7-50, od 79 kil. f. 7 55—7 60. od 80 kil. f. 7 80-7 70, «d 81 kil. far. 7 70- -7 75, R* 5-ttO— V8»; o v«* iwwi.6-7tl -7-2«. .lafimon «-65-9-25; proso 4'30-('60. Povpraševanja po pšenici in ponudbe srednje. Prodalo se je 15000 met. stot. m rno ali po nespremenjenih c<-nah. v'romn lepo. Nlir-Tork. Moka 2 15. Praga. Nerafinirani nlttdkor. Stalno. Februar 17 05. Maro 17-15. April 17-30. Budimpešta. £|>irit, 16 25— 6 75. Havr«. Kara Santos good sverage 101-75, sa juni #8— trg miren. Hamburg. Santos good are raga sa maic f. 81*—, maj 79-50, september 76'50. Trg stalen. DuiuOska bona Ml Driavni dolg v papirju . • « v srebru AiBtrijidm renta v ilatu • .v kroiinh Kreditnu akcijo .... London 10 Lst. .... Napoleoni ...... 100 mark...... M. fobruvavja včeraj danes . . 97 — 98'- . . 97-80 97-80 . . 190-35 190-80 . . »7-40 97 4S . , 801'— 380 75 . . 125 40 125.30 . . 99» »93 . . 6t-!i/> 61-90 43 95 SVOJI K SVOJIM! Gostilna „Stoka", ir'T.'.ESi.«-: poleg kavarno „Katrin", priporof« se Hiovenosai r mostu in na deieli. Točijo se taborna rinf istotako je kuhinja iirrstna. Prodaja tndi rino t.« debelo, tako meščanom, kakor na deielo. Cl. Gostilna Josipa Katalana v Rojanu, »Pri dvanajstih murvah", priporoča se slavnemu slovenskemu obfiinttvu sa obilen obisk. — Tožila ae bodo samo do* mata lsvmtaa vina. 104 II Mlekarna Frana Griine na Notranjskem (Via Campanille r bili Jakoba Bruiinorja it. 5 (1'iassa Ponterosno). Ps dvakrat »a dan friino opresno mleko po 14 kr. liter ns-dosredno ii dt. Petra, s vel a (fri&na) smetana. Martin Krief Pia.ta S. Giovanni It. 1 ima trgovino i mnogovrstnim |.