St. 55. V (iorici, v torek dne 10. julija 1906. Letnik VIII. Izhaja vsak torek innobotoob 11. uri predpoldne zamestoter oL 3. uri pop. za deželo. Ako padena ta daova praznik izide dan prnjob 6. zveöer. Staue po pošti prejeriiHii ali v Gorici na dom pošiljan celoletiio 8 K, polletno 4 Kin četrtletno 2 K. Prodajasf» v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- b a n na Verdijevem tekališču po 8 vin. GORICA (Zjutranje Izdaiije.) Uredništvo in upraynistvo se nahajata v «Narodni tiskarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravniätvo »Gorice«. Oglasi se računijo po petit-, vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako Be večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. LukežiO). flfisi s prvep zadruznep shoda. IDalje.] Gospodarska reorganizacija polje- delskih razmer se ne more zadovoljiti le 8 tem, da nndi kmetu denar za posojila, kateri odgovarja poljedelskim razmeram in potrebam. Vprašanje, kako nrediti kreditne potrebez udtanavljanjem zadraž- nih kreditnih zadrag in z vreditvijo splošno-koriptnih in javnopravnih hipo- tečnih zavodov, tvori le en del posto- panja za zboljšanje poljedelstva. Dragi važnejši del je, delovati na to, da se dvigne proizvajajoča sila poljedelstva, da se mo nndijo sredstva, da intenziv- nejše in umnejše obdelnje svoja zemljišča in da dobi za svoje pridelke in izdelke kolikor mogoče največjo, tradu in vpö- rabljenim atroskom odgovarjajočo ceno. Z eno besedo, kmetu je treba pomagati do denarja, ako hočemo, da plača kedaj svoje dolgove. Dokler obdelnje kmet svoje po- sestvo po zastarelih svojih dedov in se ne poprime modernega gospodarstva z vsemi tehničnimi naprednimi sredstvi in pripomočki ; dokler se pusti izrabiti od nepoštene posredujoče trgovine, se ne more izkopati iz svojcga danaänjega, slabega položaja. Sploäna draginja, večja mera davkov zadene tndi poljedelstvo ; denarni zahtevki, ki se danes stavijo do poljedelca, so večji nego kedaj prej, zato pa mora poljedelec tadi več pri- delati — in za svoje prodnkte dobiti vee, nego je dobival prej. VeČ pridela, ako vporabi vsa sredstva, katere ma danes nodi napredna obdelovalna tehnika, za pridelke izkupi več, ako se združi v gospodarski laktor, ki svoje pridelke prodaja naravnost konsumentn, izločujoč trgovino, v kolikor je nepoštena, v ko- likor živi le od tega, da zlorabi neznanje | in slabotnost samemn sebi prepuščenega, ' neorganiziranega poljedelca. Poljedelca je treba torej tadi z a- družne organizacije za nakap poljedelskih potrebščin in za prodajo poljedelskih pride 1- kovinizdelkov! ' Le kdor stoji na zelo omejenem stališču in ne pojmi časa duh, ki vse- povsod 8tremi za asociacijo, za zdru- žitvijo, le-ta more izreči besede, ki smo jih nedavno öitali v nekem goriškem listu.*) „Zadruge pa le nikar in nikdar !" Narobe, naše reklo bodi jasno in glasno: „Zadrage vsepovsod in vsikdar ]" Ako Be trgovci združajejo v delniške družb«, y drnštva z omejenim jamstvom, v kartele in traste, ako ne velekapital asociacij- *) „Soča". Op. stavca. skim potom nakopiči v gospodarsko ve- lesilo v bankah in drugih družabnih oblikah, zakaj bi se ravno poljedelec ne smel poslaževati istih sredstev, istih oblik? Ako je resnična prislovica ; „V edinosti je moč !u, zakaj bi poljedelcl ne zdrože7ali s!abe sile, neznatne kapitalijo poedinca v eno, močno organizacijo ? In ali dobimo boljše asociaciji-ke oblike za poljedelske razmere, nego je ravno za- draga ? Seveda, zadrugo s takimi gospo- darskimi smotri moramo ustanoviti le tarn, kjer so zanjo življenski pogoji, kjer je treba res izločiti nepošteno trgovino. Ne amemo pa astanoviti zadrage !e iz kljabovalnih, politično-strankarskiv» ozirov, ne smemo jih ustanoviti, predno niso apravniki poučeni natančno o svojem delovanja in o svoji odgovornosti. Kot mojster se nikdo ne rodi. Vsakdo so mora earn učiti, sam preskusiti, kaj je dobro, kaj ne, zato pa tadi vsakdo do- živi marsikatero prevaro. Eakor se godi s posameznikom, tako se godi tadi z dražabno obliko, z zadrago. Zadrnžništvo ni nastalo kot dovräena gospodarska oblika. Moralo se je razvijati, delati po- skuse, in čisto naravno je, ako se je marsikatori poskas ponesrečil. Z*to pa vendar ne moremo še reči, da zadruž- ništvo ni za nič Življenje je sola, in življenje, razvoj zadrag, nam kaže, česa se smemo zadražnim potom lotiti, česa ne, in kaže nam tadi, kaj manjka, kaj treba spopolniti pri poslovanju in go- spodarstva zadrag. Kako je že rekel Sedläk v svojem referatu o äolstvu, katerega je predložil zadražnemu shoda? „Končam : Le pre- dobro vemo, da ne pusti nobeno ljudstvo, da nan dolgo gospodarijo oni, ki se bojijo i 1 u <5 i, zato hočemo, da se narod Irazsvetli, da se krnetovalec izobrazi, tako da bodo za- namci vedno bolj sposobni da vodijo pravilno to zadru- ž n o gibanje, a kralka, mi iščemo lači za narod in moramo, hočemo jo najti". Javkati: „Zadruge pa le nikar in nikdar", ne pomaga nič; ljudstvo na- učimo, kako je treba astanavljati in voditi zadrage! To bodi tadi naloga slo- venskega časnikarja, ki ne živi z glavo v vreči, nago pojmi potrebe svojega na- roda, potrebe časa. Program, ki ga je 1. 1899 izdalo poljedelsko ministerstvo glede podpiranja poljedelskega zadražništva, navaja med dragimi tadi sledeče načelo: Posebno važnost je treba pripisati zadražni organizaciji skupne prodaje; ta predstavljanajtežjo, akose paposreči, tudi najvspešnoj- šo zadružno nalogo. S tem, da se zadružno spravijo v denar, eventualno tadi predelajo poljedelski produkti, se dela na to, da so ti produkti boljše ka- kovosti in da bolj odgovarjajo zahtevam za oddajo, prihranijo se transportni in trgovinski stroSki, poiskati se morajo večja tržišča, in se morajo tadi izločiti gotove oderuško zahteve nereelne po- eredne trgovine". Baron Störck pravi v svoji brošuri MO razvoju poljedelskega zadružništva v Avstriji, njegova sedanjost in bodočnost": „Smoter zadrag je v splošnem, da zbli- žujejo producenta in konsumenta. Fopol- noma brez trgovine ne bo mogoče biti nikoli, to se razume samoobsebi ; ali večkrat bo mogoöe odstraniti nekatere člene posredajoče trgovine, brez ka- terih je mogoče biti". Zadrage ne narekajejo boja trgov- stvu na sploh, nego le onema dela, ki zlorablja gospodarske sile poljedtlca. „Kakor se bojujejo kreditne zadrage proti denarnema oderaštva, tako so nakapne in prodajne zadrage najboljše sredstvo v boja proti blagovnema ode- ruštva", pravi dr. Erll v svoji znameniti knjigi : „Poljedelsko zadrnžništvo na Nemškem". Da imajo zadrage le ta namen, dokazaje sklep nemškega zadraž- nega shoda v Monakovem (menda 1. 1903) in letošnjega avstrijskega zadražnega shoda na Danaju, „da se imajo gospo- darske zadrage uatanavljati navadno tam, kjer je treba izločiti nepošteno, odirajoče trgovstvo, ali kjer je obvarovati ali izkoristiti posebne agodnosti skapne nabave in prodaje. (Predlog V. Ker- bler-ja.)" Vaa gonja, katero je bilo vprizorilo trgovstvo na Slovenskem nasproti gospo- darskim zadragam, je bila neprimerna in pretirana, ker je hotela z vodo zliti iz kopeli ob en em tadi otroka. Opravičena je bila le deloma tam, kjer so se asta- novile zadrage gotove vrste (kakor n. pr. kon8amne), kakor amo prej rekli, iz kljabovalnosti in politično-strankarskih ozirov. Gonja je nekoliko potihnila, deloma, ker je trgovstvo uvidelo, da je njegovo nasprotovanje pretirano in brez- vapešno, deloma, ker so dejstva naučila prizadete, da ne gre astanavljati za- drage 8arao iz kapric. Ali# gonja bo morala tadi popolnoma ponehati, kakor hitro nastopimo na Slovenskem s pro- gramatičnim razvijanjem poljeJelskih gospodardkih zadrug. U tega program» bodemo morali sicer izločiti „načeloma skapno nabavo kolonijalnega blaga", kakor se izrazi Viktor Kerbler v svoji knjigi „Poljedelsko zadružništvo v Zgornji Avstriji". Konsumna društva, ki se bavijo z nakupom in oddajo kolonijalnega blaga, ne smemo favorizirati, nego ovirati njih nastop. Le tam, kj#;»r smo popolnoma prepričani, da so na mesta, le tam jih bodemo trpeli, vendar pa skrbeli za njih razvoj, da obvarajemo člane neprilik. Naš program se bo moral ozirati pri skupni nabavi, da delujerno na to, da so, bodisi potom posebnih nakapnih zadrag ali v zvezi z do^edanjo našo kreditno organizacijo, omogoči in razvije nabava poljedelskih potrebščin. Med te štejemo : Umetna gnojila, krme, semena, modra galica, žveplo, ogljo in poljedelski stroji ter orodja. Med ametnimi gnojili imenujemo : Tomaževo žlindro, kajniš, kalijeve soli, saperfo^l'iti in čilski soliter; med krmili pa: koruzo, otrobi, sladne mekine, tropine od piva ječuen za krmo, oljnati hlebci >. dr. Delovati moramo na to, da opastijo drage kme- tijske organizacije, kakor n. pr. kmetijske dražbe, skupno naročevanje zadragam, ki so po svoji obliki in (inančni zmož- nosti bolj ugodne za tako delovanje. Kmetijskim draštvom ostane potem še vedno dovelj, da ne rečemo preveč delokroga v pončne in drage svrhe. Zato načelo ae je izrekel tadi zadražni shod na Dunaja, ko je sprejel predlog dr. E. Tiirck-a, katerega smo naveli v toza- devnem poročilu o zadražnem shoda. Za skapno prodajo poljedelskih pridelkov in izdelkov bomo delovali na to, da se ustanovijo poedine zadrage : mlekarske, skladiščne, vinarake in kle- tarske, sadjarske, hmeljarske, govedo- in svinjerejske, zeljarske itd.; dalje mlinar- ske in drage kmetijsko-obrtne, ter ko- neßno zadruge za nabavo strojev, za zavarovanje goveje živine itd. Za pra- vilni razvoj te zadružne panoge nam bo treba skrbeti, da se ustanovijo posebne centrale za mlekarske, vinarske i. dr. ! zadruge. | Gospodarskih zadrag imamo na I Slovenskem že precejänje število. Nove ustanavljajmo le koliko in kjer jih je treba, a izpopolnjajmo to kar imamo, ne za nas, nego za naše ljadstvo, za naä narodni, zdrsvejši naraščaj ! S. P. LISTEK. Naše društvo! Šaloigra v cncnx dejanju. (Iz nemščine). (Dalje in konec). F r a n c i k a (razburjena): V tem tiči kaka spletka — M a r i č k a (segne vm'es): Prosim, saj se ni koiičano. (Vzdigne se zmagovalno in ponosno.) Kdo glasuje za me? VSe obscdc. Marička: Za Boga, ne šalite se vendar. Kdo glasuje za me? Eno treba vendar izvoliti — tedaj — (Malo odmora med katerim se druge ne ganejo ter brezbrižno «ledaJ^ v stran ali pa strme v zrak.) Kaj — kaj P°menja to? V a 11 k a (strese s srcehom iz sebe): Da smo si da,e vsaka sebi svQ. glas! Ha> a> a' zdaj se vam tudi jaz lahko smejem. S e (poskočijo živahno kvišku.) yjaslednje se mora zaporedoma naglo vršiti.) kriv ^.arička (Franciki): Ti si tega ' " si vse nadražila proti menu me"irovalaCika:NaSprOtnO'tiSipr0ti nikHo etka: Te brezmejne hudobije ti mkdar ne odpustim Netka! N e t k a : In jaz te niti ne pogledam več, Metka ! M a r i č k a : Z dobro vestjo ne mo- rem nobene izmed vas voliti za pred- sednico. Francika: Jaz ne morem razu- meti, kaj se ti domišljaš. Jaz sem ravno toliko, kolikor si ti. Anica: In mari jaz ne? Zakaj bi bile ravno ve? Rezika, Ivanka, Metka, Net- k a (vse križem): Gotovo da, jaz tudi nisem slabša! M a r i č k a: Jaz sem prav gotovo edina med vami sposobna za predsed- nico. Francika: Draga moja, ti se pre- vzemaš. Jaz ne veni še, katera je mo- dreja. Anica, Rezika, I v a n k a, M e t- ka, Netka (vse križem) : Tega kar ne dam veljati, jaz sem enako modra — jaz imam enako pravico predsednica biti — ve pač niste nič boljše — nobena sposobnejša od mene — Marička: Z vami ni nič početi; vidi se, da nimate nič moškega, Radi svoje nesložnosti ne morete niti društva ustanoviti. Francika: Seveda, ker hoče vse prav imeti. Anica: Ve ste vse zavidne. Rezika: Ve ste domišljave. Netka: In prepirljivke. Vse (skupaj z veliko odločnostjo) : In če ne postanem predsednica, tedaj sploh izstopim iz društva. V. prizor. (Gospa Gozdnikova nosi na ponu- dilni deski opravo za punč v kozarcu.) P opr e j š nje. Gospa Gozdnikova: Ljube deklice, sodila sem po vašej živahnosti, da je društvo srečno ustanovljeno. Zato j vam prinašam prijeten požirek, da se okrepčate ter izpijete čašo na zdravje novorojenemu društvu. Saj je vendar lep napredek, da se mlada dekleta lahko ponašajo: Me smo ustanovile društvo! M a r i č k a (prctrgano) : Društvo — je — razpuščeno. Vsa dekleta stojč v skupinah — zme- dene — s pobešenimi očmi. Gospa Gozdnikova jih opazuje začudena in zastor pade naglo. Do pi si. Iz Šempasa, dne 5. julija 1906. — Danes smo pokopali plemenitega moža, naäega žapana, gosp. Antona pi. Monari- Neafeld. Pokojnik se je porodil v De- vinu dne 18. decembra 1840. Oče nje- gov je bil užitninski uradnik rodom iz Ogleja, mati njegova pa iz znane rodo- vine Peric. Kot mladeniö 12. let je prišel naS Tončili v Šempas; šolal seje nago- riški realni Soli, potem pa neprestano bival v Šempasu. Po smrti svojega očeta je prevzel oskrbovanje očetovega velepo- sestva. V mladosti se v obče ni pečal z javnimi zadevami, pač pa v starejši svoji dobi. Pod dvema župnikoma je bil prvi cerkveni ključar, dolgo vrsto let je bil kr. šol. nadzornik, od 1. 1895 je bil ad starešinstva in od 1. 1899 je županil Šempaski občini. Zadnja leta je bil tadi nd okr. cestnega odbora. Radi svojega občeko- ristnega delovanja je bil od cesarja od- likovan z zlatim križem s krono za za- slage. V oböini je bil jako priljabljen, ker je V8akemu kadarkoli mogoče rad po- magal in koristil, nikogar pa žalil. Ostal je do svoje smrti samec; da je bil re» doma in široko po deželi izvanredno priljabljen, dokazovalje danaänji pogrebni sprevod. Žalni sprevod je vodil monsig. prelat, dr. Jožef GabrijevčiČ v spremstva Se 4 duhovnikov. Pogreba se je vdeleži I osebno voditelj c. kr. okr. glavarsWa v Gorici, dvorni svetovalec gros Attems, c kr. komornik, gros Žiga Attems z grofico soprogo, blagorodni g. deželni odbqrnik Iv. BerbnČ, dalje cestni okr. odbor skoraj polnoätevilno s svojim predsedaikom g. Ant. Klančič-em na čeln. Videli smo dalje pri^pogrebu zastopnike bližnjih žu- panstev, lepo število gospodov učiteljev, celo iz Solkana in Dornberga, vse do- mace odličnjake in mnogobrojno vrsto občinarjev. Sprevoda so se udeležili gg. orožniki, vsi domači uradi in šol. mladina pod vodstvom g. nadačitelja Franceta Križmana. Domači pevci so blagemu po- kojniku peli abrane žalostinke pred hišo, v cerkvi in na pokopališču. Pokopali smo možaka, ki je javno in nevstraäeno kazal svoje trdno versko prepričanje pa tadi ljubezen do sloven- skega Ijadstva. ŠempaBka občina po pravici žalaje po njem, ker jej ne bo lahko vdobiti mn vrednega namestnika. Žal, da setudi njegovo veleposestvo razdrobi, ter. se zopet zmanjša število naših veleposestev. Domači starešine so ma skazali posebno cast in ljubezen, da so ob sprevoda djansko sodelovali stem, da so ga nosili, ma svetili in nosili mu darovane dra- gocene vence. Sv. Lucija ob Soči. — Sv. Lacija ob Soči je postala prvo zavetje — barab. — Toliko gnoja in pohujšanja se ni vi- delo ves čas deb „nemäko-italijanske" železnice, kakor sedaj pri tern kosu nove erarske ceste. — ltalijansko podjetniätvo tem raje vzame na delo, Čem večje ba- rabe so. Ob deževnem vremena, — in to ni ravno redko pri nas, — se zberejo vse „haupt-barabe", in tedaj ni človeku ob- stanka v vasi. —• Vpitju in kričanja ni konca ne kraja. Pijane barabe se vlačijo okoli in preklinjajo, da je človeka kar groza. Izjem sicer ne delam, ali prven- atvo moramo po vsej pravici pastiti — Eranjcem. Žalostno, da so nam lastni bratje taki — ali resnično. Pravega po- čitka in mirn ne vživamo niti po noči niti po dnevi. Večkrat vidimo take ba- rabe pijane ležati na cesti kot hlode, ali pa ubijajo cele noči z kričanjem in se metajo s kamenjem, da se mora v samo- obrambo rabiti tadi — samokres. Mirni vaačani željni in potrebni počitka, niso nikdar gotovi nemotenega spanja, kajti vsak hip jih lahko vzbadi ponoönö rjo- venje... Žapanstvo bi bo moralo pač vzbu- diti in obrniti večjo skrb na javno var- nost in red v občini. — Zahtevamo le, kar je potrebno. Povsod proganjajo ba- rabe in izrodke, le pri nas se jim daje popolna prostost. — Pazimo vendar na svoj ugled! BodoČnost Sv. Lacijezahteva moderno in racijonalno upravo ! Ne pa protiljud8ko, kjer gospodarijo samo ne- kateri — plutokrati. Pri gradnji uove erarake ceste ni sliäati še o kakih posebnih nesreöah. Nekaterim delavcem je poškodovalo ka- menje nekoliko roke ali noge. Ko se je raznesel glas, da je na gorižki postaji samo neroško - italijanski napis, tedaj je zavräalo. Ljudstvo se pri- pravlja na — demonstracijo. Najbrže ne pojde nihče k otvoritvi železnice. Pačbi morale pri tem vse ob želežnici • stoječe občine enotno postopati. — Gospodje, pozor! Ne igrajte se z ljudstvom ! Italijanskega jada Bolafija magazin vina je — zaprt. — Zopet Slovenec in družina brez kruha. Politiöni pregledL Državni zbor. Poslanska zbornica bode imela. soje baje do 15. t. m. Ta dan pa se bodo po- slali poslanci domov in se jim bodo za prihodnjo sejo poslale pozivnice na dom. Na ta način ne bode treba zase- danja odložiti, in volilni od9ek bode imel potem vsejodno svoje seje. Volilni odsek. Včeraj je volilni odaek zopet raz- pravljal o kranjskih mandatih. Te raz- I prave pa ni dognal, ker je imel italijanski poslanec Bartoli tri are trajajoč obstruk- cijski govor, in je biU seja po njegovem • govora prekinjena. Posl. BartoH je moško povedal, da bi bila volilna reforma le takrat pravična, ako bi dovolila Italijanom vse, kar zahtevajo ter potrdila vse kri- vice, ki so se do sedaj godile Slovencem in Hrvatom. i Ogrska delegacija. Zasedanje ogrske delegacije je bilo v soboto zaključeno. Ogrske narodnosti dobe jezika zmožne sodnike. V seji sinančnega odseka ogrskega državnega zbora je priznal ogrski jastični minister Polonyi, da so zahteve ogrskih narodov deloma opravičene. Izjavil je, da nastavijo v krajih, kjer stanujejo ne- mažarske narodnosti, lake sodnike, ki bodo zmožni dotičnega jezika in ki bodo sposobni, da nadzorujejo tolmače. To se sicer samo ob sebi razame, ali se bo pa izvedlo, je drago vprašanje. Ogrski primas-nadškof proti slovaškim listom. Kardinal knez primas Vassary ovira na V8O načine slovaško časopisje. Sedaj je odposlal duhovnikom svoje škofije okrožnico, v kateri nalaga istirn, naj skušajo z vsemi sredstvi proprečati, da se slovaäki listi širijo med kajoiiške vernike. lstočasno je kardinal zabranil listu „Katoliške Njvine", ki ga izdaja slo- j vaäki poslanec in župnik Martin Rollar, da ne sme nositi naslov „katoliäke". Pretep v italijanski zbornici. I ltalijanska zbornica je dala vsredo • zaapnico mornarici. Repablikanci so nato ogorčeni napadli predsedstvo. Nastal je pretep, v katerem je večina stisnila repablikance v kot, da so se umirili. Korejski cesar japonski jetnik. „Times" poročajo iz Šangaja: Ja- ponska posadka v korejskem glavnem mestu Söul je vjela korejskega cesarja. Japonske oblasti izjavljajo, da je to edina pot, da končajo nemire. Domače in razne novice. Za „Šolski Dom" so plačali uprav- niätvu : Veleč. g. Blazij Grča, žapnik v Šempasa na mesto venca na grob g. Aqtona pl. Monari 30 K. Srčna hvala ' Imeiiovanja. — Račanski svetnik, g. Karol Corsig je imenovan viäjim račanskim svetnikom pri račanskem od- delku trzaäkega namestništva. Cesar je imenoval dvornima sveto- valcema najvišega sodišča svetovalca vi- šega deželnega sodiäöa v Trstu, Avga9ta J a k o p i č a in svetovalca višega dežel- nega sodišča trzaäfcega, Emilija conte S m e c h i a, ki je prideljen pravosodnema ministerstvu. Zrclostiii izpiti na tuk. državni vlšji gimnaziji. — Včeraj so končali na tukajšnji državni višji gimnaziji astmeni zrelostni izpiti. Delalo je izpite 33dijakov. Napravilo je izpite z odliko 6 Slovencev in 2 Halijana. Za 2 meseca sta padla 2 Slovenca in\ 3 Italijani, za celo leto pa 2 Slovenca. Slovenski odličnjaki so ti-le: gg. B o g a t a j Milan iz Sočp, 13 r e 1 i h Lvo iz P^dmelca, Faninger Rihard iz Bovca, K e m p e r 1 e Lavoslav iz Hadajužne, P a v š i č Anton iz Kronberga, Š č u k a Jožel iz Ike. Z dobrim vspehom pa so napravili izpite ti-le Slovenci: D e v et a k Fran iz Št. Andreža, J a k o n č i č Her- menegild jz Parana (J. Arner.), Kazmin Ernst iz Št. Andreža, Močnik Fran iz Gorij. P a v 1 e t i č Avgust iz Š*. Andreža, Pisk Anton s Pečin, Poberaj Andr. iz Solkana, Rasjan Fran iz Gorenje Vrtojbe, Schwei Ernest iz Čač (Ko- roäko), Sedoj Avgast z Züge, So ban Alojzij iz Koprive, Toroš Miha iz Me- dane. Konee šolskega leta na tuk. višji realki. — Konec šolskega leta na tuk. višji realki je bil v četrtek. Ta zavod je obiskovalo v minolem šolskem letu 389 učencev, med katerimi je bilo 113 Slovencev, 224 Lahov, 46 Nemcev, 1 Hrvat, 1 Ceh, 1 Poljak in 1 Španec. Prvi red je dobilo 270 učencev, dragi red 70 in tretji red pa 4 učenci. Ponav- Ijalni izpit je bil dovoljen 24 učencev. Slovenska odličnjaka sta Schweiger Franc in Terčič Anton. Na državni vlšjl realki so ; napravili maturo z dobrim vspehom Slovenci : Janovsky, Pirjevec, Gabršček in Ličar. Jeden Slovenec je padel na 2 meseca. Na žeiiBkem učlteljišču so pričeli ustmeni zrelostni izpiti včeraj. Konec šolskega leta v „Šolskem Domu". — Danes so končali s sv. mašo, ki je bila v žapni cerkvi sv. Ignacija, zavodi „Šolskega Doma" svoje letoänje j šolsko leto. 0 tem kaj več prihodnjič. J Razstava ročnili del> „Solskcm Domu". — V nedeljo in v ponedeljek so bila v „Šolskem Doma" razstayl.ena ročna dela učenk „Šolskega Doma". Raz- stavo si je ogledalo mnogo občinstva in se je o nji izreklo jako laskavo. Ta raz- stava je bila v resnici lepa in je pre- segala one prejänjih let. 0 nji bode v našem lista še govora. Sloveuske trobojuiee ob otvo- ritvi bohinjske /elcznicc. — OJ mno- gih strani nam poročajo, da je tolminsko glavarstvo prepovedalo razvijanje slo- venskih trobojnic ob progi bohinjske že- leznice na dan slovesne otvoritve. Mi tega nikakor ne verajemo, ker smo pre- pričani, du tolminsko glavarstvo kaj ta- kega prepoveoati ne more. In da je to naše mnenje popolnoma ulemeljeno, do- kazujo tudi brzojavka, katero je priobcil v soboto neki tuk. list in ki sedoslovno glasi: „Tolminsko glavarstvo dovo- lilo na poptajah le deželne in cesarske zastave, slovenske izkljačene". Torej na postajah so le deželne in cesarske zastave dovoljene, dočim je samo obsebi omevno, da smejo zasebniki na svojih hišah in posestvih, ki leže ob železniški progi, razobesiti slovenske ' trobojnice po svoji volji in kolikor jih hočejo. Postaje so namreč državna last in razpolagajo torej ž njimi državne oblasti, katerim se ne bi bilo pri sedanjih razmerah, ki vladajo v Avstriji, prav nič čaditi, ako bi bile dovolile na postajah celo Črno-radeče- ramene zastave. Da so te oblasti nasproti Slovencem skrajno brezobzirne, dokazajejo dovolj le nemško-italjanski napisi na goriški po- ataji. Pomisliti je treba namreč, da teče nova železnica po izkljačno slovenskih tleb, na katerih se nahaja tadi naše glavno deželno mesto, katerega pravilno ime je edino le Gorica, dočim sta imeni Görz in Gorizia le dve spaki, kateri so nadeli temu mestu tojci, ki so vdobili v njem premoč, ko se ni naše ljudstvo še narodno zavedalo. Pomisliti je treba dalje, da tvorijo Slovenci polovico auto- htonnega prebivalstva v Gorici, o čemer so se državne oblasti že kedaj prepričalo, ko so na podlagi obstoječih postav pri- morale mestno apravo, nahajajočo se sedaj v italijanskih rokah, da je morala ostanoviti v Gorici slovensko ljudsko šolo. Dalje so v Gorici pri vseh državnih uradih tadi slovenski napisi, in so torej državne oblasti že kedaj morale pripo- znati, da smo Slovenci v Gorici doma- čini in ne tujci. In če je državna oblast pri določenju napisov na goriäki postaji nove železnice izključila slovenski napis, dokazala je torej svojo skrajno brez- obzirnost do nas Slovencev, ki presega vse meje. Taka brezobzirnost je naravnost izzivanje. In ako bi si tako izzivanje dovolila tadi s tem, da bi smele na po- stajah bohinjske železnice ob slovesni otvoritvi mesto slovenskih trobojnic vihrati črno-rudeče-rumene zastave, bi se ne bilo prav nič čuditi. Do česar pa bi zamoglo tako postopanje državnih oblasti dovesti Slovence, na to ti krat- kovidni Ijadje niti ne premislijo. Torej slovenske trobojnice na za- sebnih posestvih niso prepovedane, in naäe mnenje je, da bi morale vihrati te na dan otvoritve kolikor mogoče gosto ob vsi progi od Jesenic pa do Trsta ter dokazovale onim činiteljem, ki se bodo ndeležili otvoritve, da teče bohinjska že- leznica v resnici izkljačno le po slo- venskih tleh. To naj bi se zgodilo po našem mnenju tadi tedaj, ako bi se slo- , venake občine zaradi prizadetega nam nečuvenega žaljenja oficijelno ne ude- ležile otvoritve, ako se nam do istega dne ne dä zadoäcenJA s tem, da se na- pravi na goriški postaji tudi slovenski napis. Da bodemo storili Slovenci vse korake, da se nam to zadoščanje dä, to je samo ob sebi umevno. ¦ * * Ko smo zgorajšnjo vest napisali, se nam je povedalo, da okr. glavarstvaniso nikakor prepovedala slovenskih troboj- nic, ampak da so le povabila občinske zastope, naj bi ti o priiiki slovesne otvo- ritve nove železnice okrasili železniške postaje z zelenjem, s cesarskimi in z de- želnirni zastavami. Toliko se nam je torej jovedalo. Akoje temu tako, naj bi naši občinski zastopi le takrat okrasili postaje, ako ae da Slovencem zadoščenje s tem, J da se napravi na goriški postaji sloven- j ski napis in ako bodo smele na postajbh vihrati tadi slovenske zastave. V nasprotnem slačaja pa naj si državna oblast svoje postaje okrasi kakor ji Ijabo, samo pazi naj na to, da ne bode preveč izzivala Slovencev v njih lastni hiši, prvič ker je to grdo, in dra- gič ker ni tadi izključeno, da bi tako | izzivanje ne imelo slabih posledic, za katere pa bode odgovorna jedino le dr- žavna oblast. Drugače pa ponavljamo še jedenkrat. Slovenci, razobesite ob celi progi nove železnice od Je3enic pa do Trsta na dan slovesne otvoritve sloven- ske trobojnice, Četadi bi izostala vsaka oficijelna adeležba od strani naših občin in duhovenstva, v slnčaju, da se do takrat v Gorici storjena nam vnebovpi- joča krivica ne popravi. Veselica v „Šolskem Domu". — Kakor druga leta, so tadi letos p.'iredili ob sklepu SoJskega leta v „Šolskem Do- ma" šolsko veselico. Te veselice so na- šlm ljudem jako priljabljene, in je po- polnoma prav, da so postale tako rekoč nekako obvezne. Veseli se jih posebno šo I ska mladina in njeni stariši; pa tadi prijateljem äolske mladine so tako po- väeci, da je njih obisk od leta do leta večji, o čemer smo se prepričali v so- boto in tudi v nedeljo, ko se je veselica ponovila. So pa tadi res ljabke take ve- selice, pri katerih nastopa naša äolska mladina, naäa nada. In da so te veselice lepe in ljabke, zato skrbe njih priredi- teljice pri izbiri snovi zanje. 0 tem smo se prepričali kakor draga leta tako tadi letos. Prva točka vsporeda je bila Par- mova znana koracnica „Mladi vojaki". Ta so nastopali „mladi vojaki" — dečki IV. razreda — s öakami, s paškami in s sabljami, seveda so bile cake iz papirja in puäke in sablje iz lesa. Ali korakali so mod petjem, ki je bilo spremljano z gla8ovirjem, tako moško in tako precizno po taktu, kakor da bi bili res pravi vo- jaki. Dd je pa bilo pevanje te lepe ko- račnice izdatnejše, pripomogle so s svo- jim peljem tudi gojenke viäjih razr. Da je vzbadila ta točka med občinstvom burno ploskanj), razume se samo ob sebi. Vsa cast g.öni u^iteljici E. Arko, Pomagala je pa tadi g.čna ač. R. Lakan, da je tako vrlo izvežbala „mlade vojake". — Ljubk je bil potem dvogovor „Vpra- šanje solnčecu", katerega sta imeli maihni deklici III. razreda Kralj in Kravanja, kateri je izarila g.čna ačiteljica Ruža Lakan. — Pesem „Slovenskim mladen- kam", katero so pele učenke pripravljal- nice s spremljevanjem na glasovirju, je bila tako dobro peta in je občinstvu tako ugajala, da so jo morale na občno željo ponoviti. Izačil jih je v petju vadnični učitelj, g. K. Š i r c a, ki jih je tadi na glasovirju spremljal. — Prav lepo in raz- ločno je deklamoval potem učenec IV. razreda H. Demšar Gregorčičevo pre- krasno pesem „Soči". Mladi in korajžen deklamovalec je pa tadi žel zasluženo občno pohvalo. Podačevala ga je g.Öna ačiteljica Pavla Ma k a c. — Nato so nam lepo in ubrano zapele učenke obrtne äole prelepo milotužno hrvatako pesem „Za- šuštelo je vejevje", katero je spremljal na glasovirju neutrudljivi gojitelj sloven- skega lepega petja, župnik, preč. g. Ivan K o k o ä a r, ki jih je to pesem tudi navadil. Neizrečeno je ugajala oböinstvn tadi 6. točka vsporeda „Kolo", katero so pro- izvajale pod vodstvom g.čne učiteljice K. Arko učenke III.^ in IV. razreda. G.čni Arko čestitamo na tem vspehu. Med spremljevanjem glasovirja so namreč te majhne deklice pele neko pesem ter se med petjem tako precizno po takta kretale ia eukale, da se jih občinstvo kar ni moglo nagledati. Seve, da so je morala tudi ta točka ponoviti. Pod vodstvom vadničnega ačitelja g. E. Širce so nam potem zapele učenke pripravljavnico in obrtne äole pesem „Domovina1' s spremljevanjem na glasovirju, katero je oskrbel sam g. E. Širca in ki se je morala na zahtevo od- činstva tadi ponoviti. Veselica je koiičala z igro „Naše druätvo-'. Ta igra se ne da tako lahko predstavljati, kakor bi človek mislil, in sicer zaradi tega ne, ker se dejanja v nji skoro nič ne spreminjajo. Da je pa pri vsem tem izborno izpala, zato gre hvala poleg igralk g.čnivadnični pomožni učiteljici Lavoslavi K o r Š i č, katera se je na tem polju že draga Iota izkazala kot izvrstna učiteljica. Igralke so bile : učenki obrtne äole Olga Kuätrin in Erna Fon ter učenke pripravljavnice: Ljudmiia Pozar, Josipina Ambrožič, Gabrije'a Ra- jer, Ernestina Rutar, Berta Škrjanec in Francika Pagon. Igrale so vse tako ži- vahno in nastopale so tako sigurno na odru, kakor da bi mu bile že vajene, čeravno so šele prvikrat naslopile kot igralke. Hotele so si namreč astanoviti žensko društvo, kakoršnega še ni. Pa že pri tem, kako naj se druätvo imenuje, so bile tako različnega mnenja, da se niso mogle v tem vprašanju zjediniti, če- ravno so malo poprej zutrjevale, da h j- čejo vedno složno nastopati. Prešle so k volitvi predsednice. Volitev se je vräila najprej tajno po listkih, ali bila je brez- vspešna, kajti vsaka izmed njih dobilaje le po jeden gla?, namreč tisti, katerega ai je sama dala. Poskušale so z očitno volitvijo. Valale bo jedna za drago in vsakikrat ko je ta ali ona vatala, bile so pozvane tudi drage, ki so zadovoljne, da postane ta predsednica, da se vzdignejo 8 svojih sedežev, a vsaka, ki je vstala, ostala je osamljena, oatale pa ineato da bi se vzdignile s sedežev, so sejirogale. Nazadnje so se prav pošteno skregale, očitajoč draga drogi nevoäljivost, nespo- sobnost za predsednicD itd. itd. in raziti so se naposled morale, ne da bi bilo društvo ustanovljeno. Ta igra je vzbujala med občinstvom občo veselost, ki je skazalo igralkam svojo hvaležnost s tem, da jim je na koncn burno ploskalo ter se razšlo prav zadovoljno, ker je vžilo med našo mla- dino par tako lepih uric. Omenimo naj äe, da je prevzela vso prireditev veselice g. čna učiteljica E. Arko, kar ji je provzročilo gotovo mnogo skrbi in trud». Cast in hvala ji, kakor tudi vsem drugim, ki so se na ta ali oni način trudili, da je veselica tako lepo vspela. Oečinstva iz vseh slojev je bilo v soboto in v nedeljo obilo, posebuo pa v nedeljo, in bilo bi ga v nedeljo še več, da ni deževalo skoro do ure, ko je imela veselica priceti, tako, da so bili mnogi mnenja, da veselica izostane, posebno ker se je vräila na prostein, namreč na dvorišču „Šolskega doma;'. Sklep šolskega lela v otroškem vrtu pri sočinem mostu vršil se je dne 6. julija t. I. Obisk tega važnega zavoda za razvoj naäega slovenskega naroda v okolici goriäki je pičel, ako- ravno požrtvovalna vrtnarica, gospodična Maraž, posveti vse svoje moči temu zavodu, ter doseže najboljše vspehe, kakor smo se prepričali. Gojencev je bilo v zimskem öasa do 30, kojih ätevilo se je skrčilo skoraj na polovico, kar je obžalovanja vredno. Zatorej priporočamo ta zavod posebno Slovencem, stanujoeim ta kraj in onkraj sočinega mosta pri Pevmi. Vozue ceuc na novi žoleznici bodo nastopne: Iz Trsta v Gorico: brzo- vlak I. razr. K 720, II. 440, III. 2.5 0; osebni vlak: I. razr. K 510, II. K 3 — III K 190; tja in nazaj: brzovlak: I. r. K 8-20 II. 6-10, III. 4 — oiebni vlak I. razr. K 630, II. 4-70, III. 310. Trst-Sv. Andrej-Opcina: I. razr. K 370, II. 2 30, III. 130; osebni vlak: I. razr. K 250, II. 1-50, III. 090; tja in nazaj: brzovlak 1. razr. 490, II. 3 70, HI. 240; osebni vlak I. razr. K 3 80, II. 280, III. 180. Soäka podružiiica S. P. I) pri- redi v nedeljo dne 15. t. m. druätveni izlet na Stol (1667 m.) Odhod iz Koba- rida in iz Bovca v soboto 14. t. m. ob 4. nri popoludne. Izletniki bodo preno- čevali v planini pod vrhom. lzgledl rodoljubja. — Pod tem naslovom piäe sobotna „Edinost"' do- slovno : „Abitarijentje tukajänjega komu- nalnega gimnazija so nabrali za „Lego Nazionale" 2500 krön. — Kar priznajmo odkrito: to je izgled rodoijubja, kakor- änega bi zaatonj iskali med dobršnjim delom naše učeče se mladine. Ko smo citali o tem činu rodoljubja med itali- jansko mladino, a smo se obenein spo- minjali, kako se je del naše slovenske mladine začel postavljati na stališče bla- ziranosti, s katerega se nekako zanič- Ijivo, od gori doli in preko rame, ozira na träte Slovence, ki so äe tako — kako bi rekli ? — nemoderni in nazadnjaäki, da se se pth-ijo in razvnemajo radi takega anakronizma, kakor je nacijona- lizem-----------ko smo videli to razliko uaej italijanskim navduäenjem in sloven- skim indiserentizmom, postalo nam je tesno pri srcu in — sramovali smo se. Koliko vzviäeneji so nam morajo videti oni izaeljenci, ki morajo s tre- ßnhom za kruhom v daljni svet preko äirnega oceana iskat si — domovine. ^a, veče število izaeljoncev, Hrvatov, Bolgarov in Črnogorcev, ki odhajajo v Ameriko s parnikom Avatro-Amenkane, Je zložilo te dni razmerno veliko svoto n» korist družbe sv Girila in Metodija. Sirote ! Stara domovina ni imela kraha z»nje in pognala jib je v svet. A pred odhodom v novi svet, na iskanje nove domovine, so se spomnili svojega rodu, ^ ostaje v tej stari domovini. Ni-li to pprav ganljiv izgled rodoljubja... Iz trdih in s solzami namočenih tal — bede in ! revščine klijo dehteči cvet Ijubavi do 1 svoje krvi. j Oni slovenski blaziranji pa naj le \ sramujejo 1" Nesroča na delu v Trstu. — V soboto zveöer, ko so, kmalu po 6. uri privezovali parnik „Miramar I" ob potnolu bv. Karola, je počila debela vrv ter s tako silo oävrknila po levi nogi tam sto- ječega 56-letnega mornarja Ivana Ste- I pica, da mu je nogo nad členkom po- | polnoma odtrgala. Oltrgana noga je odle- tela kake štiri korake daleč, dočim se ! je nesrečni Stepič zgrudil brez zavesti j na tla. Prišel je k njemu zdravnik se zdravniäke postaje, ki ga je dal nemu- doma prenesti v meatno bolniänico. ' Družba sv. Cirila in ületoda v Ljubljaul vsem svojim podruiuicam. — Tvrdka Adolf J^cobi na Danaju — ena prvib, če ne prva te stroke v Av- striji — je sklenila z našo družbo jako ugodno pogodbo. Zavezala se je namreö, da bo odda- jala odstotkeod prodane svote za svalöicne papirčko in ovitke, kojih ovoji oziroma äkatljice so opremljene a sliko sv. Girila in Metoda, s slo7easko trobojnico ler na- pisom: „Mal položi dar domu na altar". Kakor se nam je zatrjevalo do sedaj z merodajnih strani, so ti novi papirčki in ovitki izborne in brezkonkurenöne kakovosti. Kadilei si menda ne morejo želeti boljšega. Cena na debelo in drobno pa kon- kurira s ceno drugih izdelkov te vrste. Zato se pozivljemo danea do svojih podrnžnic in njih družbenikov ter do vseh somi^ljenikov, prosed, naj pazijo na to, da bode vsakdo, ki prodaja te vrste izdelke, imel na prodaj edinole družbine svalčične papirčke in ovitke. Ko bi vsi naši somišljeniki rabili 8ploh le tisto blago, ki se prodaja naši družbi v korist, bi s tem postali te vrste dohodki največji in najstalneji, kur jih ima družba poleg prispevkov svojih po- družnic. Vodstvo družbe sv. Girila in Metoda. Drnštvo „Abstinent" v Ljubljana vabi na protialkoholno zboiovanje, ka- tero priredi v nedeljo, dne 15. julija 1906 v mali dvorani hoteta „Uaion" v Ljubljani s sledeöimi predavanji : Dopo- ludne od 9. do 12. ure: L. Smolnikar : Zgodovina protialkoholnega gibanja. Dr. J. Ev Krek: Alkohol in produktivni stanovi. Prof. E. Jarc: Alkohol in inte- ligenca. Dr. Brecelj: Alkohol in duh. M. Stekar : Žensko vpraäanje in alkoholizem. J. Erženova : Delavke in alkohol. Popoludne od 2. do 6. are: Dr. Doläak: Alkohol in telo. I. Podlesnik : Abstinenčne organizacije. M. Moškerc : Alkohol in tisek. Er. Avsec : Alkohol in narod. Ant. Jarc : Alkohql in vzgoja. L. Lenart: Kako razširimo abatinenčno gi- banje? Po vsakem predavanju prost razgovor. Zvečer ob polu 8. uri v veliki dvorani hotola „Union" veselica z godbo, petjem, deklamacijami itd. Vstopnina k predavanjem in veselici 1 K. Za dijake, člane in odposlance druätev 50 vin. Vstopnice se dobe v traüki gosp. Šoukala Pred škofijo, pri društvu „Abstinent" v Ljubljani in 15. julija pri blagajni. Vpeljava državnih avtomobilnih prog. — Poštna uprava se peča zdaj z novimi osnovami, ki se razločujejo od povišanja poštnih pristojbin s tem, dase širše občinstvo zanje simpatično zanima. Po vsej Avstriji mislijo namreč vpeljati državne avtomobile v poštne svrhe, ka- kor je to že n. pr. slučaj na Bavarskem. Tam so se avtomobili v take namene fi- nancielno in praktično prav dobro ob- nesli. Tudi ni prišlo do nikakšnih ne- prilik bodisi pozimi, ali poleti na äe tako slabem terenu. Avstrijska poštna nprava misli torej vpeljati take avtomo- bilake črte, pri čemur bi jo delomapod- pirali lokalni interesentje, kakor je to tudi na Bavarskem. Avtomobili bi vezali kraje, ki nimajo železniške zveze, in bi služili za prevažanje poAtnih potrebščia in tudi potnikov. — Gene bodo nizke; 6—8 vinarjev za kilometer. Na enem avtomobila bo prostora za 20 potniko? in poprečna hitrost . o znaäala 20 km v eni uri. Po sedanjem položaju je so- diti, da m izpeljave te osnove v kratkem času izvräo. Morilka obsojena na smrt. — V Ljubnu je koncata v petek porotna obravnava proti sestrama Frideriki in Mariji Zoller, ki sta bili toženi, da sta v nekem gozdu bliza Miirzzuschlaga nekega dne meseca januvarja t. I. umorili za- sebnico M^yjr iz Danaja ter jo oropali. Izid obravnave je bil ta, da je bila Fri- derika obsojena na vislice zaradi umo a, nje sestra Marija pa zaradi posredne sokrivde na 18-mesečno ječo. (iro/.na snirt otroka. — Dne 22 unija je ätiriletni otrok posestnika Fajsa il Spodnje N)ve vasi pri Slov. Bistrici v žeji pil iz steklenice napolnjene z octovo (jesihovo) kislino. MisII] je, da je v stektenici voda. Ceprav so starši vi- deli kako se otrok vije v hudih bole- činah, niso klicali zdravnika. Celih 14 ar je ubogo dete prenašalo grozne muke predno ga je smrt rešila. Oče se bo imel zagovarjati pred sodiščem, ker je tako nevano tekočino zanikrno spravljal in ker ni klical otroku zdravnika. Anarhlsti v Šlcziji. — List „Kurier Lvowiki" hoče vedeti, da se našcesar ne bode udeležil vojaških vaj v Šleziji. Deželna vlada je baje doznala, da se je nastanilo zadnji čas v Šleziji veö anar- histov, ki se zdaj pazno zasledujejo. MIlo zopet podraženo. — Tovar- narji mila so sklenili, da milo zopet po- draže za 1 K pri sto kg. To je že tretje podraženje mila v enem letu ! Kobilice. — Iz Bukarešta poročajo od 27. t. m. : Prefekt v Tulči je obvestil vlado, da se je na donavski delti pojavil velik roj kobilic. Ministerstvo je odTre- dilo 100.000 frankov za uničenje kobilic. Cerkev zgorela. — Cerkev sv. M.haela v Hamburgu je popolnoma zgorela. Požar je uničil tudi več okolo cerkvo stoječih his. Anarhist Rosenberg prijet. — Pred nekoliko dnevi je opozorila ame- riška policija nemäko, da je odpotoval anarhist Rosenberg iz Amerike v Iwropo z namenom, da umori nemškega cesarja. Zdaj pa poročajo iz Hamburga, da je bil Rosenberg prijet v Altoni. Četadi niso, ko so ga preiskali, pri njem našli nič sumljivega, so ga vendar obdržali v zaporih. Knropatkinova knjiga. — Ruski general Kuropatkin, bivši poveljnik ruske armade v Mandžuriji, je spiaal ob- širno knjigo, bavečo se z vzroki ruskega poraza v rusko japonski vojski. To knjigo obelodani Kuropatkin v najkrajšem času. Med drugim bo baje v ti knjigi z urad- nimi brzojavkami in drugimi dokumenti dok zano, da je imel Kuropatkin popol- noma vezane roke -in da so mu v Pe- trogradu vsak načrt prekrižali, ravno ko ga je hotel izvršiti. ajdovsho - vipausha podruznico „Slov. plan, društva". (üalje). Ko smo se navžili lepega razgleda in natrgali Sopek planink, krenemo po istem potu na Predmejo. Drugi ničmanj veličasten razgled nživarno iz Golakov. Golaki so trije: Veliki, Srednji in Mali ali Senožeški, ki je tudi najviäji, 1496 m. nad morjem. Mali se imenujejo zato, ker je njegovo površje — njegova glava — vrh — naj- manjša. Golaki se imenujejo zato, ker so njihovi vršaci goli, Na vrhu ne naj- demo nikacega drevja, in le slaba, drča- sta trava ter kaka posamezna planinska cyetica daje temu pustemn kraju roalo življenja. Tri bore mesece je tu življenje. Pač kratka doba. ali toliko znamenitejša. Na Golake dospemo po dveh poteh, ki sta zaznamovani po naši podružnici. Prva vodi iz Predmeje po cesti, ki drži v Smrekovo drago; druga iz Dola pri Kala (gostilna Krapež) po občini mimo Korenine na Ogence. / Mahnimo jo po prvem potu. Četrt ure hoda od Predmeje po lepi cesti grede, mimo „Volkove bajte" za streljaj nad tretjim semenjskim vrtom se doliti cesti. Jedna pelje proti občini Lokve, draga v Smrekovo drago. Mi krenemo na desno. Pot vodi, polagoma se vzdi- gajoč, vedno po gozdu do Podstrgariskega hriba. Tu kaže pšica na levi strani ceste na stezo, ki je isto zaznamovana. Komur je ijabSa cesta, gre po tej, a temu, ki prija bolj mehka, senčnata steza, ubere jo po stezi. Med mogočnimi jelkami sto- pamo še precej strmo proti vrhu. Tupa- tam hnšne čez pot plaha srna, ki nas v primerni daljavi prav diplomatično opazuje se svojimi lepimi ocmi. V ko- zavnicah se oglaša črna žolna s hrešče- čim glasom in pa zamolklo odmevajočim tolčenjem po suhem deblu. Ko dospemo vrh Strgarijskega ali „Sakramenskega" hriba, kakor ga nekateri nazivajo, smo zopet na cesti. Tu sta pričvračeni na močan, liLen drog dve tublici, ki smo ju postavili tudi mi; jedna pravi po- potniku, da se pride na desno na Senö- žeški Golak, a druga kaže na lepo, ravno cesto, proti Smrekovi dragi. Mi jo vda- rimo po prvi stezi proti Golakom. Zh- čelkom po mladem gozdu dospemo kmalu do podprte bajte; ta je bila nekdaj za- vetje lovcern, ki so hodili na divjega petelina. Ko krenemo malo na levo, pridemo v močan, star gozd, po katorem se vije po nas dobro markirana, lepa steza viäe in viäe. Ako hodimo mirno, zgodi se večkrat, da srečamo na tej samo- tnej poti divjo mačko, ki je za pregnanim | risom, medvedom in volkom še edina i večja zver v naäih gozdeh, pravi strah in groza piemenitej divjačini. V primerni visočini vidimo ob poti evetodi rodo- dendron. Tembolj ko se bližamo vrhu, tem slabejäo rast opazujemo. Drevje je vsak korak nižje in bolj krivenčasto. Zanimivo vam bo sliäati, da sem vkazal posekati tukaj 10 cm. debelo bukvo, ki jo rastla 113 let, a bukev iste debelosti je rn8tla pod Strgarijskim hribom pa lo 7 let. To so neverjetne razliko. —¦ Blizo vrha izgine popolnoma drevje in ko sto- pimo iz nizke meje, zasveti se nam vrh GolakH, ob kpterem raste še potleh pla- zeča se borovka. Ko vstopimD poleg znamenja, ki ga jo postavilo vojaätvo, smo iznenadeni lepega razgleda. Proti jugu in zahodu vidimo vso ono, kar smo videli a Kaclja, samo v večjem obsegu, a na vzhodu in soveru se nam prikaže nova slika. Najprej si ogledamo celo trnovsko planoto. To so prekrasni in veliko zlata vredni gozdovi. Proti severu obrnjeni vidimo pred seboj lep relief Tolminske. Km in drugo tolminsko hribovje nas kar očara in tam gori na severu — prav pred nami, se pa veličastno vzdi- guje proti nebu, naš starina — mogočni Triglav. Na levo od njega se vzpenjajo v zračne visočine šo drugi velikani kakor: Mangart, Grintovec, R)mbDn, Knnin3ka 8kupina, Golovec, MUajur, italijanske gore, Kadorake planine itd. (Dalje pride.) Naroduo gospodarstvo Cene sadju in zelenjavi na Dunaju in pri nas. Dne 21. maja prodajalo se je na du- najskem trgu: letošnje vrzote po 10—30 v, kolorabi po 6—24 v, letošnje zelje po 60 v —1 K, solata endivija po 2 — 10 v, italijanski artičoki po 20—30 v, fran- coski po 1 K koniad; nadalje čebula po 18—30 v, česnik po 60—70 v, špinača po 29—60 v, motovüec po 2—5 K, fi- žolove kozle po 1-80—4 K, grah v kozlah (stiočju) po 40—80 v kilo; olupljeno grahovo zrnje po 60 v do 2 K liter. Na- mizni šparglji po 1—2 K. Poglejmo cene z dne 25. junija! Italijanske (naše) breskve po 26 do 30 v koniad, vrtno malinje po 2*90—4 K, hruške po 40—96 v hj. Vrzote po 6—10 v, kolorabi po 2—8 v, letošnje zelje po 16—60 v, kariijol, 16—40 v, solata 2—8 v, ital. artičoki po 20-60 v komad. Čebula po 16—24 v, česnik po 30—50 v, špinača po 50—80 v, motovüec po 1*80— 2 K, ližol v kozlah po 32—1-60 v, črešnje po 24 v—1 K, višnje po 64—96 v, gozdne jagode po 1-60—2-40 K, vrtne jagode po 1—240 K, grozdjiče po 20—70 v, kosinulje po 30 do 64 v, grah v kozlali po 32—46 v kilogram. Grah olupljen po 56 — 1*60 v liter. Špargelj po 1—2 K snopič. Kakšne cene so bile takrat pri nas? Večinoma niso dosegle niti cetr^inke. Na Dunaju se je prodajal n. pr. grah po 80 vinarjev kilo, pri nas pa po 8 vinarjev. Ubogi trgovci, kakšne izgube imajo ! Potem se še pa upajo kričati, da so reveži. Da, da, zadnji čas je, da enkrat tudi kmetje pogledamo na svetovne trge, pa nas ne bodete več tako žulili. „Pr. G." Naprava medice. V krajih, kjer ni vina a hočemo iineti poleti okrepčevalno pijačo, napra- vimo si to lahko s pomoejo medu. V ta iianien zmeša se 10 litrov vode, naj- boljša je deževnica s 5 kili medü, a ti zmesi se doda še 100 tj eiste vinske kisline. Takočina se postavi v sod in dodä se ji nekoliko drožja (fece), katero prouzroei vrenje. Sedaj poleti povre medica v kratkeni, pozimi pa je treba segreti prostor kjer se nahaja, na 17 do 20 °C. K.0 je prenehalo vrenje, je me- dico pretočiti v drugo posodo, da se jo loči od drožja. Za nekoliko časa se medica qcisti in je jako dobra alkoholna pijača. Če jo deuemo nekoliko prej, nego konča vrenje popolnoma, v ste- klenice in te dobro zataknemo, dobimo lahko šumečo medico, ki je nekak šampanjec. „Pr. G." Ivan Kravos ', priporota svojo sedlarsko delavnico v Gorici na Kornju st. II. Oglas. Po odprtju bohinjske železnice bodem podpisani vozil redno vsak dan od Robiča k železnični postaji pri Sv. Luciji se svojo žardinero, na kateri je pro- stora za 10 oseb k vlaku, ki bode odhajal okoli 7. ure zjutraj iz Sv. Lucije v Gorico in Trst ter bodem tam počakal vlaka, ki bode prihajal okoli 5V2 ure pop. Določil sem za enkrat sledeče vozne cene in čas odhoda: Odhod : Vozna cena : Iz Robiča ob 4. uri zjutraj...... 1 K 60 v „ Starega sela „ 4.10 „ „...... 1 „ 50 „ „ Kobarida „ 4.30 „ „ ;..... 1 ., 30 „ „ Iderskega „ 4.45 „ „ ...... 1 „ 20 „ „ Kamnega „ 5.15 „ „ ...... 1 „ — „ « Vole „ 6.- „ „ ...... - „ 50 „ „ Kozarskega „ 6.15 „ „ ...... — „ 40 „ . „ Sv. Lucije „ 6.30 „ „ ...... - „ 30 „ Priporočam se uljudno p. n. potnikom, da bi se blagovolili poslužiti ob pri- liki mojega podjetja. Z odličnim spoštovanjem France Rob v Robiču. Hojafti! hupujte narodni holefe Jolskega Doma". Loterijske številke. 7. julija. Trst ....... 63 42 84 87 H L;nc.......21 44 82 35 20 Blagajničarka iz boljše hiše, zmožno slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, ki je kot taka v službi že dve leti, bi rada vstopila v službo v Gorici. Naslov pove naše upravništvo. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposkaulcast.25 priporoča častiti duhovŠčini in , slav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- Ion. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. VeC vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob l/2 kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Mnjdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Ivan Bednarik priporoöa svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hi. Št 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mcsečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. „NflRODNfl TISKilHNi)" ::: U Gorici, ulica Vetturini št. 9::: i, je preskrbljena z povseni novimi ^ ^gtv črkami, okraski infinim papirjem, ^vM ^fjWs's ^er more prevzeti vsa v ti- ^^A Wß&J- skarsko stroko spa- j0$$ Ä Ä dajoča dela ^0^0% TISKA: I „Gorico" oo I Vabila oooo I Brošure ooo I Diplome oo I Pobotnice o Sprejemnice . Plakate ooo ^ itd. itd. * oo BPr. list" oooo Cenike ooo Račune oo Vizitnice o Rač.sklepe , Jedilne liste r ooo Etikete ' itd. itd. Zagotavlja točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki od na- , vadnega enobarvnega do finega večbarvnega tiska po tako nizkih cenah, da se ne boji ...... nikake konkurence ...... Rojaki. spominjajte se o vsaki priliki „Solskega Doma". Izjava. fBT Podpisani si dovoljuje naznaniti častiti duhovščini, da je sprejel delavnico spoštovane firme Xeodorja Slabaiija Via Morelli št. 12. Obljubuje ob enem, da se bo držal navad in stopinj neha- joče firme, izdelujoč vsakovrstne cerkvene posode iz katere- koli kovine, po vsakem predpisu ter jih prirejeval z ozirom na potrebo krasne in fine s tako nizko ceno, da se ne boji konkurence. Želeč pripomoči, ^da tudi revne cerkve dobijo potrebne svete posode, se zadovoljuje s plačilom ob določenih ob- rokih, katere lahko stavi cerkveno oskrbništvo. Podpisani pa javi, da si dovoljuje izplačevanje po 8%, kakor je sedaj v navadi. — Pričakujoč vsestranske naklonjenosti se že v naprej zahvaljuje in s spoštovanjem podpisuje Jozef Bonanni naslednik Teodorja Slabanja v Gorici. Zobozdrnvnih dp. B. FIKL naznanja, da prične zopet o r d i n i rati z dnem 15. julija t. I. A Prasiva zahtevati listke! Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za slranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrezba! EDO kreno nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove »merikanske blagajne, da je knpil pri naja za 100 kron blaga. Prosiva zahtevati listke! Poaor! Eno krono nagrade ' - Pozor! Eno krono nagrade I " ,CeatFaIna posojilnica, rcgistrovana ^adruga v Qoriei, uliea Vetturini St. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesečna odplačila v petih Ictih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 na menicB po 5V\(, na vhnjižbo pa S°|o z ^s^o upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. Jako izdatno sredstvo proti • • J • VI / ±§1 §\ ..ovllkMlfllllu HI LIycLilJU 1)0 Ulllll \PuIi1Iy1) je liker G0B1NA, iateiega napravljala v Trpln lekamarja Rafael Godina, lekarna „Alia Madona della Salutte" pri Sv. Jakopu, in Josip Godina, lekarna „All' Igea" w olici Fcrnelo ši. 4. — Slekleničica stane 1 K 40 vin. — Potom pošte se ne pošilja manj kakor 4 stekleničice, in sicer proti poštnemu povzetju, ali pa, ako se dopošlje naprej 7 K, nakar L6 steklcničice dopošljejo franko in so v tem znesku zapopadeni vsi pošiljatveni stroški. Dobiva se v vseh lekarnah.