TABOR LJUDSKE FRONTE
SREČANJE SA VINJČANOV /N REVIRČANO V NA MRZLICI
4. septembra ob 11. uri se bodo na Mrzlici zbrali delovni ljudje in občani širšega savinjskega območja in revirjev, da bi obudili predvojna srečanja savinjskih in revirskih revolucionarjev, kulturnih delavcev in ljubiteljev narave. Izročilo tedanjih srečanj je vodilo organizatorja. Medobčinska sveta SZDL Celje in Trbovlje, k organizaciji tabora ljudske fronte. Slavnostni govornik bo revolucionar in udeleženec predvojnih srečanj Peter Sprajc-Slavc. Po kulturnem programu bo tovariško srečanje. Organizatorja bosta poskrbela tudi za avtobusni prevoz do Vrhov.
I------------
Celje - skladišče D-Per
III 5/1983
1119830994,8
SRJINJSKI ■ OBČIN
Leto VI Številka 8 Avgust 1983
»SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec.
Ureja uredniški odbor: Jože Jan (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Elza Golob, Franc Izlakar, Franc Ježovnik, Kristjan Markovič, Cveta Mikuž, Irena Terglav, Lojze Trstenjak, Breda Verstovšek, Marjan Vidmar, Nevenka Žohar jn Milan Žolnir.
Naslov uredništva: Žalec, Ulica heroja Staneta 1, telefon 710-671
Grafična priprava: Savinjski občan
Tisk: ČGP Večer Maribor
Naklada: 11.000 izvodov
Po sklepu republiškega sekretariata za informacije št 421-1/72 je časnik »Savinjski občan« oproščen prometnega davka.

REZULTATI GOSPODARJENJA SO V PORASTU

V žalski občini z zadovoljstvom ugotavljamo, da so skupni rezultati gospodarjenja organizacij združenega dela v prvi polovici leta zelo ugodni. Tendenca neugodnih gospodarskih gibanj, ki so se pričele v naši občini že v drugi polovici leta 1981 in nadaljevale skozi celo lansko leto, se je zaustavila. Že v prvem trimesečju letos smo dosegli ugodne rezultate, ti pa so v šestih mesecih dosegli še ugodnejši trend.
Bistvenega pomena je dejstvo, da nismo samo zaustavili padanja industrijske proizvodnje, temveč smo jo povečali, saj se je fizični obseg industrijske proizvodnje povečal v prvih šestih mesecih letos za 2,6 odstotka. Ob izredno težavnih pogojih gospodarjenja je združeno delo uspelo premagati določene ovire, se prilagajati celemu nizu ukrepov ekonomske politike ter doseči ugodne rezultate. Rok šestih mesecev še ni dovolj za sklepanje o ugodnih rezultatih za daljše obdobje, predvsem spričo ukrepov na področju ekonomske politike v drugi polovici leta, vendar so analize in razgovori z direktorji večji in srednjih OZD nakazale ugoden trend razvoja oziroma gospodarjenja tudi do konca leta.
Nedvomno je potrebno poudariti, da je bilo za dosego teh rezultatov potrebno veliko naprezanj, kvalitetnega dela ter v mari-kateri organizaciji tudi začasnih odrekanj. Ni pa situacija v vseh sredinah enako ugodna. Ta ni odvisna le od pogojev trga, temveč se le-temu pridružuje čedalje več
zahtev, ki jih posamezne organizacije, ene bolj druge manj, uspešno rešujejo.
Ob sorazmerno ugodnem finančnem obsegu proizvodnje pa so sicer na nominalno dosežene rezultate vplivale cene ob uradno prikazani inflacijski stopnji. V prvi polovici letošnjega leta je gospodarstvo naše občine ustvarilo 13.063 tisoč din celotnega prihodka oziroma 40 % več kot v enakem lanskem obdobju, 3.610.332 tisoč din dohodka oz. 35 % več kot lani ter 2.191.369 tisoč din čistega dohodka oz. 33 % več kot lani.
Sredstva za reprodukcijo znašajo 1.321.977 tisoč din oz. 36 % več kot lani, družbeni proizvod na zaposlenega pa je porastel na
430.147,00	din oz. za 37 % več kot lani. Izgub in „izgubašev” je manj kot v preteklem letu. Skupne izgube znašajo 14.994.,26 din, od tega je izgub v DEM — TOZD Elektroprenos Podlog — za 13.457.394,72 din, v Montani — TOZD Zaloška gorica — 1.413.287.90 din ter 123.604,64 din v Slovin — TOZD Polnilnica Co-ca-cola — v Žalcu. Kar 90 odstotkov skupne izgube je na področju elektrogospodarstva.
Kljub globalno ugodno doseženim rezultatom ter manjšim izgubam pa nam ekonomičnost in rentabilnost poslovanja stalno upadata, povečuje pa se tudi število OZD, ki poslujejo na meji rentabilnosti. Tema dvema kategorijama merjenja gospodarskih rezultatov iz kvalitativnega vidika bomo morali posvetiti izredno pozornost.
Skupen izvoz gospodarstva občine znaša 1.174.985 tisoč din, izvoz na konvertibilno področje plačil pa 791.509 tisoč din, kar pomeni, da je (preračunano po istem tečaju dolarja) skupen izvoz večji za 42 %, konvertibilni pa za 61 % večji kot v enakem obdobju lani. Sodimo, da sta s tem dosežena izredna kvaliteta in uspeh, čeprav žal ne v vseh organizacijah, ki imajo tudi možnosti za povečanje izvoza.
Uvoz je manjši za 25 % globalno, uvoz iz konvertibilnega področja pa je manjši za 29 %. Stopnja pokritja uvoza z izvozom na konvertibilnem področju znaša kar 170 %, kar pomeni, da za 70 % več izvozimo kot uvozimo. Žal pa se vpričo tako ugodnih rezultatov večina OZD zaradi zelo nizkega odstotka dodeljenih deviz od izvoza za lastne uvozne potrebe spopada s slabo preskrbo z reprodukcijskimi materiali iz uvoza. Še huje pa je v organizacijah, kjer izvoznim nalogam posvečajo premalo pozornosti.
Ugodni so tudi podatki o investicijskih naložbah v gospodarstvu in to v proizvodnji. Poleg izgradnje regijske mlekarne v zaključni fazi in izgradnje nove tovarne JU-TEKS smo namreč v tem letu pričeli z velikima izvozno usmerjenima investicijama v SIP-u Šempeter in Tekstilni tovarni Prebold. V pripravi pa so: izgradnja nove tovarne krmil za živinorejo v Žalcu, izgradnje v Tovarni nogavic na Polzeli, v Ferrlitu Žalec, Aeru-TOZD Kemija Šempeter, v Minervi in v Do Strojna Žalec ter nekatere manjše.
Foto: L. Korber
Skromnejša bera hmelja
Stanovanjska izgradnja je skoraj v skladu s plani, pač pa so močno upadle investicije na področju izgradnje objektov družbenega standarda. Potrebe na tem področju so; razburjenje in nerazumevanje nekaterih delovnih ljudi in občanov je precejšnje — predvsem z vprašanji in podtikanji: Zakaj pa se je v preteklih letih toliko gradilo? Vedeti moramo, da smemo porabiti le toliko, kolikor ustvarimo v materialni proizvodnji. To pa pomeni, da bomo morali rezultate in porabo v bodoče nujno usklajevati, če želimo tudi na tem področju prispevati k stabilizaciji gospodarjenja.
Izvršni svet SO Žalec je imenoval tudi komisijo za pripravo in izvajanje načrta uresničevanja dolgoročnega programa stabilizacije v občini, ob tem pa poudarjamo, da nas čakajo na tem področju v bodoče še težje naloge.
Ervin Janežič
Po dveh zaporednih nad-poprečno dobrih letinah bo letošnja bera hmelja skromnejša. Zaradi suše. ki je z visokimi dnevnimi temperaturami zavrla rast hmelja, bo pridelek manjši od lanskega, problem pa je tudi, ker hmelj neenakomerno dozoreva, saj ponekod še cvete, drugod pa ga že obirajo.
Pridelek bo manjši tudi zaradi škode, ki jo je povzročil vihar, kije na širšem območju poškodoval oziroma podrl 120 ha hmeljišč. Le izrednemu posluhu za skupno akcijo se je treba zahvaliti, da je škoda manjša, kot je kazalo.
Hmelj so na novo privezovali vsi. od delavcev zadruge in SOZD Hmezad, do enot civilne zaščite, teritorialne ob-
rambe. vojakov in drugih občanov. ki so prišli pomagat. Primer dobre organizacije in učinkovite akcije!
Nedavni dežje sicer hmelju zelo koristil, žal pa je prišel vsaj 14 dni prepozno, saj je suša že opravila svoje. Med tem se je že začelo obiranje. Za savinjskim goldingom bodo prišle na vrsto druge, nekoliko poznejše sorte hmelja. Obiralnih strojev je v glavnem dovolj in nasploh je bila priprava dobra, tako da bo pridelek obran v predvidenem času. Ob letošrjem skromnejšem pridelku se bodo hmeljarji še posebej potrudili, da bo to najvažnejše opravilo leta opravljeno kar najboljše in da bo hmelj dosegel zaželeno kakovost. Tk. L.
30 LET IGM GRADNJA ŽALEC
Ob praznovanju 30. obletnice razvoja in
10. obletnice proizvodnje sclxiedel® se zahvaljujemo vsem poslovnim sodelavcem za uspešno sodelovanje, ki si ga želimo tudi v prihodnje.
30 LET INDUSTRIJE GRADBENEGA MATERIALA GRADNJA ŽALEC
f -	-	N
Sedanji gospodarski razvoj dobra osnova za prihodnje
v__________________________________________J
Delavci industrije gradbenega materiala Gradnja Žalec bodo 10. septembra s svečanim zborovanjem obeležili 30 let razvoja in 10 let proizvodnje schiedel programa. Obdobje treh de-
vajalce gradbenih elementov, temveč tudi med tiste organizacije. k na osnovi ustrezne produktivnosti dosegajo iz leta v leto večji fizični obseg proizvodnje, večjo akumulacijo in dohodek. Razvojna pot IGM Gradnja je tesno pove-
Jože Jan
Franjo Dolinar
lavca. Podatki tako za preteklo leto kot tudi za prvo polovico letošnjega leta kažejo, da to osnovno usmeritev tudi dosegamo. Tako smo s približno istim številom zaposlenih povečali obseg proizvodnje. po dohodku na de-
Anton Kramer
setleti j zajema uspešna in krizna leta izvajanja gradbene dejavnosti, ki je prav leta 1973 zašla v izredne težave in ko se je 300 delavcev odločilo za nov in po današnji oceni uspešen proizvodni program. Proizvodnja gradbenih elementov je potekala v preteklih letih in poteka tudi v jubilejnem letu uspešno, za kar lahko kolektivu izrečemo vse priznanje.
Male' je gospodarskih organizacij. ki so skozi razmeroma kratko obdobje tridesetih let dosegle tako hiter razvoj kot industrija gradbenega materiala Gradnja Žalec. Njen začetek je vezan na skromno število delavcev, ki razen delovnih rok ob pretežno sposojenih osnovnih in obratnih sredstvih niso raz-polagali z ničimer. Vebko volje, vloženega dela in znanja ter odrekanja je bilo potrebno. daje delovna organizacija dosegla takšne rezultate. ki jo danes uvrščajo ne samo med kvalitetne proiz-*
zana z razvojem socialističnega samoupravnega sistema, z. napori in odrekanji delavcev te organizacije. 1 l.marcaježe minilo 30 let od ustanovitve delovne organizacije Remont, ki.sgje kmalu preimenovala v Gradbeno podjetje Žalec, vendar so se delavci Gradnje odločili, da bodo jubilej praznovali v septembru, da bi tako predvsem z delovnimi zmagami obeležili svoj pra-z.nikT Široko zastavljen program bodo do svečanosti v celoti uresničili, smo izvedeli iz. razgovora z vodstvom delovne organizacije in s predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij:
Jože Jan, direktor delovne organizacije: » Po
prvi polovici tekočega srednjeročnega obdobja ugotavljamo. da kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja dokaj uspešno uresničujemo zastavljene cilje in naloge. Osnovno merilo našega delaje, da dosežemo čimvečji fizični obseg proizvodnje in kar največjo produktivnost na de-
lavca pa smo v samem vrhu v primerjavi s sorodnimi delovnimi organizacijami v Sloveniji in tudi v Jugoslaviji. Realna rast fizičnega obsega proizvodnje in dohodka je v sako leto večja za štiri do šest odstotkov. Kljub zmanjšanju investicijske dejavnosti smo na osnovi večje kvalitete proizvodov in obdelave tržišča uspeli zagotoviti nemoteno prodajo naših izdelkov na domačem trgu. vedno večji del pa tudi usmerjamo na tuja
Anton Pečnik
tržišča. Letos smo izvoz povečali za 100 odstotkov. Tudi v bodočem razvoju IGM Gradnja Žalec načrtujemo proizvodnjo vseh vrst dimnikov in kaminov. Odločno bomo vztrajali na tem, da bomo tudi v prihodnje vodilni proizvajalci dimnikov in kaminov v Jugoslaviji. Pri tej usmeritvi bo imela pomembno nalogo razvojna služba, ki jo bomo še okrepili.«
Franjo Dolinar, komercialni zastopnik in predsednik komisije za delovna razmerja: »Poleg Ivana Kocelija in Adolfa \ ebra. ki sta člana našega kolektiva vse od ustanovitve, sem najstarejši član kolektiva s 27 leti službe. Sodeloval in doživljal sem celotno razvojni' pot Gradnje, ki jo je začel direktor Ivan Mikek, nadaljevali pa Rado Pilih, Henrik Šmid. krajše obdobje Viljem Petek, sedaj pa je direktor Jože Jan. Z vsemi imenovanimi so povezana posamezna obdobja razvoja. Uspehi pašo seveda neločljivo povezani s prizadevanji celotnega kolektiva.
Danes ugotavljamo, da je bila odločitev za preusmeritev v .proizvodnjo gradbenih elementov pred desetimi leti. katere pobudnika sva bila z ing. Srakom, pravilna in nujna. S strokovnim pristopom in dvigom kvalitete proizvodov ni bilo
Boro Tomas
%
Proizvodnja dimnikov
težav s plasmajem niti v preteklih letih niti jih ni sedaj.«
Anton Kramer, predsednik zbora delavcev: »V
tem kolektivu delam že 25 letin sem ponosen na doseženi razvoj, ki ga ni bilo lahko doseči: Pripravljeni smo premagati tudi sedanje zaostrene razmere gospodarjenja. Zavedamo se. daje predvsem od nas samih odvisen tudi položaj in standard.«
Anton Pečnik, predsednik delavskega sveta: »Na jubilejni svečanosti bomo izrekli zahvalo in podelili priznanja vsem tistim, ki imajo zasluge za razvoj naše delovne organizacije. Tudi razvoju samoupravnih odnosov smo vedno namenjali veliko pozornosti, zavest delavcev. in prepričanje, da je razvoj organizacije odvisen predvsem od nas samih, je vedno bolj prisotna.«
Boro Tomaš, sekretar osnovne organizacije ZK: »Komunisti smo bili vedno v prvih vrstah bitke za boljše
gospodarjenje in razvoj delovne organizacije in tudi samoupravnih odnosov. Kadar je šlo za odklone, smo tudi odločno ukrepali. Komunisti aktivno delujemo tako v samoupravnih organih in v drugih družbenopolitičnih organizacijah.«
Ivan Galič, predsednik osnovne organizacije sindikata: »Poleg skrbi za položaj delavca smo skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami največ pozornosti namenjali gospodarjenju. delovni disciplini in medsebojnim odnosom. Na področju družbenega standarda smo mnogo naredili, zgradili stanovanja, imamo dobro urejeno družbeno prehrano in letovanje naših delavcev.«
Milan Kondič, podpredsednik osnovne organizacije ZSMS: »Za razvoj naše organizacije smo najbolj zainteresirani mladi, čeprav zato sami še premalo storimo. Možnosti za to imamo dovolj.«	jk
Milan Kondič
(	^
Predsedstvo SZDL
o gospodarskih gibanjih
in osebnih dohodkih
V_________________________J
Na osnovi podatkov o poslovanju gospodarstva v prvem polletju letošnjega letaje predsedstvo OK SZDL Žalec izreklo priznanje OZD, ki so dosegle ugodne rezultate — še posebej v izvozu, hkrati pa je opozorilo na nekatere slabosti. Te se namreč kažejo v razdrobljenosti našega gospodarstva, premajhnem združevanju sredstev za razširjeno reprodukcijo in v pomanjkanju likvidnih obratnih sredstev. Vse preveč je organizacij, ki poslujejo na meji rentabilnosti, njihova prihodnost pa je toliko bolj negotova, ker se pripravljajo ukrepi, ki bodo prizadeli ravno te organizacije. Zato je predsedstvo podprlo prizadevanja izvršnega sveta, ki pripravlja študijo o povezovanju in združevanju nekaterih sorodnih OZD v naši občini in
seveda tudi izven nje.
Komite za družbeno planiranje je pripravil na osnovi statističnih podatkov za me-
sec marec oceno gibanja osebnih dohodkov v občini. Iz podatkov je razvidno, da je 1434delavcev! 16.6 %)prejelo manj kot 12.000 din. 5574 (64.6%) do 20.000 din. 1513 (17.6 %) do 35.000 din in 103 delavci nad 35.000 din. Zanimivo je tudi. da je bilo od 11242 delavcev v tem mesecu na bolniškem dopustu 949 delavcev (9,5 %), nadurnega in pogodbenega delaje bilo za 424 zaposlenih s polnim delovnim časom. Precej pozornosti so vzbudili podatki o najvišjih in najnižjih osebnih dohodkih. Najvišji osebni dohodek so izplačali v Ferra-litu (66.OOOdin), najnižjega pa v MIK Prebold (6.366 din). Predsedstvo je v razpravi ugotovilo, da so ti podatki zelo malo uporabljivi, saj se za njimi marsikaj skriva oziroma kot pravijo: statistika laže! Zato se seveda postavlja vprašanje, zakaj sploh pripravljamo takšne analize in komu služijo? Pa tudi poceni
niso! In ker tudi mi nismo verjeli podatkom, smo se pozanimali v Ferralitu in v MIK-u Prebold. V Ferralituje tako visok osebni dohodek prejel skladiščnik, ki je opravil nadurno delo za pogodbeni izdelek. (48.000 din). V MIK Prebold gre za na novo zaposleno delavko na poskusnem delu. ki pa je imela tudi 24 ur
boleznine. Torej statistični podatki res kaj malo povedo.
Predsedstvo je še ugotovilo, da so med posameznimi OZD nerealne razlike, prav tako med gospodarstvom in negospodarstvom. kar vse je rezultat administrativnih ukrepov. ki so povzročili tako uravnilovko in tudi nesorazmerja.	jk
Nove Hmezadove naložbe
SOZD Hmezad je začel oz. pripravlja vrsto pomembnih investicij v kmetijstvu. Sredstva in znanje vlagajo za razširitev in povečanje proizvodnje mesa. mleka in drugih kmetijskih proizvodov, v programu pa omenjajo tudi kvalitetnejšo predelavo, kijim bo omogočila večji izvoz.
V Žepini gradijo farmo za 400 pitancev, ki bo stala 60 milijonov dinarjev. V Zalogu bodo začeli graditi hlev za 230 krav molznic, na Imenskem polju načrtujejo izgradnjo farme pitancev z 800 stojišči. Pripravili so tudi lokacijsko dovoljenje za izgradnjo osrednje farme bekonov v Pirešici s kapaciteto 30.000 bekonov. Graditi bi jo začeli prihodnje leto. V Žovneku predvidevajo gradnjo hleva
za plemenske telice z 250 stojišči.
Po zastavljenem programu obnavljajo hmeljišča; letos bodo obnovili 150 ha. Za večjo in boljšo proizvodnjo bo velikega pomena komasacija zemljišč. V program so zajeli 650 ha, od tega je 410 ha zemljišč kmetov kooperantov. Gre tudi za obsežna melioracijska dela na Imenskem polju. na Pristovškem polju in še na drugih področjih.
Pri Žovneškem jezeru predvidevajo ureditev ribogojnic. na širšem območju, ki pomeni za novo mlekarno vir odkupa mleka. gradijo 25 do 30 zbiralnic mleka. Projektiraj!' izgradnjo tovarne močnih krmil s 60 tisoč ton letne proizvodnje. Gradili naj bi tudi novo tovarno za prede-
lavo hmeljskih odpadkov in zdravilnih zelišč. Lokacijo omenjajo v Novem Celju. Ža večjo proizvodnjo in boljši odkup mleka bodo pridobitev mini farme za 15—20 krav molznic, kijih gradijo na širšem območju.
Hmezadova investicijska dejavnost pa zajema tudi ostale kraje v Slovenije. V Domžalah šo predvideli novo valilnico, v Ilirski Bistrici, v Makolah in Majšperku pa so zgradili ali še gradijo nova skladišča.
Po vsem tem bi lahko rekli, da gre zgolj za dobro pretehtane in smotrne naložbe za povečanje proizvodnje pa tudi večje vrednotenje hrane.
L.	Trstenjak
KADROVSKE VESTI_________________
Iz zdravstvenih razlogov je bila razrešena Marica Štorman. sekretarka sekretariata za občo UDravo in članica izvršnega sveta. Namesto nje je imenovana Liza Golob, ki je nazadnje opravljala dolžnost strokovnega delavca občinske izobraževalne skupnosti.
Dolgoletni aktivist v organizaciji Društva prijateljev mladine, član sveta za preventivo v cestnem prometu in
še mnogih drugih organizacij in društev, nazadnje pa sekretar Občinske zveze DPM Žalec Dominik Vrbič se je upokojil. Za novega sekretarja zveze je bil izvoljen Drago Cehner. dosedanji ravnatelj osnovne šole Ivan Farčnik-— Buč Vransko.
Dve mandatni dobi je Franci Šuler uspešno vodil kolektiv osnovne šole Peter Šprajc—JurŽalec. V tem času je šola uspešno sodelovala s krajem, z organizacijami združenega dela. družbenopolitičnimi organizacijami in društvi. Zgledno sta tudi urejeni šola in njena okolica. Za novega ravnatelja šole je bil imenovan Miha Mäcur iz Velenja.
Delavski svet LIK Savinja Šempeter je za direktorja TOZD imenoval Jožeta Ce-rovška iz Žalca. Sedanji direktor Franc Naprudnik Le prevzel dolžnost namestnika in tehničnega vodje.
Za strokovnega delavca občinske telesnokulturne skupnosti je bil imenovan Franc Kralj iz Braslovč.
Vsem. ki so bili razrešeni svojih dolžnosti zahvala za opravljeno delo, novoizvoljenim pa mnogo delovnih uspehov.
7. srečanje mladih zadružnikov
SMO VESLI
Večer kmečke kuhinje, demonstracija kmetijskih strojev SOZD-a AGROS, kmečke igre in posvetovanje o kmetijstvu — to so bile osrednje prireditve na letošnjem sedmem srečanju mladih zadružnikov na Vranskem.
V soboto zvečer so pod krošnjami dreves v Podgradu dekleta, in tudi nekaj fantov s kuhalnico v rokah je bilo moč najti, domiselno in spretno pripravila vrsto jedi, ki sojih nekoč znale pripraviti naše babice. Tekmovalo je enaindvajset ekip. žirija pa je pri
izbiri upoštevala izvirnost, sestavojedilnika. serviranje in okus jedi. Najbolj slastne in izvirne jedi je komisija našla pod pokrovkami ekip iz Gornje Radgone, Krškega in Slovenskih Konjic.
Sedmo srečanje mladih zadružnikov, udeležilo se ga je okrog petsto mladih, so izkoristili organizatorji tudi za demonstracijo najnovejših kmetijskih strojev proizvajalcev. ki so združeni v SOZD AGROS. Le-ta je bil skupaj s Hmezadom pokrovitelj prireditve. svoj delež pa sta organizatorjem prispevala tudi Kolinska in Gorenje.
Več tisoč obiskovalcev je z veseljem sledilo tekmovalcem. ki so v nedeljskem popoldnevu merili svoje moči v košnji, grabljenju sena, tolčenju grud, pobiranju buč in v kmečki štafeti. Med kosci so bili najuspešnejši mladi iz Radoslavcev, Gornje Radgone in Zgornje Polskave, v kmečkih igrah pa so bili najbolj spretni tekmovalci iz Črnomlja, Hoč in Stične.
Kot vsako leto so organizatorji tudi letos pripravili razgovor o vlogi in položaju mladih v kmetijstvu. V razgovoru so udeleženci menili, da v zadnjem času mladi sicer
Kljub konkretnim težavam. ki jemljejo voljo do življenja in dela na zemlji, seje tudi tokratni pogovor v velikem loku izognil vsakdanjim problemom mladega kmeta. Okrogla miza z naslovom Družbeni položaj mladine na vasi je pomenila popoln zadetek v prazno in je bolj spominjala na sociološko predavanje kot razgovor O'kmetijstvu.
Zataknilo se je že pri samem pojmu kmečke mladine. V tezah za okroglo mizo so zapisali, da »nas zani majo ljudje med petnajstim in tridesetim letom, ki živijo zunaj mestnih naselij.« Če nekdo živi izven mestnega naselja, še ne pomeni, da se ukvarja s kmetijstvom, še manj pa je kraj zagotovilo.
da pozna probleme kmetijstva in o njih govori. Če je bilo to srečanje kmečke mladine, naj bi spregovorili o problemih kmetijstva, ne pa da gre za ponavljanje že zdavnaj znanih in odkritih resnic o življenju na vasi.
Napačna je bila tudi sama izbira tem. Osem točk je bilo očitno preveč, drugače ne bi ob koncu ostali samo pri prvi točki. Poleg tega pa so vprašanja glede prostega časa, zaposlenosti, politične socializacije na vasi in še nekatera daleč od konkretne problematike. Da ne bo napačnega razumevanja: tudi takšnih tem ne gre dajati na zapeček, toda preveč se ponavljajo iz leta v leto, poleg tega pa je preveč konkretnih težav, ki kar same od sebe
silijo na dan in bi jih mladi prav gotovo povedali brez dlake na jeziku. Pa so bili le redki, ki so mimo predlaganih točk spregovorili o neurejenih odnosih na trgu, kreditnih pogojih, o tem, kako vsak določa cene po svoje, o obdavčevanju strojev itd. Morda je bilo tako zaradi tega. ker je bilo že na samem začetku jasno in glasno povedano, da takšna ■vprašanja ne sodijo na to okroglo mizo. Kam pa potlej? Zatisniti oči pred dejstvi je res najlažja pot, ne pa tudi najbolj pametna. Star ljudski rek pravi, daje treba bika zgrabiti za roge. tokrat pa so se organizatorji okrogle mize lotili stvari bolj pri repu.
Irena Jelen
ostajajo na kmetijah, vendar ljejo voljo do dela in življenja jim še premnoge težave jem- na zemlji.
Kljub vročini je kosa zarezala, daje bilo kaj. (Foto: L. Korber)
Večer kmečke kuhinje
Ivan Vranič in Franc Mahor s spremljevalkama
Hmeljarje spodbuja ljubezen do hmeljske rože
Čeprav dan hmeljarjev ali kot so ga tudi imenovali hmeljarski likof poteka pio ustaljenem programu, je razpoloženje hmeljarjev vsako leto odvisno od pričakovane letine. Letos so toča, suša in neurje večkrat spravili hmeljarje v slabo voljo, a niso obupali, ampak so se z še večjo voljo in ljubeznijo lotili obiranja.
Že v soboto so se v dvorani Hmezada zbrali najboljši hmeljarji, ki so za lanski pridelek dobili priznanja s skulpturo Štangarja. Edi Omladič, predsednik izvršnega odbora poslovnega združenja Slovenije, je v govoru poudaril, daje bila lanska letina rekordna v zgodovini hmeljarstva, saj smo pridelali
Po izkušnjah in zgledu severovzhodne Slovenije, kjer se že nekaj časa uspešneje branijo pred točo. smo tudi v Savinjski dolini dobili takšno službo in sicer imamo tri strelna mesta: V Preboldu, na
4116 ton hmelja. Tudi letos so izvolili novega starešino- Ivana Vraniča iz Prekope, za spremljevalko pa so mu izbrali Ljubico Skrabar iz Marija Reke.
V prejšnji številki smo zaželeli organizatorjem dneva hmeljarjev lepo vreme in naša želja seje uresničila. V lepem sončnem vremenu se je v Braslovčah zbralo več tisoč obiskovalcev. Najprej smo lahko videli povorko z domiselno urejenimi vozovi, nato pa si ogledali, kako so hmelj obirali.
Organizatorji dneva. hmeljarjev so hmeljarjem zaželeli dobro letino, kar jim želimo tudi mi, da bi bilo čim več »zelenih« dolarjev!
Vranskem in pri Andražu. S teh strelnih mest je možno izstreljevati rakete za obrambo pred točo.
Ponči Uršič iz Prebolda, ki vodi strelno mesto, nam ie pokazal obstoječe naprave pa
tudi rakete, ki jih je že uspešno uporabil pred točo. Za boljše razumevanje tistih, ki niso seznanjeni z načinom dela in učinkovitostjo takšne obrambe. naj povemo, da so vsa strelna mesta povezana s centrom v Žikaricah (pri Mariboru). ki ga vodijo strokovnjaki. Od tod dobivajo vodje strelnih mest sprotna navodila. kako naj postopajo in kdaj naj streljajo, da bo obramba kar najbolj učinkovita.
Ko se je Jelka Lešnik odločila, da bo iz pisarne oašla na kmetijo, so ji znanci rekli: »Jelka, pomisli v kaj se podajaš, tu pri pisarniškem delu si se že uveljavila, delo na kmetiji pa je vse kaj drugega.«
Celotna služba 'oziroma obramba proti toči pa deluje v okviru samoupravne območne skupnosti za obrambo pred točo za osrednjo Slovenijo s sedežem v Sevnici. Vse druge razlage in miselnost nepoučenih. češ da protitočne rakete celo preprečujejo dež, so napačne in brez osnove. Resnica je namreč ta. da učinek protitočnih raket preprečuje točo. ki potlej pada na zemljo kot dež.
Jelka je danes, po treh letih, srečna gospodinja, skrbna mati svojim trem otrokom in napredna kmetica, ki zna koristno obrniti vsak prigospodarjeni dinar.
Ob našem obisku nas je presene-
tila čistoča, ki se ne kaže zgolj v njunem podstrešnem stanovanju, marveč tudi na dvorišču, v hlevu, v katerem je devet lepih sivorjavk, pa tudi po šupah. Z možem, ki je zaposlen v SIP-u, sta v treh letih marsikaj obrnila, izboljšala. Med drugim sta postavila silos, obnovila hlev, zgradila garažo pa gnojnično jamo in dokupila potrebne stroje. Zadruga jima je dala 100 tisoč dinarjev posojila, ki ga sedaj odplačujeta.
Letno oddata mlekarni 10 tisoč litrov mleka, nekaj tisoč litrov ga odnesejo stranke, v svinjaku stoji 12 prašičev. Njuna 13 ha velika kmetija, od katerih je 7,5 ha obdelovalne zemlje, črpa dohodek tudi iz hmelja. Letos ga imata na 1,3 ha in ker sta hmeljišče dobro pognojila, bo pridelek kljub suši dober.
Dela je za mlado gospodinjo veliko, zato ji pomagajo mož in otroci. Najstarejši Aleš ji pomeni desno roko, saj pred šolo poopravi pri živini (13 let), mlajši Mitja med tem pospravi po stanovanju in popazi na triletno sestrico, Jelki pa ostane vse drugo. Srečna je, da imajo otroci veselje do dela in tako ji ni nobeno delo težko.
Jelka v času obiranja hmelja (ta čas je sedaj tu!) vstaja tudi ob 2. uri zjutraj, da skuha kosilo in poopravi pri živini, potlej pa v hmeljišče. „Če bi imela priložnost, bi najela še nekaj zemlje, tako bi lahko povečala število živine,” meni Jelka.
Pridejo tudi trenutki, ko Jelka premišljuje, da bi se vrnila v pisarno. Hudo ji je pri srcu zaradi očitkov, češ, kaj bo ta knapovska na kmetiji. „Res sem hči rudarja, vendar sem že kot otrok čutila veselje do zemlje. V teh treh letih sem dokazala, da znam delati na zemlji in lahko vsakomur povem, da bom vztrajala, kajti na zemljo me priklepa ljubezen, veselje. Prepričana sem, da kmečko delo ni manjvredno od pisarniškega, zlasti če človek gospodari po pameti.”
Jelka nam je med pogovorom narezala domačo klobaso, ki jo je sama pripravila. Zelo okusna je bila in kar sama se je utrnila misel o kmečkem turizmu. Nasmehnila se je in dejala, da sta z možem že govorila o tej možnosti. Seveda, za zdaj imata še veliko drugega dela, potlej pa bosta videla, ali bi kazalo razviti tudi to dopolnilno dejavnost.
Se bi klepetali, saj je bil pogovor prijeten, a seje bilo treba posloviti, saj je Jelko klicalo delo.
L. Trstenjak
jk
V Savinjski dolini imamo tri strelna mesta
OBRAMBA PRED TOČO
Jelkina ljubezen do zemlje
V ŽALSKI OBČINI IZDATNO PRESEGLI ODKUP PŠENICE
Znana je obveza slovenskih kmetovalcev, da bodo do konca srednjeročnega plana (do leta 1985) doma pridelali že 85 odstotkov potreb po kruhu. Lanski in letošnji dober odkup pšenice oziroma krušnih žit kažeta, da smo se te naloge lotili resno. Še posebej je razveseljivo, da smo v žalski občini presegli odkup pšenice kar za 31 odstotkov, v družbenem sektorju pa za 9 odstotkov.
Ko so pred kratkim ocenjevali uspešnost odkupa pšenice, je pogovor stekel tudi o pripravah za jesensko setev. Vse kaže, da bo na voljo dovolj kakovostnega semena priznanih visokorodnih sort pa tudi z umetnimi gnojili ne bo večjih problemov. Povejmo še. da bo na razpolago tudi dovolj sejalnic in druge kmetijske mehanizacije. Tk. L.
SREBRNA PLAKETA KZ SAVINJSKA DOLINA
Zadružna zveza Jugoslavije je KZ Savinjska dolina podelila srebrno plaketo in ji s tem izrekla javno priznanje za dosežene uspehe, še posebej na področju dobro zastavljenih oblik sodelovanja s kmeti kooperanti. Zadruga zlasti dobro sodeluje v proizvodnji hmelja in piščancev.
Primer zadruge Savinjska dolina je zgled, kako je treba razvijati sodelovanje s kmeti na področju večje tržne proizvodnje. zato jih večkrat obiskujejo razne skupine in se seznanjajo z njihovim delom. KZ Savinjska dolina je za dobro sodelovanje prejela že leta 1980 zlato plaketo Zadružne zveze Jugoslavije.
SUŠA NAM JE ZAGODLA
V žalski občini smo že podvzeli vrsto ukrepov, da bi ublažili posledice nedavne suše — Hmezad ponudil odkos travinje najbolj pri-zatetim živinorejcem, teče pa tudi akcija Zadružne zveze Slovenije za dobavo koruze prizadetim kmetovalcem.
Sedaj nam je že jasno, da je nedavna suša slovenskemu kmetijstvu povzročila veliko škode. Tudi v naši občini se suša močno pozna na koruzi in drugih poljščinah, slabši pa bo tudi odkos trave. Dež pred nedavnim je sicer koristil, vendar je prišel prepozno, da bi preprečil posledice suše.
„Sedaj gre za to,” menijo na Zadružni zvezi Slovenije pa tudi v naši občini, da je treba z ustreznimi ukrepi, če ne preprečiti pa vsaj ublažiti posledice sušnega obdobja. Ker je prizadeta zlasti živinoreja, so na zadnji seji odbora za intenzifikacijo rastlinske proizvodnje v okviru SOZD Hmezad predlagali vrsto ukrepov, da bi za živino pripravili dovolj krme. Hmezad je ponudil prizadetim kmetovalcem odkos travinje, Zadružna zveza Slovenije pa bo s svojo akcijo omogočila prizadetim dobavo koruze.
Na prodnati zemlji, kjer seje koruza zaradi pomanjkanja vlage začela sušiti pod storžem, jo je treba pokrmiti ali silirati, njive pa preorati in posejati strniščne posevke. Če bo lepa jesen, bo še kaj zraslo. .
Ce pa bo treba kje zmanjšati stalež živine, bodo živinorejci dali iz hlevov le staro oziroma starejšo živino, mlado pa pustili, saj bo tako škoda še najmanjša.
Strokovne službe predlagajo kmetovalcem dognojevanje travnikov oziroma travinje s 150 do 200 kg kana na ’’ektar. Posledice nedavne suše is znovič opozarjajo, da je treba pospešeno nadaljevati z namakanjem (navodnjavanjem) zemljišč, saj je to najučinkovitejša obramba proti nastopajočim sušam. Zadruga Savinjska dolina bo v ta namen izdelala za vsako zadružno enoto program namakalnih del za njena zemljišča.
Kmetovalci se bodo pri uresničevanju te naložbe povezali v namakalne skupnosti.
Lojze Trstenjak

Albin Vipotnik-Strgar
NE, PISARNA PA NI BILA ZAME
_____________________________J
Skoraj ga ni, ki ne pozna njegovega imena. Albin Vipotnik-Strgar. Nosilec partizanske spomenice 1941, domačin, v srcu katerega se stapljata revolucionarnost zabu-kovškega rudarja, a tudi klen ponos in preprostost kmečkega rodu izpod Homa in Mrzlice.
RAD JE ZAHAJAL NA MRZLICO
Priznam, malce tesno mije bilo. Pisati o človeku, ki ga ne poznam in o katerem so mi povedali le najboljše. Tako kot sonce z zložnimi zamahi odmika meglo z okoliških hribov nad Šmartnem, kjer je Albin prebil nekaj dni z družino, tako se je v meni odmikala tesnoba po njegovem prisrčnem in vedrem pozdravu.
Kratko pristriženih belih las in ust, ki se bridkostim navkljub rade razpno v nasmeh. Čil in čvrst je še, »malo prej sem obiral češnje,« je smeje povedal.
Za leseno mizo je kaj hitro stekel pogovor. O vsakdanjem delu in vremenu je tekla beseda, pa kaj kmalu zdrknila v minulost, v čas Albinove mladosti. Zibel mu je tekla v Zabukovici, v vasi pod obronki Kamnika in Gozdnika, kjer seje rodilo nešteto revolucionarnih sinov in hčera naše doline. Po končani osnovni šoli se je učil v kovačnici, postal ključavničar in dobil mesto v rudniku. »V rudniku sem se dobro počutil.« se spominja, »iskal sem zveze z drugimi ključavničarji
in se poskušal čimveč naučiti.«
Mimogrede zvem, daje ob delu našel čas tudi za pevski
Albin Vipotnik-Strgar
zbor. Gramsko skupino in tamburaški orkester. »Rad sem imel igro, petje, glasbo, « razloži. Pesem in dobra volja sta pripomogli tudi k povezovanju mladih iz naše doline in revirjev. V dvajsetih in tridesetih letih so mladi iz obeh strani začeli ubirati pota proti Mrzlici. »Takole je to bilo,« se
je takoj razgovoril.»Radi smo hodili v naravo — na Bukovico. Šmohor, Mrzlico. Mene je pritegnila družabnost, petje. Komaj sem čakal,'da smo se srečali. Prišli so s kitarami, tamburaši, ljudje s pesmijo na ustih. Pa nismo ostali le pri tem.« je pribil. »Pogovarjali smo se tudi o problemih. S spoštovanjem smo gledali revirske premogovnike, kjer so že imeli sodobno tehnologijo. Iz kulturnega in družabnega sodelovanja je vzniknilo tudi politično sodelovanje. Pod pretvezo družabnega sodelovanja smo se sestajali in razpravljali o svetovni situaciji in delu ruske mladine.« Za trenutek se je zamislil, položil roke na mizo in pripomnil: »To je bilo tisto množično sodelovanje, iz katerega je lahko nastalo protifašistično gibanje.« Tisto, kije porodilo odpor leta enainštirideset.
MED PRVIMI SI JE NADEL PARTIZANSKO UNIFORMO
Iz minulosti smo se povrnili v sedanjost. O vnukinji teče
beseda, o ljudeh, s katerimi je sodeloval, pa kmalu spet se-žemo nazaj. V leta, ko se je približevala vojna vihra. »Počasi so se stvari zaostrovale.« je pripovedoval. »V rudniku niso marali revolucionarjev.« se |e zamislil. In dodal: »Videli smo, da naše življenje ne vodi nikamor.«
Spodbudo in oporo so imeli tudi v bližnjem Preboldu, kjei je kmalu zaživelo partijsko in revolucionarno delo.
Tudi Albin ni dolgo stal ob strani. 1933 je bil izvoljen za delavskega zaupnika. 1935. pa je bil sprejet v partijo.« Sam sprejem ni bil tako važen, bolj je bilo takrat pomembno delo. ki si ga opravil.« je razložil. In s priokusom trpkosti dodal: »Danes ni treba delati prej. bolj je važen sprejem kot pa samo delo.«
Sonce seje naokrog lovilo v veje. ovešene s češnjami, mi pa smo že pri partizanstvu. Malo je pomembnih dogodkov v naši dolini, kjer se ne bi omenjalo Albinovo ime. Bilje med prvimi borci Savinjske čete. član Okrožnega komiteja KPS. član pokrajinskega komiteja KPS za severno Slovenijo, pa delegat za Kočevski zbor odposlancev slovenskega naroda in za II. zasedanje AVNOJ-a. kjer mu je udeležbo preprečila zaseda na Savi.
Še in še je pripovedoval mož, ki mi je sedel nasproti. Pripovedoval je mirno, kakor da ni šlo zanj, kakor da ne govori o svojem življenju, ampak o življenju koga drugega. Obudil je spomin na teror v prvih letih vojne, zanos in upanje ljudi potem, ko je Hitlerjevemu rajhu zadala prve usodne udarce Sovjetska zveza, pa vse do osvoboditve, ki jo je dočakal v Beogradu.
Prekaljen na prepihu ži-vljenjaje ostal deloven tudi po vojni. V Beogradu je najprej zastopal slovenske rudarje, čez dve leti pa je prišel v Ljubljano na Izvršni odbor Osvobodilne fronte. Kmalu je zaprosil za mesto v industriji. »Ne, pisarna pa ni bila zame,« je pribil. Bolje seje počutil v Saturnusu in kasneje v Litostroju.
Takšen je in tako je pripovedoval Albin Vipotnik-Strgar. Skromen in preprost, »le zakaj pišete o meni, saj je še toliko drugih, « seje razhudil. Kar odveč mu je beseda pohvale.
Živa zgodovina je, priča nečesa, kar je nam, mlajšim rodovom, tako daleč.
Kljub bridkim spominom je bila topla in prisrčna njegova pripoved. Le kdaj pa kdaj je kot trnjev venec ovila njegove besede bridkost zaradi stvari, ki se dogajajo v vsakdanjem življenju in ki so bile nekoč drugače zamišljene.
Irena Jelen
DAN ŽALSKIH GASILCEM
MATKE, 22. julija — Z gasilsko parado, krajšim kulturnim programom in s podelitvijo republiških ter občinskih priznanj so gasilci iz žalske občine proslavili dan gasilcev, obenem pa obeležili tudi 50-letnico gasilskega društva Matke in dan vstaje slovenskega naroda.
V gasilski pafadi je sodelovalo okrog tristo gasilcev žalske občine, ki so prikazali svojo opremo. Povorki je sledil kratek program, udeležencem pa sta med drugimi spregovorila tudi predstavnik Občinske gasilske zveze Jože Kuder in predsednik gasilskega društva Matke Marjan Golavšek.
Ob dnevu gasilcev so podelili tudi republiška in občinska gasilska odlikovanja, posameznikom in društvom.
Republiška gasilska odlikovanja so prejeli: Albin Romih (gasilsko odlikovanje II. stopnje). Ivan Jeromel (gasilsko odlikovanje III. stopnje)
in Gasilsko društvo Matke (gasilsko odlikovanje II. stopnje). Občinsko gasilsko odlikovanje I. stopnje sta prejela Marjan Golavšek in
Jože Veber, občinsko odlikovanje II. stopnje pa sta dobila Zdravko Zagožen in Vilma Jeromel.
-ij-
Gasilcem in ostalim udeležencem je spregovoril predsednik Gasilskega društva Matke Marjan Golavšek
—
Zgodilo se je opoldne
____"__J
Mlad. še čisto mlad je Debelakov Slavko iz Prebolda zadel puško in odšel v gozdove. Prožne mišice, bistra misel in pritajen nagon drznosti so mu pomagali, da se je širom po dolini proslavil kot zelo hraber borec. Akcija: navali, udari, usekaj, izpali... Tak je bil partizan Veno — Debelakov Slavko iz Prebolda.
Leto 1944 . . .
Venova mama je zaverovana v delo. Možje v tovarni, hčerka Rozika je prišla iz bolnice, sin Vinko teka po dvorišču. Veno pa nosi brzostrelko in bombe, bori se za svobodo. Ali srce je nekam nemirno. Zakaj čuden občutek? Od kod ta bojazen? Mati se boji za sina. Preveč je hraber. ta njen sin Veno. Zasliši stopinje. Z dvorišča prihajajo. Pogleda na uro. Točno dvanajst.
V gostilni prek dvorišča ju-žinajo nemški žandarji. Smejejo se, pogovarjajo. Tako kot vsak dan. Debelakova mama odpre vrata in stopi na lesen hodnik. Usta se sama odpro in roke se same prekrižajo. Na dvorišču sta mlada partizana. Oba stiskata brzostrelki, stiskata zobe, gibi so hitri.
— Slavko! Veno!
Da. na dvorišču sta bila njen sin in partizanski prijatelj iz Dolenje vasi. Hotela je krikniti, a krik je ostal v grlu. Zataknil seje nekje globoko v prsih. Kaj. le kaj se bo zdaj zgodilo? Se trenutek, potem stopinje, hitre in prožne. Partizana sta planila v gostilno, počili so prvi streli in potem .. . Moral bi usekati rafal,
dva. trije. Zataknilo se je. Prekleta smola! Da, tudi orožje je včasih odpovedalo. Umik po najkrajši poti. Spet koraki po kamnitem dvorišču in nato naprej prostranim gozdovom v naročje.
Napad ni uspel. In to sredi belega dne! Alije to mogoče? Zdaj Nemci besnijo, razjarjeni so. podivjali bodo. Alarm, napad, opoldne! Pod orožje! Vse kar leze in gre — v napad! Na bandite! Hitro, hitro! Vse je teklo, vse brzelo, padala so povelja.
Vsa skrušena seje mati vrnila v kuhinjo. Zdaj bo prišlo to nemško zlo, zagotovo ,bo prišlo in za njim mučenje, morda smrt.
Ni se motila.
Odgnali so jih v graščino. Stlačili sojih v mračno sobo z okenci. .Potem so prignali še očeta. Nato krvava pot do celjskega Starega piskra. Tu so zaprli vsakega posebej. Hoteli so zvedeti, kje je bandit Slavko? Bandit Veno! Sledilo je vsakodnevno zaslišanje. Zaman so se trudili.
Prestali so vso krutost nemških taborišč, toda klonili niso. Tudi dvanajstletni sin Vinko in desetletna hči Rozika sta bila trdna. N iti besedice niso izvedeli od njiju ...
Srečno so prestali. Svoboda jih je spet združila. Često so se potem pogovarjali, kaj bi se v preboldski gostilni zgodilo, če orožje ne bi odpovedalo? To je bil mučen spomin, ki ga ni moč pozabiti! Ostane v zavesti. nikoli ne zbledi.
Drago Kumer
A
Jutro spomina
___________________________J
„Madona, kako diši to grozdje! In kako mora dišati šele sprešano in prevreto?” je nosljal Poldek in dvigal nos v noč.
„Ti, rit pijanska, grozdje zavohaš, nemške zasede pa ne,” mu je oponašal Tonče. Tudi njemu je zadišalo, toda kaj, ko v čutari ni imel niti poštene vode. Še bi nadaljevala pogovor, pa sta hkrati spoznala, da njun pogovor na tri mobilizirance, ki sta jih peljala v četo, ne bo vzgojno vplival. Kar hitro bodo spoznali, da tovariških* zbadanj ne gre vedno resno jemati. Hodili so molče, kolovoza ni in ni hotelo biti konec. Nenaden kovinski zvok je pognal Tonča na tla, ostali štirje pa so ga posnemali.
„Jezus, kaj pa je?” je zaskrbelo enega izmed mobilizirancev.
„Marija joka,” mu je odvrnil Tonče, Poldek pa je samo siknil. Tudi njemu položaj ni bil všeč. Če bi padli v zasedo, bi mobiliziranci zbezljali naravnost med Nemce. Tonče je pobral kamen, gazatrkljal po kolovozu. Nič. Čez nekaj časa je Tonče odločil, da je treba naprej.
„Če kdo samo muksne, ga počim!” je opozoril mobilizirance. Sam sebi je očital, ker je prostovoljno prevzel nalogo, da gre po mobilizirance. Pridušal si je, da je to pot zadnjič. Prepričan je bil, da bo v četo pripeljal nekaj korajžnih fantov, pa je naletel na „trop prestrašenih riti.” Pred očmi so se mu zvrstili posmehljivi obrazi četnih tovarišev. Seveda, kako tudi ne? Eden izmed mobilizirancev je imel na hrbtu koš, v njem že precej zdelan dežnik in — kar je kazalo le na kanec zdrave pameti — prekajeno gnjat. Drugi je imel na glavi popolnoma nov slamnik, očitno prevelik vsaj za dve številki in si ga je moral vedno znova popravljati, da je videl pot pred seboj.
Po srečnem naključju so le prišli včeto, ko seje jelo že svitati. Kuharji so bili že na delu, pa tudi nekaj fantov je postajalo krog v pričakovanju toplega zajtrka, ki je bil zadnje čase dragocena redkost. Začudeno so se ozirali v prišleke. Komandir se je presenetljivo hitro znašel pred njimi. Ogledoval si je trojico novincev in molčal. Brki so
mu sumljivo drhteli, ustnici je sesljal med zobmi. Bal se je srečati Tončev pogled, kajti navidezne strogosti bi bilo v hipu konec.
„Namestite jih pri kuhinji, vidva pa z menoj,” je na hitro ukazal. Tonče in Polde sta kujavo stopala za njim. Ob svojem nahrbtniku in že zloženem kocu se je komandir ustavil in se gromko zasmejal, za njim pa tudi Tonče in Poldek, vendar še bolj zadržano.
„Prekleto smešni so, ali ne? Toda fanta, morda pa videz vara? Skušajta napraviti iz njih kar se pač da. Morda so se tudi nam posmehovali, preden smo doživeli ognjeni krst.” Hvaležna komandirju sta se Poldek in Tonče s precejšnjim dvomom v srcu lotila „prevzgoje” novincev. Začuda razumni fantje so bili, zataknilo se je le pri izbiri imen. Očitno s svojimi niso bili zadovoljni, saj končno o njih ob rojstvu tudi niso mogli kaj prida odločati. Tako so postali: Tilen, Ožbe in Jernej. Tilnov slamnik je romal v kuharjev ogenj, Jernejev koš pa na mulin hrbet. Četa je trojico sprejela za svojo, seveda še s pridržkom, saj so fantje hodili zaenkrat le v patrole in prehranjevalne akcije in še to s starimi borci.
Pa ne dolgo, kajti zlati časi za četo so minili. Že prvi dan sovražne ofenzive so bili na sovražnikovem udaru. Tonče, Poldek, Jernej, Tilen in Ožbe so se držali skupaj, če jim je le položaj dopuščal. Toda iz njihovega mitraiješkega gnezda je venomer bruhal ogenj in umikali so se le na odločno zahtevo komandirja. Po neskončnih dnevih utrujenosti, neprespanosti in lakote, so se nekega večera komaj zavedli, da jih kuhar vabi h kotlu in da jim komandir obljublja zasluženo noč spanja.
Naslednje jutro je kotnandir slovesno izrekal priznanje pogumni peterici, ki je stala tesno skupaj kot vedno. Toda tudi tokrat je njegove brke spreletaval čuden drget, kajti opazil je, da so oči vseh borcev uprte — ne vanj — temveč v koš na mulinem hrbtu, ki pa je Bil na kuharjevo veliko žalost tokrat zopet popolnoma prazen.
Cveta Mikuž
Oživljeno ovčarstvo na Gozdnika
J
Še pred zadnjo vojno so se pasle na Mrzlici, Gozdniku pa tudi v Zg. Savinjski dolini velike črede ovac. Samo v Zg. Savinjski so jih našteli čez tri tisoč.
Žal smo v povojnih letih hudo zanemarili rejo ovac in s tem povzročili nepopravljivo škodo našemu gospodarstvu. Zadnji čas smo prižgali zeleno luč razvoju ovčereje in tako smo dobili prvo čredo ovac tudi na Gozdniku, v žalski občini.
Ko je pred leti umrl hribovski kmet Gabršek pod Gozdnikom, je kazalo, da bo sicer lepa kmetija ostala brez gospodarja. Mladi Gabrškovi _so medtem že bili od doma po službah in med njimi ni bilo nikogar, ki bi se bil voljan vrniti na kmetijo in prevzeti njene vajeti. Grunt je bil naprodaj.
naslednji dohodek pa pričakujeta od prodaje bikov, ko bodo dosegli predpisanih 600 kilogramov.
Od jutra v noč garata, daje delo pravočasno opravljeno. Pokazala sta nam nad kozolcem in hlevom spravljeno
naprej. Če bi dokupila več zemlje, bi jih lahko imela tudi do dvesto. Sosedova kmetija z 28 ha je naprodaj, žal pa mlada gospodarja nimata denarja za to investicijo. V njuni okolici je še nekaj takih kmetij. bilo bi kakšnih sto hekta-
Jože Gorjup plete imenitne koše
PRI G0RJUP0VIH NA OBISKU
Kupila sta ga Dani Požlep in Edi Oblak, še mlada človeka, ki ju je zamikala kmetija, čutila pa sta tudi veselje do zemlje in kmetovanja. Ob stari hiši so gospodarska poslopja že začela propadati, zato sta najprej prekrila kozolec in v hišo speljala vodo, nabavila pa sta tudi nekatere stroje.
S pomočjo zadruge Savinjska dolina sta v hlev privezala deset bikcev ter jih začela pitati, omislila pa sta si tudi čredo ovac. Odločila sta se za solčavsko ovco, ki ima okusno meso pa tudi kakovostno volno. Spomladi sta jih prvič ostrigla, pred zimo jih bosta drugič. Da je bilo nekaj dohodka pri hiši, sta posekala in prodala nekaj lesa v hosti,
Dani Požlep in Edi Oblak sta poprijela z veliko volje.
foto: L. Korber
posušeno mrvo. Dovolj je bo, da živina pozimi ne bo stradala. Za bike pa imata še nekaj lastne koruze, tako da močnih krmil ne kupujeta. Hišo sta si toliko uredila, da si lahko med delom kaj malega skuhata, saj gospodinje ni pri hiši.
Z ovcami paje tako, da bi se reja veliko bolj izplačala, če bi jih imela več. Paše in suhe mrve pozimi je na kmetiji dovolj, treba bi bilo le urediti pregonske pašnike in jih ograditi z električnim pastirjem. Da bi najela pravega pastirja, se pri tolikšnem številu ovac seveda ne izplača.
Vendar Dani in Edi mislita
rjev, to paje že dovolj za večjo čredo. Ob tem se kar sama ponuja misel o pašni skupnosti ali urejenem, v tržno proizvodnjo usmerjenem večjem posestvu. Edi in Dani sta dovolj mlada pa tudi veselje imata do zemlje, do živine. zato bi jima kazalo pomagati. da si uredita posestvo in se usmerita v donosno rejo ovac in v govedorejo.
»Zapišite tudi to, da nama občina do danes še ni nakazala za vsako ovco obljubljenih 2000 dinarjev. Bova enkrat šla na občino in jih pobarala. kaj je z obljubljenim denarjem.«
Tk. L.
Creda ovac na Gozdniku.
foto: L. Korber
Res, lepo je biti brigadir
Štirinajst jih je bilo, ki so morje, sonce in brezdelje zamenjali za kramp in lopato, da bi šestim naseljem pod Jastreb-cem, tam daleč v Srbiji, približali dan, ko bodo po ceveh pritekle prve kaplje vode.
Začelo se je leta 1977. Takrat je bila prvič organizirana republiška delovna akcija, na kateri je sodelovalo tudi devetnajst mladih iz naše občine. Letos jih je v Kruševac prišlo samo štirinajst, zato so v svoje vrste sprejeli tudi nekaj domačinov. Brigadirji so nadaljevali s kopanjem vodovoda. ki bo prinesel vodo šestim naseljem in obratu Fabrike Maziva iz Kruševca. Le-ta je hkrati tudi glavni pokrovitelj delovne akcije. Skupna dolžina vodovoda je okrog 20 kilometrov. Lani so izkopali dobrih devet kilometrov. letos pa imajo pridne roke brigadirjev še za nekaj kilometrov dela.
Srbija ima organizirane t. i. ekonomske delovne akcije. Kolikor brigadirji opravijo dela, toliko tudi
zaslužijo. Pokrovitelj letošnje akcije Fabrika Maziva vsak dan opravi pregled in oceno dela na trasi. Kolikor brigadirji zaslužijo, toliko lahko porabijo. V Sloveniji in drugih republikah so podpisani dogovori in sporazumi, s katerimi je zagotovljen denar za delovne akcije.
V naselju Lomnica, kjer se je leta 1971 začela tudizvezna akcija Morava, so z delom žalskih brigadirjev na moč zadovoljni. Med 240-imi brigadirji iz Travnika^ Turbe, Tetova, Varaždina, Čačka in Pazarja so se brigadirji I. Savinjske čete. njihov pokrovitelj je letos Hmezad, najbolje izkazali. Zaradi dobrih dosežkov so kljub nepopolni brigadi prejeli priznanje — trak akcije.
Tudi brigadirji so bili zadovoljni. Delo je bilo letos veliko lažje kot prejšnje leto, poleg dela na trasi pa so si krajšali čas tudi s športnimi, kulturnimi in zabavnimi prireditvami. »Ne nazadnje se človek v brigadi tudi marsi-
česa nauči.« so menili. Malce oguljeno že zvenijo besede o bratstvu in prijateljstvu, držijo pa trdno med mladimi v) brigadi. »Spoznaš nove ljudi, kuješ nova prijateljstva, dobro dene kdaj pa kdaj tudi novo okolje in novi obrazi,« bi lahko strnili misli naših brigadirjev.
Irena Jelen
Do Gorjupove domačije nad Libojami.se pride po kolovozni cesti. Speljana je skozi hosto v dokaj strmih zavojih; potlej se svet razpotegne v sadovnjak in že smo pri Go-rjupovih. Nič bahavosti ni na leseni hiši, vendar je vse na svojem mestu in ta urejenost daje domačnost, ki bi jo drugje zaman iskali.
Mirje tak, da bi ga objel z rokami, in skozi že odcvetelo sadno drevje se zliva sončna svetloba. V hiši je bila le gospodinja Zofija, ki je pripravljala peko kruha, moža Jožeta pa ni bilo doma. »Uro bosta počakala tu pri meni, da se bo vrnil mož, ki v hosti pripravlja drva za zimo,« je dejala gospodinja in ponudila pijačo. Koje bilo testo nared za vzhajanje, je prisedla k nama za mizo in pogovor seje razpletel o tem, kako živijo ljudje v odmaknjenih zaselkih.
Rekel sem ji, da sva z Jožetom dobra znanca iz partizanov. V tretji brigadi KNOJ je bil vodja štabne pisarne, sicer pa imeniten tovariš in tak mije ostal v spominu. In ko se je po dveh urah Jože vrnil iz hoste. sem brž ugotovil, da je ostal živahen kot nekoč.
Lahko bo obujali spomine na partizanščino, a smo se raje pomudili pri njegovih kar zajetnih zbirkah starinskih novcev, znamk in značk. Ima jih skrbno spravljene v albumih. vse je oštevilčeno, skratka. Jože »drži red,« kije bil že v partizanih tako značilen za njegovo delo. Tu, v nekoliko odmaknjenem svetu, sta Jože in Zofija našla svoj mir in kot smo ugotavljali, jima ni dolgčas.
Jože je že upokojen, pri niši je nekaj zemlje in tako je dovolj dela za oba. Jožeta je prijela strast zbirateljstva že pred vojno, torej še kot mladeniča. Skrbno je zbiral znamke, pozneje pa tudi novce in nazadnje še značke. Jože pa ni le zagret numiz-
Izpod Jastrebca bo po ceveh kmalu pritekla voda.
matik in zbiratelj, marveč pozimi, ko ni drugega dela, plete koše, košarice in take reči. Kot nam je dejal, seje te domače obrti že kot deček naučil od hlapcev na kmetijah. Koše so pletli le pozimi, koje bilo največ časa. »Moj prvi koš, ki sem ga spletel po spominu, ni bil ravno lep,« je smejoč se dejal Jože. »Nisem odnehal in naslednji koši so bili že čisto v redu. Poleg košev pletem tudi košarice. Delam
Zofija Gorjup, kmečka pesnica
iz čistega veselja. Pletivo pa pripravim kar sam.« Jože plete za domačo rabo, pa tudi
za sosede, ki cenijo njegovo delo.
Zofija pa v dolgih zimskih večerih na kolovratu obdeluje volno in potlej plete jopice in podobne reči. Tudi ona čuti veselje do takšnega domačega dela. Poleg tega piše pesmi, kar je sicer nenavadno za kmečko ženo, kot sama zatrjuje. »A. kaj si morem, če me zgrabi notranja potreba, da bi doživeto zložila v rime.« Svojih pesmi ni nikjer objavila, pa tudi nastopila ni z njimi, čeprav so nekatere dobre. Zofija najraje opisuje tegobe kmečkega življenja. Takšna ie tudi pesnitev o kmetovem delu. ki jo objavljamo nekoliko skrajšano:
Kmečki stanje težak stan —malo spoštovan!
Pa vendar kmet nas vse živi. za kruh skrbi.
Vsako jutro zgodaj vstaja, brž na delo pohiti, čas delovni njemu traja od jutra do noči.
Orje. seje, okopava, žanje žito in kosi. dela mu nikdar ne zmanjka, da le-vreme mu godi.
Je leto dobro ali slabo —
kmet obupati ne sme. vsako leto vedno znova s svojim delom spet prične ...
TK. Z. Foto: L. Korber
r	^
Ribji
ringaraja
v	J
Če se lepega nedeljskega popoldneva odločiš za daljši sprehod in če ,si še ljubitelj ribjih poslastic, ti misel kar sama uide v Hmezadovo ribogojnico in njeno restavracijo. Seveda s predlogom navdušiš tudi svoje drage, s katerimi želiš deliti popoldanske ure.
Čeprav poletno sonce močno greje, tebe in družbo zmrazi ob pogledu na nekatere topole v aleji ob Lavi, ki jih je zadnji vihar hudo prizadel. Ugotoviš, da se še ni našla roka, ki bi posledice odstranila in ublažila. »Morda bo to napravil kak hujši vihar ali pa požar,« zagrenjeno pomisliš.
Kljub vsemu končno le prispeš na željeni cilj. Oblizneš si ustnice, kajti na dosegu roke so hladno pivo in ocvrta, hrustljava postrv. Mostiček pred restavracijo kar preletiš. Toda zaman. Hipoma se zaveš, da si v mladih letih prepogosto jemal v roke romane Agathe Cristie. Ribja restavracija je namreč na moč podobna gradovom, o katerih je rajnka pisateljica tako izvirno pisala. Iz restavracije se je namreč razglegal huronski smeh ljudi mešanega spola, čeprav so bila^vsa vrata čvrsto zapahnjena. Čez čas se je na balkončku le pojavilo bledolično bitjece in nekam v zrak povedalo, da menda čakajo posebne goste. Seveda pa prav nič o tem, če smemo vstopiti in če smemo poslušati glasove veselih gostov, ki pa najbrž še niso bili »tisti posebni gosti«
Čez čas so namreč jeli prihajati čez mostiček iz restavracije. Mladi, mlajši in najmlajši, ki so celo jokali za izgubljenimi igračkami, kajti očitno so se pred prihodom naše družbe morali po hitrem postopku posloviti od zelene tratice in miz pred poslopjem.
Da so to le navadni smrtniki in ne kakšni duhovi, smo se prepričali, ko smo videli moške orjake nositi zaboje hladnega piva v steklenicah.
Kajti duhovi menda nikoli niso žejni, mar ne? Vsa potrošniška roba je romala v prtljažnike avtomobilov in kolona je utonila v silnem vrtincu praha, ki nas je v hipu prekril od nog do glave. Seveda. spokorjeni naj bomo, potreseni s prahom (zakaj pa naj bi bili s pepelom, če pa smo vsi po vrsti komunisti)? Saj nismo »posebni gosti«?
Cveta Mikuž
Ribja restavracija v sezoni zaprta
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
J9ovi metri asfalta pod Mrzlico
ŠEŠČE, 31. julija-Dva kilometra dolga telefonska napeljava je zbližala obronke Mrzlice z ljudmi v dolini, šestim domačijam v Matkah pa bo letošnji praznik krajevne skupnosti Šešče ostal v spominu zaradi priključitve na vodovodno omrežje.
740 krajanov pretežno gričevnatega in hribovitega sveta je poleg telefonskega priključka in 400 metrov dolgega vodovoda obogatilo kraj še z obnovljenim gasilskim domom v Matkah in urejanjem njegove okolice, pri čemer so krajani sami opravili preko 4000 udarniških ur. Zgrajeni so bili tudi klubski prostori pri nogometnem igrišču, v iz-
gradnji so avtobusna postajališča v Šeščah, najbolj pa so krajani ponosni na 1400 metrov dolgo asfaltirano cesto od Mrzlico v vrednosti .000.000,- din.
Nove pridobitve bodo precej prispevale k razvoju kraja, v prihodnje pa bo treba urediti tudi cesto v Matkah in cesto Šešče—Šempeter ter poskrbeti za cestno signalizacijo. Da bi popestrili kulturno življenje krajanov, bo potrebno obnoviti dvorano v zadružnem domu v Šeščah. Zelo pomembna naloga pa je tudi razširitev telefonskega omrežja.« je na slavnostni seji ovedal predsednik sveta rajevne skupnosti Šešče Ivan Leber.
I. Jelen
1400 metrov dolga cesta pod Mrzlico bo olajšala pot v dolino
(Foto: L. Korber)
PREKO 10.000 UDARNIŠKIH UR
VINSKA GORA, 24. julija — S športno akademijo Mladost 83, otvoritvijo športnega parka ter s predajo obnovljenih cestnih priključkov se je končalo letošnje praznovanje krajevnega praznika v Vinski Gori.
Športni park je obogatil obrobno krajevno skupnost z igrišči za tenis in odbojko, okrog igrišča pa so speljali atletsko stezo.
Velikega pomena za krajane sta cestna_ odseka Prelska-—Spodnja Črnova v dolžini 1400 metrov in 420 metrov asfalta na cesti Javornik—U-sar. Pri urejanju in izgradnji cest so velik delež prispevali krajani sami. saj so opravili
preko deset tisoč udarniških ur. Vrednost obeh odsekov znaša 7.000.000.- din. Samoupravna interesna skupnost za komunalo in ceste Žalec ter krajevna skupnost pa sta prispevali 900.000.- din.
Med večje pridobitve kraja sodi tudi mrliška veža, ki bo predvidoma končana do 1. novembra. V prihodnje načrtujejo v Vinski Gori razširitev telefonskega omrežja, saj najo danes le 24 telefonskih priključkov, potrebovali pa bi jih približno 300. V načrtu imajo tudi ureditev rezervoarja za pitno vodo in napeljavo vodovoda domačijam, ki še niso priključene na vodovodno omrežje, po ureditvi in obnovi pa kliče tudi kanalizacija.	I. Jelen
PREBOLD
Praznovanje krajevnega praznika Prebold bo potekalo od
26.	avgusta do 4. septembra. Zvrstilo se bo več športnih in kulturnih prireditev. Odprli bodo prenovljeno knjižnico, s samostojnim koncertom pa se bo predstavil New swing kvartet. V petek. 2. 9. 1983. bo v Tekstilni tovarni Prebold posvetovanje gasilcev, zvečer
pa srečanje krajanov in delavcev tovarne. Industrijsko gasilsko društvo tovarne praznuje namreč letos 110. letnico obstoja. Po svečani seji skupščine KS bodo odprli nekatere komunalne objekte.
V nedeljo. 4. 9.. pa se bodo krajani Prebolda množino udeležili srečanja na Mrzlici.
GRIZE
V spomin na prvo oboroženo akcijo Savinjske čete in napada na rudnik Zabukovica praznujejo v Grižah krajevni praznik. Glede na to, da so v tej krajevni skupnosti letos
praznovali občinski praznik, bo obseg prireditev skromnejši. Praznovanje bodo zaključili s svečano sejo skupščine KS in družbenopolitičnih organizacij.
Polzelski šolarji vključeni v zeleni plan
Na osnovni šoli Vera Slander na Polzeli so področju delovne vzgoje posvetili posebno pozornost. Posamezne oddelčne skupnosti so skozi vse leto skrbele za red v učilnicah ter za urejenost in čistost okolja. V pomladnih mesecih so uredili šolski vrt, ga razširili in ogradili. Pridelek je bil obilen, saj so z zelenjavo napolnili dva zamrzovalnika ter izkopali 850 kg zgodnjega krompirja. Tako sočivja ne bo potrebno kupovati, to pa seveda pomeni da bodo šolska kosila cenejša in okusnejša.	Marovt
Krajevni praznik združili z 80-letnico gasilstva
TABOR, 5. avgusta — »Z 2500 metri makadamske ceste smo v Taboru povezali petnajst višinskih kmetij, še vedno pa ostaja neasfaltiranih sedem kilometrov cest in petdeset kilometrov višinskih cestišč, ki jih je potrebno vzdrževati,« je povedal na slavnostni seji ob letošnjem krajevnem prazniku predsednik skupščine krajevne skupnosti Tabor Janko Drča.
Ko je opisal nekatere značilnosti kraja ter njegov gospodarski in družbeni razvoj, je nanizal pridobitve letošnjega krajevnega praznika:«
V začetku leta je bilo urejeno vodno zajetje Suhi potok, s čimer smo z vodo oskrbeli približno sedemdeset družin.« Med pridobitvami je posebej omenil novo gozdno cesto Goznica—Lovska koča, »ki jo je zgradilo Gozdno gospodarstvo Celje—TOK Vransko s pomočjo krajanov, poseben pomen pa ima zaradi tega. ker je povezala petnajst višinskih kmetij.« J. Drča je naštel še nekaj cestnih odcepov. ki jih že pripravljajo
oziroma jih bodo pričeli obnavljati in urejati.
Omenil tudi nekatere druge dosežke ob letošnjem prazniku:« Velik korak je narejen v gasilstvu. Gasilsko društvo Ojstriška vas-Tabor slavi letos 80-letnico in je za to priložnost preuredilo svoj dom. Gasilci Lok so končno dobili avtomobil in ga bodo predali namenu septembra, člani društva Kapla—Pondor pa so junija že predali namenu gasilski avtomobil v vrednosti
900.000.— din.«
Na seji so podelili tudi priznanja krajevne skupnosti najbolj zaslužnim posameznikom in društvom. Priznanja so prejeli: Alojz Petrič, Alojz Kovče, Ivan Lukman, Zmago Šošter in Gasilsko društvo Ojstriška vas.
Letošnji krajevni praznik so v Taboru popestrili še z otvoritvijo obnovljenega gasilskega doma v Ojstriški vasi, parado gasilcev in proslavo ob 80-letnici. Temu so dodali še trim kolesarjenje, šahovski in nogometni turnir, gasilsko tekmovanje in meddružinsko lovsko strelsko tekmovanje.
I. Jelen
PO POTEH VINSKE GORE
Planinska sekcija pri TVD Partizan Vinska gora je ob otvoritvi poti „Po poteh Vinske gore”, izdala prvi vodnik z enakim naslovom. Pot so otvorili 22. julija za praznovanje krajevnega praznika. Vanjo so vložili več kot 1200 ur prostovoljnega dela. Pot ni namenjena zgolj planincem Vinske gore, temveč tudi širšemu krogu ljubiteljev narave.
Speljana je predvsem po mejah krajevne skupnosti; vrhovih, dolinah, ob pomnikih NOB, kulturnih in zgodovinskih znamenitostih.
Šestnajst ur zmerne hoje razkrije vrsto zanimivosti, med njimi tudi razna kmečka in gozdna opravila, značilna za ta hriboviti svet, ostan-
ke apnene, mlinpv, najvišji Ramšakov vrh (969), vrhove Radojč, Vinska gora in Gonžarjevo peč.
Pot vodi mimo Franca Aubrehta, zbiralca starin, katerega zbirka je pohodnikom tudi na ogled.
Pol se začne pri gostilni Obirc, kjer se tudi sklene. Na postojankah ali vrhovih so tudi skrinjice z žigi (14 jih je) in dnevniki za vpis.
Vodnik, ki so ga izdali, vam bo razkril pravila poti, pa tudi možnost za pridobitev značke, dobile pa ga lahko pri predstavnikih Partizana v Vinski gori ali kar v Planinski sekciji v kraju.
Ivan Vodošek
^ RAZSTAVA N AN Dl JA LESJAKA
J
Nande Lesjak, likovni amater iz Prebolda, sicer pa član sekcije likovnih amaterjev v Celju, se z njemu svojstveno tehniko vse bolj uveljavlja v svetu umetnosti. To potrjuje tudi preko dvajset samostojnih razstav in še več skupinskih, med katerimi naj omenimo razstavo Po poteh partizanskih kurirjev v Ljubljani. Tokrat se je predstavil s samostojno razstavo v hotelu Golding Rubin v Žalcu. Po ogledu razstavljenih del smo iz pogovora z avtorjem izvedeli, da gre za novo tehniko in sicer jedkanico na umetni svili. Željeno zamisel oblikuje v različnih odtenkih s
pomočjo kemičnega postopka. Pri tem načinu likovnega izražanja avtor ne potrebuje barv, kar je sicer nenavadno. Nande Lesjak pa ob uporabi te tehnike vedno bolj spoznava veliko razsežnost in možnost izpopolnjevanja, zato lahko prav v tej smeri pričakujemo njegov razvoj. In če poznamo njegovo vztrajnost, potem v uspeh ne dvomimo. Njegova dela so si lahko že ogledali mnogi ljubitelji likovne umetnosti od Maribora do Ljubljane, upa pa, da bo kmalu lahko razstavljal tudi v tujini.
jk
r	~n
Vabimo vas
TABORSKI KULTURNI DNEVI
Organizatorji taborskih kulturnih dnevov: Kulturna skupnost. Zveza kulturnih organizacij in Svoboda Žalec so tudi letos pripravili bogat program prireditev, ki se bodo zvrstile od 9. do 17. septembra v Žalcu, Vrbju in na Gomilskem.
Program prireditev:
9.	9. 1983 ob 18. uri
Odprtje razstave akademskega slikarja Franceta Miheliča v Savinovem razstavnem salonu
ob 20. uri
Koncert Slovenskega okteta s spremljavo orgelj v župnijski cerkvi v Žalcu
10.	9. 1983 ob li' uri
Odprtje 1. bienala pionirske grafike Žalec 1983 v osnovnošolskem centru Žalec
ob 19. uri
Glasbeni festival Žalec '83 v dvorani Hmezada 'ob 20. uri fr V 'J' j
Nastop kulturne skupine iz pobratene občine Bačka Palanka v telovadnici osnovnošolskega centra
11.9. 1983 ob 17. uri
NastoD kulturne skupine iz Bačke Palanke v Domu krajanov Gomilsko
job 19 uriTT
Koncert Delavske godbe Trbovlje pri hotelu Golding Rubin 14. 9. 1983 ob 19. uri
Srečanje s pesnikom Ervinom Fritzom v Savinovem salonu
16.	9. 1983 ob 19. uri
Predstava gledališča Pod kozolcem z igro Županova Micka v Domu krajanov Vrbje
17.	9. 1983 ob 15. uri
Nogometna tekma — Zlata selekcija: Ženska reprezentanca Slovenije
ob 16. uri
Noč žalskega tabora zabava z bogatim programom
1. bienale pionirske grafike
V proslavah, prireditvah in manifestacijah TABORSKIH KULTURNIH DNEVOV občine Žalec odsevajo ustvarjalne sile, se izpričujejo umetniška nagnjenja. na ljudskih taborih je pred mnogimi leti zaživela slovenska narodna zavest. Seveda z drugačno vsebino in v bolj pestrih oblikah. Žalecje še enkrat pokazal skrb za kulturne dobrine, za katerimi so si prizadevali in jim jih priborili naši predniki.
Taborski kulturni dnevi so letos že drugič obogateni z razstavo pionirjev grafikov. Po mnogih poizkusih in iskanjih. tudi zgledovanju po drugih podobnih prireditvah, si je žalska delovna skupina izoblikovala svoj način priprav in izvedbe razstave. Ta likovna prireditev taborskih kulturnih dnevov je obenem srečanje razstavljalcev in likovnih pedagogov ter presega samo predstavitev grafičnih listov. Zagotovo je velik dosežek. da se mladi rod vključuje v kulturni razvoj mesta, občine in republike.
Na letošnji natečaj je prispelo 770 grafičnih listov iz šol. ki gojijo to tako bogato likovno tehniko. Posebej iz-
brana žirija je ocenila doseženo stopnjo kvalitete. V prvem krogu je med vsemi izbrala 150 listov za razstavo, nato med temi še 30 listov za objavo v katalogu.
Vztrajni opazovalec prične časoma dojemati pristnost iz otroške domišljije vzniklih predstav. Nekateri otroci so bogato likovno nadarjeni, vendar jih prehod v mladostno dobo in pozneje v svet odraslih oropa sproščenega ustvarjanja. Nagnjenje do likovnega izživljanja postopoma jenjuje, ker prevladajo materialne dobrine in eksistenčna vprašanja.
Odrasli se premalo posvečamo otrokom, njihovim težavam. krizam, iskanju identitete. kar se vse odraža v njihovi pretirani živahnosti, napadalnosti in nemiru. K sreči znajo nekateri pedagoški delavci ta nemir spremeniti v ustvarjalni nemir!
Osnovna šola Peter Šprajc-Jur je prav gotovo imeniten okvir tej lepi likovni prireditvi slovenskih šolarjev in njihovih učiteljčv. Želimo, da bi vsaka razstava postala nova stopnja k vse višji kvaliteti likovne kulture najmlajših grafikov.
Glasbeni festival Žalec '83
Osnovna organizacija ZSMS Žalec bo letos že četrtič organizirala glasbeni festival, katerega pokrovitelj bo Občinska kulturna skupnost'Žalec. Gre za v slovenskem prostoru že znano prireditev izvajalcev akustične glasbe, ki pa jih je žal vedno manj. Tako se bo v dveh dneh predvsem mlajšemu občinstvu predstavilo 15 skupin in posameznih izvajalcev alternativne, akustične in drugih oblik glasbe iz vse Slovenije. Andrej Šporin, predsednik organizacijskega odbora, pravi, da so posebno skrb namenili izboru kvalitetnih izvajalcev in organizaciji prireditve, ki se je že dobro uveljavila.
Andrej Šporin, predsednik organizacijskega odbora festivala
Tabor v Logarski dolini
V šoli smo se domenili, da bomo šli planinci taborit v Logarsko dolino, kjer smo ostali teden dni. V Logarsko dolino smo se odpeljali z avtobusom. Pot je bila zanimiva, med ostalim smo videli tudi skalo Iglo. Po dveh urah vožnje smo se ustavili pri starem domu blizu slapa Palenka, od koder smo nato peš krenili do tabora. V taboru smo si najprej razdelili šotore, nato smo izbrali vsak svojemu ime. Naš šotor se je imenoval Slap Rinka.
Zvečer smo imeli spoznavni večer in sestanek, na katerem smo se dogovorili o urniku v taboru.
Prvi dan taborjenja smo odšli na Klemenčo jamo, Strelovec in k Plesniku. Pot je bila zanimiva, videli smo tudi dva gamsa. Drugi dan smo odšli na Klemenčo jamo, Škarje in Ojstrico. Pot je bila naporna, na vrhu Ojstrice smo bili krščeni. Zvečer v taboru smo imeli predavanje o orientaciji in o vremenoslovju.
Tretji dan smo imeli orientacijo. tekmovalo je osem skupin. Četrti dan smo se odpravili na Olševo s kombijem.
Med potjo smo se ustavili v Potočki zijalkt, v kateri so našli kosti pračloveka in jamskega medveda. Z vrha Govce smo
lahko opazovali avstrijsko pokrajino, videli pa smo tudi izvir zdravilne kisle vode, ki vsebuje veliko železa. Zvečer nam je tovariš Kajtna pripovedoval o poti po slovenski transverzali št. 1. Peti dan smo se odpravili na Okrešelj. Kamniško sedlo in Brano. Med potjo smo videli gamse in kozoroge. šesti dan pa smo odšli na Plesnikovo planino. Sedmi dan smo se pripravljali na vrnitev domov.
Menije bilo taborjenje zelo všeč. saj nisem čutila domotožja in žalosti. Veliko pohvalo si zaslužijo tovariši vodniki in taborovodje, s katerimi smo se počutili zelo varne. Na taborjenje pa me bodo spominjale tudi značke, ki smo jih prejeli za posamezne vzpone na vrhove.
Še bom šla na taborjenje in upam. da bo tako lepo. kot je bilo v Logarski dolini.
Martina Goričan Griže
r	\
Žalski planinci popestrili turistično ponudbo
V___________________________________J
Že nekaj let se v aranžmaju hotela Golding-Rubin mude na dopustu v Žalcu turisti iz Nizozemske. Po programu obiščejo več znamenitosti v naši dolini, obiščejo pa tudi Logarsko dolino.
Pri njihovem zadnjem obisku so na pobudo žalskega Planinskega društva obiska'i eno naših bližnjih planinskih postojank. Žalski vodniki so jih popeljali na Goro Oljko. Nizozemski turisti so bili nad omenjenim izletom in vzponom izredno navdušeni, še posebno zato, ker so se povzpeli 734 metrov visoko, doma pa je njihov najvišji vrh visok le 157metrov. Povrnitvi v domovino so se telefonsko
javili hotelu Golding—Rubin in se še enkrat zahvalili za prijetno doživetje na tem planinskem pohodu.
Žalski planinci bodo za naslednje leto ponudili nizozemskim turistom poseben program, po katerem bi lahko obiskali celo planinsko vezno pot: Savinjsko transverzalo. Upajo, da bo firma KELLER, ki je organizator obiskov v Žalcu, ponudbo sprejela, saj bo s tem popestrena turistična ponudba našega mesta.
Kako malo iznajdljivosti in posluha je torej treba, da se turistični dinar dobro obrne. Žalski planinci so to zaslutili, zato jim gre vsa pohvala.
Spominski posnetek nizozemskih turistov na Gori Oljki.
Dva društvena turnirja
V počitniškem času je teniška sekcija TV D Partizan Žalec pripravila dva društvena turnirja, ki sta bila letos že druga po vrsti. Na prvem so se pomerili pionirji-posamezno. Med šestimi tekmovalci je bil najboljši SERGEJ VUCER, ki je v finalu premagal ALEŠA KRAGLA (6:1, 3:6, 6:1), tretji pa je bil MATJAŽ NI-
DÖRFER. Sledijo Tomaž Vok. Aleš Končan in Andrej Lipovšek.
Na drugem turnirju pa so se pomerili člani-posamezno. Med osmimi tekmovalci je bil najboljši TADEJ KRUŠIČ. ki je v finalu premagal JOŽETA KUČERJA z rezultatom 6:3, 7:6.
V.	C.
Za smučarje skakalce zima pred vrati
Skakalci smučarskega kluba Braslovče—Andraž se že vestno pripravljajo na novo smučarsko Sezono, ki bo za nekatere člane še posebej pomembna zaradi olimpijskih iger v Sarajevu. Nekateri od njih upajo, da se bodo kot predskakalci spustili po olimpijski skakalnici. Med tem. ko so se fantje spuščali po plastični skakalnici, nam je njihov trener, učitelj in vzgojitelj Andrej Tomin, povedal naslednje:
»Da bi se kar najbolje pripravili na novo skakalno sezono. smo že pričeli s treningi, najprej trikrat, sedaj pa že štirikrat tedensko. Okrog trideset skakalcev vseh kategorij pridno vadi, sedaj si nabiramo predvsem kondicijo, ne zanemarjamo pa tudi skokov. Škoda je. da ni dokončana
Boštjan Dobnik se je prvič spustil po doskočišču jeseni pa bo prvič prestopil šolski prag
70-metrska plastika, saj bi lahko predvsem boljši in bolj izkušeni skakalci hitreje napredovali.«
Res škoda, da prizadevnim smučarskim delavcem iz Braslovč še ni uspelo zgraditi nove skakalnice. Prav bi bilo, da bi jim priskočili na pomoč, saj si to zaslužijo.
Andrej Tomin v razgovoru z mladimi skakalci
Otroci letovali na Debelem rtiču
180 otrok iz žalske občine se je štirinajst poletnih dni predajalo soncu in moriu na obali Debelega Rtiča. Žalskim šolarjem je dal prostore na razpolago Rdeči križ Slovenije.
Na dobrih sedmih hektarih površine, kolikor je pripada Mladinskemu zdravilišču in okrevališču Rdečega križa Slovenije, je prostora za približno 850 otrok. Letos so skupaj s 180-imi otroci in 14-imi vzgojitelji iz naše občine letovali tudi otroci iz Sežane, Črnomlja, Makedonije in od drugod.
Na Debelem Rtiču je šest paviljonov, trije so namenjeni letovanju, v dveh pa si nabirajo moči in zdravja bolni otroci. Poleg morja imajo najmlajši na razpolago tudi
otroška igrišča, prirejajo plavalne tečaje ali pa si krajšajo čas s športnimi in družabnimi igrami, s sprehodi ter kulturnimi prireditvami.
Nemalo truda je bilo potrebno, da je naše Društvo prijateljev mladine zagotovilo nekaj prostih postelj v tem mladinskem letovišču. Lani je bil končno podpisan samoupravni sporazum, na osnovi katerega bodo otroci naše občine lahko koristili prostore nadaljnjih deset let. Društvo prijateljev mladine si prizadeva, da bi sprejeli dogovor za nedoločen čas in tako najmlajšim tudi v prihodnje omogočili nekaj brezskrbnih počitniških dni ob našem Jadranu.
Irena Jelen
Takole so se ob slovesu postavili pred objektiv.
Ženske tekmovale v košnji
V nedeljo, 14. avgusta, so pri planinski postojanki HOM nad Grižami v že tradicionalnem tekmovanju pomerile svoje moči v košnji predstavnice nežnega spola. Posebnost tega tekmovanja je, da ženske kosijo, moški pa grabijo. Sodelovalo je deset petčlanskih ekip, tekmovanje pa si je ogledalo več kot 500 ljudi. Kljub nekaterim organizacijskim pomanjkljivostim je tekmovanje uspelo. Poleg košnje so ocenjevali tudi kvaliteto košnje, grabljenja in trošenja.
Ekipno je bila najboljša ekipa Zabukovice, sledile pa so ji ekipa iz Matk, Gozdnika, ekipa gasilcev iz Griž in Gornje vasi, tekmovalci iz Brd pri Matkah, Kooperacije Sešč, Bezovnik in Zahom.
Posamezno je bila najboljša Karolina Bred iz Zabukovice, ki je svoje delo opravila v dobri minuti in 13 sekundah in je imela le 61 kazenskih točk. Druga tekmovalka iz ekipe Matke-Mrzlica je zaostajala za njo le dobrih pet sekund, pa tudi sicer so bile tekmovalke zelo izenačene.
Kako se kosi, je pokazal tudi Ivan Pinter, ki je že petkrat zmagal na tekmovanju koscev na Vranskem in je bil letos drugi na zveznem tekmovanju. Tekmovalci so za spomin prejeli tudi praktična darila, ki so jih prispevale delovne organizacije naše občine.
F. J.
DELAVSKA UNIVERZA
ŽALEC
vabi delovne ljudi in občane, da se prijavijo v izobraževalne oblike ob delu, ki jih bo organizirala v šolskem letu 1983/84:
TEČAJI:
—	za kurjače centralnih kurjav
—	jezikovne (angl., nem.)
—	strojepisja
—	gospodinjske (šiviljski, kuharski, strojnega pletenja . . .)
DISLOCIRANI ODDELKI ŠOL
—	višia upravna šola — 1. letnik
—	srednja ekonomska šola — 3. in 4. letnik
—	upravnoadministrativna šola — 3. in 4. letnik
—	strojna tehniška šola — 3. in 4. letnik
—	skrajšani programi strojne usmeritve — 1. letnik
—	skrajšani programi tekstilne usmeritve — 1. letnik
—	osnovna šola — 5., 6., 7. in 8. razred
Vse informacije o pogojih za vpis v posamezno obliko in o načinu izobraževanja dobite na DELAVSKI UNIVERZI osebno ali po telefonu št. 710-616 vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah do 17. ure.
SIGMA ŽALEC N. ŠOL. O.
SAVINJSKA INDUSTRIJA OPREME IN GRADBENA MONTAŽA
vabi k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del in nalog:
v TOZD ZABUKOVICA
—	več vodovodnih monterjev
—	več kleparjev
—	več stavbnih ključavničarjev
—	več strojnih ključavničarjev
—	več varilcev
—	več monterjev ogrevalnih naprav v TOZD VRANSKO
—	več kleparjev
—	več ključavničarjev
—	več varilcev
—	dva strugarja
POGOJI: ustrezna poklicna šola z enoletnimi delovnimi izkušnjami.
Delovna organizacija ima ustrezne delovne prostore, zagotovljeno družbeno prehrano in ugodne prometne zveze do temeljnih organizacij.
Osebni dohodki so v skladu s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za razporeditev čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke SIGME Žalec.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati_ pošljejo v desetih dneh po objavi na naslov:
SIGMA Žalec, Pečnikova 1, 63310 Žalec — kadrovska služba
TOZD VVZ Janko Herman Žalec vabi k sodelovanju družine, ki bi bile pripravljene pričeti z varstvom otrok na svojem domu in bi s tem pridobile status varstvene družine.
Hkrati pozivamo vse starše, ki nimajo zagotovljenega varstva za otroke v starosti do treh let, da se odločijo za to obliko, ki se je v drugih občinah izkazala kot zelo učinkovita.
Vsa pojasnila dobite na sedežu TOZD VVZ Janko Herman Žalec, Aškerčeva 7, telefon 710-913 ali na Občinski skupnosti otroškega varstva Žalec, Kardeljeva 12, telefon 710-070
ali 710-071.	.. ... ..
Vabljeni!
ék
zcpMcestno podjetje celje n.soi.o.
Prodajamo dva počitniška domova. Počitniški dom Črnivec je zidan objekt s 150 kv. m. koristne bivalne površine. Ima izredno lepo lego v bogatem gozdnem predelu v bližini Gornjega grada.
Počitniška hišica Rogovilecje lesen objekt s 56. kv. m. koristne bivalne površine. Leži v neposredni bližini gostilne Rogovilec pred Logarsko dolino. Cena po dogovoru!
Interesenti dobijo vse podrobne informacije v službi družbenega standarda, Cestno podjetje Celje, Lava 42.
Človek za človeka
Med številnimi družbenopolitičnimi organizacijami in društvi ima pomembno mesto občinsko Društvo invalidov Žalec.
Ustanovljeno je bilo 1970. leta na pobudo občanov, ki so postali iz kakršnegakoli vzroka invalidi in so začutili potrebo, da s svojo aktivnostjo pomorejo naši socialistični družbi in istočasno rešujejo tudi svoja življenjska vprašanja. Čez leta seje v tem društvu zbralo preko 2000 rednih in 1500 izrednih članov. Čeprav delujejo po delegatskem sistemu. 60 poverjenikov na terenu še posebej skrbi za neposredne stike s člani.
Njihov programje na pogled silno preprost, analiza pa pokaže neizmerno skrb za slehernega člana.
Na zunaj so povezani v Zvezo društev invalidov SRS, z vsemi sosednjimi občinskimi društvi, z Društvom upokojencev. Rdečim križem in seveda z družbenopolitičnimi organizacijami Znotraj pa je njihova dejavnost močno razvejana: ima svoj pevski moški zbor, komisija za rekreacijo ima vedno polne roke dela, široko je razmahnjeno izletništvo. Prirejajo srečanje invalidov širom po Sloveniji, razstave ročnih del svojih članov in še bi lahko naštevali. Največja skrb pa velja tistim prizadetim članom, ki so vezani na domačo zdravniško nego, in tistim, ki so iz kakršnihkoli vzrokov potrebni pomoči. Posebno skrb nameravajo v bodoče posvečati mladim invalidom in inva-lidom-kmetom. ki so bili dosedaj več ali manj prepuščeni samim sebi. in razvijanju sosedske pomoči.
DA NE POZABIMO
Mrzlica - kaj nam pomeni ta vrh?
Mrzlica nam pomeni simbol narodnega prebujenja in borbe za delavske pravice. Že v prejšnjem stoletju so zavedni Slovenci pod njenim vrhom postavili skromno kočo. Poimenovali so jo po Janezu Hausenbichlerju, znanem narodnjaku iz Žalca ter pobudniku slovenskega tabora v Žalcu (6. 9. 1868).
Ideja o izgradnji koče je vzklila že leta 1893, to je v rojstnem letu savinjskega planinskega društva in savinjske podružnice SPD. Zanjo sta se najbolj zavzemala Ivan Kač -Savinjski in Anton Petriček, medtem koje imel za njeno izgradnjo velike zasluge tudi Fran Kocbek, prvi predsednik SP SPD. inje napisal tudi prve vodnike. Leta 1894 je napisal prvega, za katerega seje izkazalo, daje pomanjkljiv, zato je napisal drugega Po gorah in dolinah v Savinjskih planinah, ki ga je izdala 1903 SP SPD v založbi A. Cvenkla. trgovca v Šempetru (danes je tam Elektro). V njem je Kocbek zapisal:
»Mrzlica (1501 m) je masivna, do vrha obrasla gora, s tremi vrhovi, zato jo imenujejo tudi savinjski Triglav.« Sledi opis poti iz Žalca preko Griž do Hausenbichlerjeve koče. ki sojo odprli 1899. leta. Slavnostne otvoritve seje udeležilo 260 zavednih Slovencev, slavnostni govornik je bil Anton Petriček, govorili pa so še Johanes Frischauf, Fran Kocbek, M. Verovšek (SPD) in Ivan Kač-Savinjski. Vsi so v govorih poudarjali narodno zavest. Nastopila sta moški zbor iz Žalca in Gotovelj pod vodstvom Rajka Vrečarja, zapeli pa so pesem Lepa naša domovina. Igrala je trboveljska godba. Očetje planinstva in borci za slovenstvo so se ponosito vračali domov, saj je bila odprta nova slovenska planinska postojanka, branik proti prodoru nemškega Alpenfereina v naše gore.
Kočo je oskrboval najprej žalski, nato celjski odsek SP SPD, leta 1928je kočo prevzela trboveljska podružnica SPD. Koča je postala pretesna, zato so leta 1930 začeli graditi novo, ki sojo svečano odprli že naslednje leto (20.
9. 1931), poimenovali pa soje Dom na Mrzlici, Sv. Po-ngrac 139.
Med obema vojnama so se snovala izrazito delavska društva: Turistična društva Prijatelji prirode, njihov glavni cilj pa je bil gojiti tovarištvo in organizirati družinske izlete. Ta društva so bila povezana z DPD SVOBODE in so delovala na istih političnih principih.
9. 8. 1930 so pobudniki za ustanovitev društva Prijateljev prirode iz Trbovelj priredili na Mrzlici množični izlet članov Svobod in članov društev Prijateljev prirode. Na njem so sklenili, da se na Štorovi ravnini postavi PRVA DELAVSKA PLANINSKA POSTOJANKA. Ker so se bali pritiskov na društvo, so ustanovili zadrugo Počitniški dom. 17. 7. 1932 so svečano odprli to postojanko, slovesnosti pa so udeležili tudi prebivalci Zabu-ovice. Liboj in Prebolda. Zasavski in savinjski proletariat sije tako zgradil svojo planinsko postojanko. Turistično društvo Prijatelji prirode je oblast leta 1932 razpustila, naslednje leto so bila društva obnovljena, dokončno pašo bila razpuščena leta 1937. Delavski planinski domje ostal, vodila ga je posebna zadruga, bil pa je prizorišče množičnih manifestacij zasavskega in savinjskega delavstva med obema vojnama.
Leta 1942 so borci Veličkove čete planinske postojanke na Mrzlici požgali, da se v njih ne bi namestili nemški orožniki. Takoj po končani vojni, leta 1946, so zgradili na kraju, kjer je stal planinski dom, prvo kočo. Leta 1949 je bila dograjena depandansa, leta 1963 pa je bila otvoritev zidane koče na lokaciji predvojnega doma. <
Poudariti velja, da ob spominih na medvojne ma- j nifestacije prolet riata na Mrzlici ne gre pozabiti članov društev Prijateljev prirode, ki so v okviru svojega društva gojili socialistične ideje in skrbeli za izletništvo delavskega razreda, ti izleti pa so se običajno razvili v prave delavske manifestacije.
(Viri: 60 let planinstva v Trbovljah (PD Trbovlje, 1973). prof. Janko Orožen: Kratka zgodovina SPSPD(PV, 1940). Vilko Mazi: Koledarske beležke iz našega planinstva 6PV, 58), Božo Jordan: Ob obletnici rojstva Frana Kocbeka (NT. 198).
Franc Ježovnik
k-«,'».
i1
4
4
4
4
4
I
4
4
4
POPRAVEK
V prejšnji številki Savinjskega občana se je v rubriki Da ne pozabimo v članku Jake Slokana Ali je slovenski pesnik Anton Aškerc kaplanoval v Žalcu vrnil tiskarski škrat in zapisal, da je bila prof. Marja Boršnik-Škerlak iz Žalca, kar pa ne drži, saj je bila iz Žalca Ana Pečovnik. Na napako nas je opozorila tudi Meta Rainer, za kar se ji zahvaljujemo, avtorju in bralcem pa se opravičujemo.
Pa se to. Kraj Aškerčevega kaplanovanja ni postal sporen zaradi napačne informacije, temveč zgolj zaradi avtorjeve nepazljivosti, ki je namesto Mozirje napisal Žalec. Prav pa je, da nas bralci na morebitne napake opozarjajo, saj je naš namen pravilno in objektivno informiranje.
Počitniška poštarja
Le kdo izmed nas ni vesel pošte? Pismo, razglednica sta znak. da seje nekdo spomnil na nas, zato smo tudi poštarjev vedno veseli. Med počitnicami sta nam pošto raznašala MATEJ KNAPIČ IN LEON BEVE, ki sta nadomeščala redno zaposlene poštarje v času njihovih dopustov. Najprej sem ju ovekovečila na njunem delovnem mestu s težkima torbama, nato pa smo se dogovorili za pogovor po opravljenem delu, ki je potekal nekako takole:
»Letos se je za počitniško delo na žalski pošti prijavilo več kandidatov, vendar sva bila sprejeta midva, predvsem zaradi najinih štiriletnih delovnih izkušenj, poznavanja področja in načina dela. Delovni dan seje pričel ob 5.30, kar je precej zgodaj. Takrat pride pošta, ki jo je treba v dveh urah urediti in razdeliti. To je tudi najtežje delo, saj zahteva natančnost in pazljivost, potem je raznašanje pošte pravo olajšanje.
Torba je kar težka, predvsem ob dnevih, ko izidejo časopisi. Na dan raznosiva po
dve torbi pošte. V štirih letih najine prakse sva opazila, da se je obseg pošte povečal predvsem zaradi povečanega števila prebivalcev v mestu. Veliko preglavic imava z nepopolnimi naslovi, teh je še zlasti veliko v času počitnic, saj je potem težko dostaviti pošto na pravi naslov. Dnevno prekolesariva tudi po 20 kilometrov, pa še torba je težka, tako da imava ob zaključku počitniškega dela kar precejšnjo kondicijo.
Odnos ljudi do poštarjev je dokaj različen. Nekateri so nas veseli, namenijo nam dobro besedo, takšni so predvsem starejši ljudje, drugi pa so zopet neprijazni, krivdo za vsakodnevne težave znašajo nad poštarji. Pa še enega velikega sovražnika imajo poštarji — psa. Naj še poveva, da za pasji ugriz poštarji ne dobe nobene povišice. Kljub vsemu pa ima poklic tudi dobre strani, to je predvsem delo z ljudmi, ki ni enolično, ni časovno omejeno in ni na enem mestu.
Jasna Rode
PRED ZAČETKOM ŠOLSKEGA LETA
Šolsko leto se bo kmalu začelo in otroci že nestrpno brskajo po novih učbenikih in zvezkih ter si ogledujejo novo snov. Šolske knjige za osnovno šolo so že vsi v knjigarnah, kar je zelo pohvalno in proti mnogim pričakovanjem. Seveda pa to ne moremo trditi za učbenike v usmerjenem izobraževanju. V žalski Mladinski knjigi imajo poleg osnovnošolskih učbenikov še učbenike za oddelek usmerjenega izobraževanja v Žalcu, s temi učbeniki pa so malo večje težave. Vse šolske knjige nabavijo osnovne šole same, starši zanje plačajo le minimalno izposojnino. To paje za starše velika finančna olajšava. saj so danes šolski učbeniki dragi. Nekatere osnovne šole poleg učbenikov nabavijo še
delovne zvezke, katere starši plačajo v šoli, če pa jih šole ne nabavijo, potem delovne zvezke starši za svojega otroka kupijo v knjigarni. Druge šolske potrebščine so vse na razpolago, nekaj težav je z zvezki formata A—4, problem pa bo z nalivnimi peresi, ki se jih bo res težko dobilo.
Če odštejemo učbenike, ki jih otroci dobijo v šolah, stanejo celotne šolske potrebščine s torbico vred za prvošolčke najmanj 3000 dinarjev, kar pa še. zdaleč ni malo. Mnoge družine imajo po dva otroka ali več in ob skromnih osebnih dohodkih so začetni šolski meseci finančno bolj suhi. Kaj moremo, včasih se zaradi znanja moramo mnogim stvarem odpovedati.
Jasna Rode
TURISTIČNO DRUŠTVO VRANSKO
DRUGA KMEČKA TOMBOLA NA VRANSKEM
11. septembra 1983 ob 15. uri pri gradu Podgrad
Čakajo vas bogati dobitki od konja, krave do drugih kmečkih živali.
FOTOKRONIKA
670.000 nosilnih vrvi s hmeljem na površini okrog sto hektarov je obležalo na tleh, ko se je pred tedni razbesnelo neurje nad Vranskim, Taborom, Braslovčami, Šempetrom in Polzelo. Okoliškim kmetom je pri dvigovanju vrvi priskočilo na pomoč 160 brigadirjev s Kozjanskega in preko 150 vojakov iz celjske kasarne. Na sliki: brigadirji pomagajo Francu Pustosiemšku in Martinu Krajncu iz Kaple vasi, kjer je neurje potrgalo skoraj tri četrtine hmeljskega nasada.
Veter in dež nista prizanesla niti novozgrajeni hiši Petra Lukmana iz Tabora, saj je odpihnilo kar celo streho.
Tudi letošnja prodaja znižane poletne konfekcije je privabila mnogo radovednih kupcev, vendar je bU njihov žep precej plitvejši kot lani. V veleblagovnici Nama Žalec so nam povedali, da so prvi dan prodali za 700.000 din blaga.
Smerokaz za naturistični kamp na Vranskem
Prometna rebusa v naših krajevnih skupnostih.
Foto: L. Korber
VELEBLAGOVNICA
ŽALEC
30 — 40% popusta pri
nakupu moške, ženske in otroške poletne konfekcije ter obutve in
usnjene galanterije
od 15. 8. do 15. 9. 1983
PRODAJNI CENTER
LEVEC