LetO LXV»» Postni plačana v gotovini y Lju|j|jan|) y ^ ^ g avgusta m ^ ^ , ^ j Narot ina mesečno 25 Din, ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredniitvo je v Kopitarjevi uLti/lH sro Telefoni aredniitva la oprave: 4tW»l, 40-03, 404», «0-0«, 40-0} — Izhaja vsak daa zjntraj razen ponedeljka ia daeva po praznika Cakevnl račan. Ljubljana številk« 10.050 in 10,349 a* inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica ite vilka k i Grčija pod Metaxasom Eno dobro stoletje, to se pravi, odkar je krški narod j>o svojem narodnem preporodu začel živeti v moderni Evropi lastno neodvisno narodno življenje in si ustvaril državo z bogati mi možnostmi razvoja, so ga pretresale hude notranje strankarske borbe, ki so po svoji nebrzdanosti večkrat spravile v nevarnost, kar si je bil v velikem narodnem idealizmu ustvaril. V igri mednarodnih sil je bila Grčija bolj objekt kakor subjekt politike na važni točki območja Sredozemskega morja. Strankarske borbe raznih klik in bogatinskih družin so zavirale delo v občo državno korist, zanesle v upravo dežele podkupovanje in podkupljivost, kmetski in v najnovejšem času delavski stan pa sta nosila bremena, ki po svoji težnji niso bila v nobenem razmerju do nje- fovega bednega položaja in zanemarjenosti, ložnosti za dvig pa so bile od nekdaj dane v prirodnih bogastvih in skrajno ugodni legi dežele ter kakovosti njene obali, ki je napravila iz Grkov pravi trgovski pomorski narod. Zadnje vojne na Balkanu, ki so Turčijo kot velesilo potisnile iz Evrope v Azijo, so tudi Grčiji prinesli znatno ozemeljsko povečanje, za kar ima predvsem zaslugo Venizelos, o katerem velja znani Schillerjev izrek, da so izpremembe časov hudo zameglile njegovo podobo, ki jo eni obožujejo, drugi pa preklinjajo. Resnica je, da se ima Grčija temu skrajno spretnemu politiku veliko zahvaliti, da pa je sam pokvaril svoje delo po svoji veliki odvisnosti od mednarodnega svobodomiselstva, ki je Grčiji namenilo vlogo trabanta, ki ne more delati sam svoje politike, kadar bi bilo treba. '1 udi je bil liberalec Venizelos nestrpen diktator, ki je plul pod zastavb demokracije, katere grško ljudstvo v resnici ni uživalo, ampak čedalje bolj klonilo pod bremeni, katere mu je nalagala Venizelosova zunanja politika. Ta si je namreč bila postavila previsoke cilje in se v zaupanju na zmagovite evropske velesile zapletla v borbo zoper poraženo Turčijo, ki je pa bila v rokah genialnega Ke.mal paše. kar je Grčiji prineslo nesrečo. Venizelizem pa je še dal je metal grški državni brod po valovju naj-razbrzdanejših strankarskih s*rasti, državni udari so sledili drug drugemu in notranje ho-matije tudi niso prenehale, ko je Venizelos. ki ;e zanetil revolucijo, bil končno likvidiran. Ve-iko zlo je bilo, da je bilo vodstvo armade popolnoma udinjeno dnevni politiki raznih klik, kar je privedlo do tega. da je tudi armada izgubila ugled, medtem ko so široke množice za-žele slediti agitatorjem, ki so zanesli na grška tla seme boljševiške revolucije. Dežela, ki je po izselitvi dveh milijonov Grkov iz Male Azije morala skrbeti za 7 in pol milijonov llelenov, je čedalje bolj obubožala. Zlasti je bil na tleh kmet. čigar posest je bila prezadolžena. Priseljenci iz Male Azije so množili število brezposelnih. Nihče si ni prizadeval za dvig delovnih stanov, tako da je morala Grčija uvažati v čim dalje večji množini celo najvažnejše življenjske potrebščine. Tudi ni bilo skoro nobene socialne zakonodaje, tako da je bil delavec brez pomoči zasužnjen dobičkaželjnosti velekapitala, ki je bil po večini inozemski. Narodov naraščaj pa je rastel brez dobre vzgoje in vodstva ter zgledov, ki bi ga učili požrtvovalnega domoljubja in podreditve posameznika občim interesom. Položaj v Grčiji je bil p6doben kakor na nasproti ležečem Apeninskem polotoku, ker je bilo liberalno meščanstvo deželo spravilo na rob propada in je vajeti države v svoji onemoglosti in brez-značajnosti prepustilo komunizmu. Sicer pa se je podobno godilo v tistem času skoro po vsej Evropi, le s to razliko, da je bila Grčija ena izmed tistih dežel, ki je bila najmanj otipoma proti skrajnim revolucionarnim težnjam, ker je bila njena krščanska in narodna zavest po zaslugi tako imenovane družinske politike strank že globoko izpod kopa na. Dne 1. avgusta 1956 naj bi se bila proglasila grška sovjetska republika, toda načrt mednarodne komunistične internacionale, ki se ji je ta poskus posrečil y Španiji, se ni uresničil v Grčiji. Zgodil se je čudež, policija je stvar zadušila tako rekoč v eni noči in že 4. avgusta se je proglasil za voditelja države general Metn-xas. Niti Grčija niti ostali svet ni slutil, da vlada Metasasa ne bo. kakor se je splošno mislilo, predstavljala zgolj nove igralske družbe na grškem političnem odru, ki l>o prav tako nenadoma hitro odstopila za kulise, kakor se jj bila prikazala. Malokatcri voditelj je stal pred tako težko nalogo kakor Metaxas, ker se je lotil naloge v deželi, ki za take ideje in za tak nastop ni bila prav nič pripravljena, razen, da je seveda vsak pošten Grk želel, da bi jilo en-irat konec režimov, ki so demokratsko idejo izrabljali v goli klikarski prid m so oskrunjali nuj vzvišenejša človečanska gesla s svojo častihlepno in dobiekalovsko ter vse kuj drugega kakor idealno narodno politiko. Voditelja nemškega in italijanskega naroda sta imela v toliko lažjo nalogo kakor Metaxas, ker sta si bila ustvarila sicer od početka majhno, toda stalno naraščajočo organizacijo somišljenikov, ki so šli skozi primeroma dolgo in dobro šolo svoje politične in kulturne miselnosti ter so bili od ideje že davno navdahnjeni. V Grčiji pa nič tega, to se pravi, da so se plemenite misli in čustva grškega naroda ter njegova upravičena stremljenja po dostojnejšem življenju posameznika in po sociulni blapinji celote izpre-vrgla v mednarodni komunizem, ker ni nihče znal najti najbolj primerne rešitve njegovega obupnega položaja. Mctaxas je v pravem pomenu besede izvršil ta ogromni preobrat sam po sili svoje velike osebnosti in energije, pa tudi modrosti, tako da obnova naroda in države ni stala nobene žrtve, ampak se uatn predstavlja kot čisto mirna evolucija, ki je takoj pognala korenine v narodu, kakor hitro je le ta videl, da je vzel vajeti občestva v roke mož, ki je za to delo sposoben in katerega je usoda na to mesto postavila v blagor naroda in dvig Grčije Letos 4. avgusta so torej pretekla štiri leta, odkar vodi grško vlado Meo!j in bolj širila državljansko vojno. Nič ni bolj naravno kakor to, da si narod, ki je toliko trpel zaradi Angležev, želi zmago tistih narodov, s katerimi je Španija na isti ideološki črti in ki so v njenih najhujših urah stali na njeni strani in ki bodo v Evropi ustvarili tisti red, za katerega se ie borila tudi Španija. bo izbran in sestavljen parlamentarni zbor. ki naj po vojni prevzele odgovornost za vlado v Indiji. Kalkuta, 8. avg. A A. Tass: Bivši predsednik Indijskega nacionalnega kongresa Nehru je priobčil članek v listu »National Heraldu«. V članku pravi med drugim: Prepričani smo, da angleška vlada ne misli na neodvisnost Indije, mi pa prav lako ne moremo pristati na zamisel o preureditvi naše domovine v dominion ali kaj podobnega. Zadovoljili se bomo edino z. neodvisnostjo Indije. Angleški imperij mora po Nehrujevih besedah na kortcu koncev propasti, Indija l>o pa ostala v svoji večni težnji za neodvisnostjo, edinostjo in prijateljstvom z drugimi državami. Gandhijevo stališče Novi egiptski poslanik Abdel Vehar Beg odhaja od slovesnega sprejema pri knezu-namestrnku na Brdu. Kove angleške obljube Indiji Toda Indijci zahtevajo neodvisnost... Sinila, 8. avg. t. Lord L i n 1 i t h g o w , podkralj Indije, je danes objavil izjavo, ki bo imela velik odmev po vsej Indiji. V začetku svoje objave pravi, da je angleška vlada že lani v oktobru izrazila pripravljenost, da razširi sodelovanje ljudstva pri upravi Indije na ta način, da bi se dosedanji podkraljev svet, odnosno skupščine guvernerjev., razširile z vstopom zastopnikov obstoječih političnih strank v posvetovalno skupščino. Sodelovanja med strankami pa ni bilo mogoče doseči. Toda angleška vlada se je odločila, da ne bo čakala na morebitni sporazum med strankami samimi, marveč je pooblastila podkralja Indije, da naj pokliče nekatere osebnosti, ki predstavljajo indsko ljudstvo, v že obstoječi eksekutivni svet, iu da ustanovi posebno posvetovalno skupščino, ki se bo sestajala od časa do časa ter bo omogočila bolj tesno sodelovanje državne uprave z zastopnikom ljudstva. Podkralj je dejal, da je angleška vlada to storila zaradi tega. da bi bila medsebojna povezanost Indije in Anglije večja in skupno vojskovanje proti sovražniku bolj učinkovito in izdatno. Razume se, da V sedanjem času angleška vlada ni mogla iti dalje in prepustiti vlado v Indiji nekemu režimu, ki bi ne mogel nositi odgovornost za vojno in mir in ki ga odklanjat veliko število močnih skupin v Indiji. Angleška vlada nima namena, da bi Indiji kakšen režim, ki ga ne marajo, vsiljevala. Danes, ko se angleški imperij bori za svoj obstoj, ni čas za to, da se ukvarjamo z ustavnimi vprašanji. Toda to. kar je v sedanjem trenutku mogoče, se bo storilo. Temu namenu da služita eksekutivni svet in posvetovalna skupščina, ki bosta sodelovali s podkraljem, odnosno z guvernerji kot glasnike indijskega ljudstva. Po končani vojni pa se razume. če bo angleška vlada našla možnost, da v Indiji ustanovi upravo, ki se bo naslanjala na glavne sile indskega narodnega življenja iridsko ljudstvo samo bo naprošeno, da pove, kako naj Bombay, 8. avg. b. G a n d i je poslal spomenico svojim pristašem, ki pa je pravzaprav naslovljena na Anglijo. Gandi pravi v spomenici, da indijski nacionalni kongres ne more večno čakati. Poteklo je že dovolj časa, odkar je kongres zahteval nacionalno indijsko vlado, toda London se doslej za (o ni zmenil. Indija ne misli doseči rekorda v čakanju in če London kmalu ne lm storil svojega sklepa, bo izdano geslo za državljansko neposlušnost. Posledice naj si potem pripiše angleška vlada. v nušcin denarju. Zasnoval je obsežna javna dela, zgradil ceste in začel melioracije ter izboljšal cele predele države tako, da je mogel naseliti nn novo pridobljena rodovitna tla 500 tisoč kinetskih družin Živinoreja sc je dvignila tako, da krije dovet desetin domače potrošnje, žita se danes nridela toliko, da je uvoz padel več kot za polovico, izvoz grških poljedelskih proizvodov pa sc je dvignil za 26 odstotkov. Velike in nove so tudi Metaxasove reforme glede delavske zakonodaje. Uvedeno je obvezno splošno zavarovanje, državna arbitraža in kor-poracije, ? čimer je zasigural delavstvu dostojno življenjsko raven Nekaj posebnega pa je. da vse kmetske in delavske organizacije, ki jih je Mctaxas ustvaril, niso zbrane v stranki, attlpak neposredno korakajo pod zastavo države. Najvažnejša in naravnost nosilna organizacija je tako imenovana Ethniki Orgnnissis Neo-laias. to je grška narodna mladinska organizacija, ki jo vodi Metaxas sam. V njej grška mladina ne goji samo telesne kulture in športa, ampak se tudi pod vodstvom častnikov vadi v vseh modernih vojaških strokah. Pokazalo se je, da je grški narod zelo dovzeten za vsako veliko in dobro stvar in da je bila njegova strankarska rnzrvanost le posledica sebične in brezvestne politike določenega števila klik iz »višje« plasti. Metaxas tudi vzorno skrbi za armado in je navezal najbolj prijateljske stike z vseini balkanskimi državami, tako da se Grčija nima več bati, da bi nekatera vprašanja, ki so jo prej močno težila, mogla motiti mirni razvoj države. Posebno tesne prijateljske vezi družijo Meta-xasa z našo državo, ki v njem vidi ne samo velikega moža, ampak tudi svojega odkritosrčnega in zanesljivega prijatelja. Zato čestitamo ob 4 letnici tako njemu kekor tudi grškemu narodu, čigar telesno in moralno zdravje (vsako leto se namnoži za too.ooo duš) iamei za njegov čedalje večji napredek Celovška Mohorjeva družba - razpuščena »Koroški Slovenec« poroča: Odbor I )rtt/,be sv. Mohorja v Celovcu je v juniju sprejel odlok državnega namestništva na koroškem s sledečo vsebino: »Državni namestnik za Koroško — v Celovcu dne 2. majnika 1940. Odlok: Na podlagi S 24 zakona o društvih z dne 15. noveinbrat 1867. številka RBL 154 se društvo »Družba sv. Mohorja« s sedežem v Celovcu, ki obstoja na podlagi odloka svoje-časnega deželnega predsednika Koroške iz I. 1860, Z L. 358 1'res. razpušča in prepove. Proti odloku je tekom dveh tednov dovoljen pismenim ali brzojavnim potom priziv na drža\nega namestnika v Celovcu. Utemeljitev: Društvo ne odgovarja vec pogojem svojega pravnega obstoja ker gredo stremljenja te. bratovščine daleč čez okvir dušno pastirske brige za koroške Slovence.'lako ne spada izdajanje, posredovanje in širjenje leposlovnih splošno koristnih knjig, kakor to povdarja š 3 društvenih pravil, v dušno pastirski delokrog marveč je to neza/e-Ijen in nedovoljen posvetni delokrog, knkor-sen je po sedaj veljavnih zakonih, izrazilo verski organizaciji načelno prepovedan. Z ozirom na predpise kazenskega zakonika jc vsako delovanje. ki bi se mogla tolmačiti kot poizkus nadaljevanja te organizacije ali nove ustanovitve v drugi obliki a z istimi ali podobnimi cilji, prepovedan. Podpis: V zastopstvu vladni predsednik Pavlovski. Mohorjeva družba je bila od škofa k. Martina Slomšeku leta 1860 na praznik sv, Cirila in Metoda ustanovljena kot verska bratovščina. Družba se je hitro razvila in 1. 18>e dosegla 90.000 članov. Članstvo jc potem nekoliko padlo a je v 1. 1917 spet prekoračilo 90.000 Po letu t')|>. se je Mohorjeva družba razdelila v dve veji. v jugoslovansko, ki ji ima svoj sedež v Celju i„ v koroško, katere sedež jo ostal v Celovcu. Celovška Mohorjeva družba jo v vojnem času rodno izposojovala od celjske sestre, da so Člani mm Koroškem dobivali rodni vsakoletni književni dar. Mohorjeva družba je z sedanjim odlokom državnega namestnika v Celovcu prenehala obslointi. Zagrebšk avremenska napoved: Zboljšanje vremena, toplo. Zemunska vremenska napoved: Zboljšanje vedro in toplo vedro vreme v vsc| držaji Nekoliko Unij oblačno utegne biti v zahodnih krajih. Krajevne ncuhte v planinskih krajih. ( Uredba o ureditvi službenih odnosov za primer vpoklica delojemalcev na vojaški vaje Belgrad, 8. avgusta. AA. Uredba o ureditvi službenih odnosov za primer vpoklica delojemalcev na vojaške vaje. Na podlagi § 1 uredbe o izpremembah obstoječih predpisov in o izdajanju novih z dne 16. septembra 1939. leta, št. 1118, je ministrski svet na predlog ministra za trgovino in industrijo predpisal sledečo uredbo o ureditvi službenih odnosov za primer vpoklica delojemalcev na vojaško dolžnosti § i. 1. a) Poziv delojemalca na vojaško dolžnost, izvzemši službovanje v stalnem kadru, v rednem, pripravnem, mobilnem in vodnem stanju ne prekinja službenega odnosa. 2. b) Delodajalec je dolžan sprejeti svojega delojemalca ponovno v službo, čim je izpuščen z vojaške vaje pod istimi pogoji, pod katerimi je delojemalec delal pred vpoklicem na vojaško dolžnost, oziroma pod pogoji, glede katerih je bilo pogodbeno določeno pred tem pozivom. 1 a) V kolikor pa so v vmeiiiem času nastale fzpremembe v službenih odnosih glede plače ali delovnega časa vseh ostalih istovrstnih delojemalcev pri tistem delodajalcu, pa bodo veljali novi pogoji. 4. d) Pri pogodbi o službovanju z omejenim delovnim časom se bo službeni odnos podaljšal pod pogoji, ki so označeni v § 2. za čas, ki še ni bilo poteklo v trenutku, ko je delojemalec odšel na vojaško dolžnost. § 2 1. Pri službenih pogodbah, pri katerih znaša zakonski ali pa pogodbeno določeni odpovedni rok najmanj 14 dni, mora delojemalec po odpustitvi iz vojaške dolžnosti zahtevati, da ga vzame v prejšnjo službo. To zahtevo m';ra službojemalec sporočiti službodajalcu v toku 15 dni potem, ko je bil odpuščen iz vojaške dolžnosti, oziroma po poteku zdravljenja v bolnišnici ter po poteku odobrenega bolniškega dopusta in okrevanja. Službojemalec stopi na delo ofmi dan. oziroma prvi naslednji delovni dar po osmem dnevu, ko je sporočil svojo zahtevo službodajalcu 2. Če je z zakonom alt s pogodbo določena večja odpovedna doba kakor pa 14 dni je službojemalec dolžan v roku 8 dni po odpustu z vojaške dolžnosti obvestiti službodajalca. da je pripravljen stopiti na delo. Na delo pa stopi v dveh dneh po sporočilu poziva službodajalca, v vsakem primeru pa najkasneje osmi dan, oziroma prvi naslednji dan po osmem dnevu, ko je sporočil svojo zahtevo službodajalcu. §3. 1. Rok za odpoved službe delojemalcu, ki je bil sprejet v službo kot namestnik osebe, katera je bila poklicana na vojaško dolžnost, znaša pri izvajanju odredbe § 2 te uredbe šest delovnih dni brez ozira na pogodbe ali pa z zakonom določene odpovedne roke. 2. V primeru odpovedi po predhodni točki izgubi veljavnost tozadevna službena pogodba po sili zakona brez ozira na rok njenega trajanja, § 4- t. Odredbe § t in 2 te uredbe ne veljajo za delojemalce: a) za tiste, ki so zaposleni v obrtih, podjetjih, in poklicih, v katerilh je prenehalo delo. b) Za tiste, ki so zaposleni v obrtih, podjetjih in poklicih, katerih delo je popolnoma ustavljeno, ali pa je bilo ustavljeno v samostojnem oddelku ali pa v delavnici podjetja kot celote, kjer so delali. c) Za tiste, ki- so biti zaposleni pri delih, za katera so bili edino najeti, in so bila ta dela vezana na določen časovni razmah, če je namreč ta razmah že potekel. d) Za tiste, ki so bili zaposleni pri delih, za katera so bili edino najeti, katera pa so bila končana prej, preden se je delojemalec vrnil z vojaške dolžnosti, pa delodajalec še ni začel z deli iste vrste v času, ko mu je službojemalec poslal sporočilo v smislu § 2 te uredbe. 2. V primeru, da službodajalec v roku enega leta po prenehanju ali ustavitvi dela ponovno nadaljuje z delom v kateri koli obliki enakega imena obrti, podjetju ali poklicu (točka 1 in 2 predhodne določbe)), imajo delojemalci, ki so bili prej zaposleni v obrti, podjetju ali pa poklicu, po odslužitvi vojaške dolžnosti prvenstveno pravico za zaposlitev pod enakimi pogoji pri najetju delojemalcev, če se prijavijo do začetka dela ali pa najpozneje 14 dni po začetku dela. Službodajalec je dolžan imeti službojemalca v evidenci najdlje šest tednov, če v času prijave nima potrebe, da bi ga obdržal. 3. Službodajalec je dolžan sprejeti nazaj v službo službojemalce, ki se vračajo z vojaške dolžnosti, samo v tolikšnem številu, katero ne seže čez število službojemalcev dotične vrste, kateri so bili normalno zaposleni v tem času pri dotič-nem službodajalcu. /a odpoved službe dotedanjim službojemalcem v tem primeru odredbe § 3 te uredbe. V kolikor bi službodalajec povečal število službojemalcev tiste vrste po povratku službojemalca z vojaško dolžnostjo in bi slednji postavil zahtevo za ponoven sprejem na delo, § 2 te uredbe, je službodajalec dolžan v roku 3 ineseccv prvenstveno sprejeti v delo takega službojemalca v smislu § 1 te uredbe. 5. Ako službodajalec preneha ali pa ustavi svojo obrt, podjetje, samostojni oddelek ali pa delavnico podjetja kot celoto ali pa poklic na drugem kraju ali pod drugo obliko obnovi v roku treh mesecev, potem izjeme iz točke 1 in 2 te določbe tega paragrafa ne veljajo. 6. V primeru, da službodajalec ne bi sprejel nazaj v službo službojemalcev, ki se vračajo, — po odredbah te uredbe obstoji obveznost za službojemalca, da jih sprejme nazaj — potem je dolžan dati službojemalcem odškodnino za ves čas, dokler službeni odnos ne bo prekinjen v smislu predpisov obrtnega zakona. V primeru, da bi se službojemalec vrnil z vojaški dolžnosti z zmanjšano delovno sposobnostjo v tolikšni meri, da ne bi bil zmožen opravljati svoje prejšnje službe, pa ima zato prvenstveno pravico za zaposlitev pri istem službodajalcu za posle, ki odgovarjajo njegovi zmanjšani delovni sposobnosti, v kolikor se dotičnemu službodajalcu zaradi zaposlitve prijavi v roku 6 mesecev, računajoč začetek roka po točki 2, § 2 te uredbe, § 5. 1. Če je prišel odhod na vojaško dolžnost po odpovedi službenega odnosa od strani službodajalca, ali pred potekom odpovednega roka, ta odpoved nc velja. 2. Izjemo od prednjega tvori odpoved, katero je dal službodajalec v primeru, ko je najmanj za mesec dni prenehalo ali pa bilo ustavljeno deio v obrti, podjetju ali samostojnem oddelku, ali delavnici podjetja kot celoti, ali po vpoklicu, kjer so bili dotični službojemalci zaposleni, v kolikor se jc prenehanje ali pa ustanovitev dela začela najkasneje v roku mesec dni, računajoč tu od dne, ko je bila odpoved izročena. 3. Službojemalcu, ki se je po odpustitvi z vojaške dolžnosti vrnil v službo, se v nobenem primeru služba ne more odpovedati v času enega meseca. To pa ne velja za primere prenehanja ali. ustavitve dotičnih del, dela v obrti, podjetju, samostojnem oddelku ail v delavnici podjetja kot celoti ali vpoklicu, kjer je bil tisti službojemalec zaposlen, ako je prišlo prenehanje oziroma ustavitev dela r navedenem ča6U ali pa je bila v navedenem času ali pa pred tem izročena odpoved vsem službojemalcem zaradi sklenjenega prenehanja ali ustavitve dela v delavnici, podjetju, samostojnem oddelku ali v, delavnici podjetja kot celote, ali v poklicu, kjer so bili dozdaj zaposleni. Odredbe tega paragrafa se nanašajo na prekinitev pogodbe po določbah § 239 obrlnega zakona, izvzemši odredbe točke 9 odst, 1 tega paragrafa. § 6. • . 1. Službojemalec odnosno službodajalec lahko zahtevala tudi posredovanje pristojne oblasti splošnega upravnega značaja prve stopnje z namenom, da se odstranijo nesporazumi in izognejo sporom, ki bi nastali pri izvajanju predpisov te uredbe. 2. Oblast splošno upravnega značaja prve 6lop-nje je dolžna takoj vzeti v razpravo predloženo zahtevo in pri zainteresiranih strankah delovati za to, da bi se nesporazum na miren način poravnal. 3. Posredovanje se mora končati v osmih dneh ter je treba v zapisku ugotoviti in podati zahteve in rezultate posredovanja. Ako posredovalni postopek ne bi uspel, je dolžna pristojna oblast nezadovoljno stranko zaradi materialnih zahtev posla^ na sodišče. 4. Za primer neupravičenih izostankov bo pristojna oblast uporabila ukrepe, ki jih predvideva zakon v splošno upravnem postopku. 5. Ta postopek posredovanja »je prost vsake takse. Izvoz jabolk v Nemčijo Novi predpisi PRIZAD-a izvoznikom belgrad, 8. avgusta. AA. PRIZAD je odobril izvoz svežih jabolk v Nemčijo. Za la izvoz v avguslu in septembru je rezervirala v nemško-jugoslovan-skem plačilnem prometu 1,200.000 RM, kar pomeni po količini okrog 000 vagonov jabolk. Uvozna carina za nepakirana sveža jabolka znaša, kakor jo to izvoznikom že znano, 4.50 RM za vsakih 100 kg v času do 24. septembra 1940, od 25. septembra do 31. decembra 1940 pa 2 RM za vsakih 100 kg. Pravico do udeležbe pri izvozu imajo vsi pooblaščeni izvozniki v smislu uredbe o nadzorstvu nad sadjem in sadnih izdelkov. Vsaka pošiljka mora bili opremljena z dovoljenjem, ki je predpisano za izvoz jabolk v Nemčijo od slrani privilegirane izvozne družbo in s predlogom za potrditev uvoza blaga v nemško carinsko področje. Uradno pisano potrdilo mora vsebovati izjavo, da nalovorjeno in pregledano blago ni okuženo z ušmi »San Jose< in da izvira iz sadovnjakov, okrog katerih v razdalji 5 km ni imenovanih uši. PRI ZA D bo dajal izvoznikom na razpolago izvozna dovoljenja v dveh izvodih za vsako pošiljko, od katerega enega je Ireba izpolniti s podatki, kaleri so potrebni, iii ga priključiti originalnemu tovornemu listu, prav tako pa je treba izpolniti duplikat in ga takoj vrnili družbi, čim je bila roba odpremljena. Izvoznemu dovoljenju je treba priključiti predlog za potrditev uvoza blaga v nemško carinsko področje na tiskovino, katero daje prav tako privilegirana izvozna družba izvoznikom na razpolago. Izvoznik mora la predlog izpolnili z vsemi zahtevanimi podatki in ca tudi podpisati. Izvozno dovoljenje in listina za nemško carinsko potrdilo sla opremljena z isto tekočo številko Opozarjajo se izvozniki, da teh dveh iislin ne poškodujejo. PR1ZAD |ioziva izvoznike, naj v začetku pobiranja sadne letino o|)ozore svoje nemške kupce, ti pa svoje carinske posrednice, da mora biti predlog za carinsko potrdilo izročen carinarnici prej, preden se izvoz izvrši, da bi carinarnica mogla pravočasno vrniti potrdilo o Izvršenem uvozu PR1-ZAD-u- Zaradi obveznega pregleda sadja na nemški slrani se more izvoz nepakiranih svežih jabolk v Nemčijo opravljali samo preko sledečih obmejnih poslaj: Jesenice, Št. 11 j, Gornja Radgona, Dravograd, Cmurek in Gotliardt. Do nadaljnjega sporočila PRIZAD-a veljajo s 1 c d e č e c e n e za sveža, še nepakirana jabqlka: Navadna jabolka 18 RM za 100 kg, namizna jabolka pa 21 RM za 100 kg franko neniško-jugoslovanska meja. Pri pošiljatvi franko madžarsko-nemška meja se gornje cene povišajo za 1.50 RM. RIZAD priporoča izvoznikom, da forsirajo prodajo franko naša državna meja in da samo izjemno, kadar pošiljke spadajo k madžarskemu pogročju, pristanejo na to, da se pošiljka odpremi na madžarsko-nemški meji. Za frankiranje do te meje je potrebno predhodno dovoljenje finančnega ministrstva oziroma Narodne banko. Pri prodaji jabolk, ki so nepakirana in prosto naložena, morajo izvozniki fakturirati tovorno težo j)o tovornem listu. Fransiza za primanjkljaj, ki nastane med poljo, znaša pri svežem nepakiranem sadju 4% in je izvoznik dolžan uvozniku povrniti samo morebitni primanjkljaj, ki presega to količino. Vsaka večja nadoknada pri primanjkljaju v težini se bo smatrala za prikrit popust v ceni. Prodaja se moro izvršili samo za takojšnjo dobavo in izključno pooblaščenim nemškim izvoznikom, ki imajo odobreno izvozne kvote. Pošiljanje neprodanih količin za poznejšo prodajo je prepovedano. Prodajanje in ponujanje po nižjih cenah, kakor so gornje, je strogo prepovedano in se najostreje kaznuje. Zaradi pospeševanja izvoza svežih jabolk v Nemčijo razpisuje PRIZAD premijo 25 din za vsakih 100 kg, uvoženih v nemško carinsko področje v času od (>. avgusta do 24. septembra 1940. Izvozniki so dolžni upoštevati le premije pri izvozni kalkulaciji. da bi odkupne rone prišlo do izraza tudi pri pridelovalcih. Za izvoz svežih in nepakiranih jabolk v Nemčijo veljajo tudi splošni pogoji za izvoz svežega sadja v Nemčijo, ki so bili že prej 6. V krajih, kjer obfttoji inšpekcija dela, opravljajo ta posel organi inšpekcije dela za podjetja, za katere ie pristojna. 7. Spori, ki se nanašajo na materialne terjatve in zahteve službojemalcev za dosego "pravic na temelju te uredbe, spadajo v mejah pristojnosti po obrtnem zakonu v pristojnost izbranih odborov (sodišč dobrih ljudi) in § 343 obrtnega zakona, v kolikor sporna vrednost ne znaša več kot 12.000 din, preko te vsote pa spadajo v pristojnost rednih sodišč. §7, Odredbe te uredbe veljajo za službene odnose službojemalcev, ki so zaposleni pri privatnih (fizičnih in pravnih osebah), upoštevajoč tukaj tudi zaposlitev v obrtih in podjetjih, ki spadajo pod obrtni zakon, kakor tudi zaposlitev v podjetjih, zavodih, ustanovah in poklicih, ki so navedeni v točki 1 § 4:53. obrtnega zakona. 2. Odredbe te uredbe veljajo tudi za službojemalce, ki so zaposleni v Narodni banki, Privilegirani agrarni banki, v mestnih hranilnicah in njihovi zvezi, v banovinskih hranilnicah, v privilegiranih zadrugah, v njihovih poslovnih in revizijskih zvezah in v glavni zadružni zvezi v zadrugah in pomožnih blagajnah iz § 119. zakona o gospodarskih zadrugah, v ustanovah socialnega zavarovanja in v upravah javnega posredovanja dela, pri izdajanju in prodajanju periodičnega tiska, v pisarnah pooblaščenih inženirjev, gospodarskih svetovalcev in trgovskih posrednikov (senzalov in mešetarjev), v jiodjetjih za prodajanje srečk razredne loterije in prodajanje tobaka ter soli, v pomorskih in gozdnih podjetjih, v lovskih in ribolovskih podjetijh s pra- vico na mesečne ali pa večmesečne plače. 3. Odredbe te uredbe veljajo tudi za službojemalce, ki so zaposleni v državnih in samoupravnih zavodih in drugih ustanovah, v kolikor za te službojemalce ne obstoje posebni zakonski predpisi, s katerimi je isto vprašanje urejeno, kakor tudi za uslužbence dnevničarje, delavce in ostale pomožne moči na občinah, v kolikor statuti občine ne določajo za iste ljudi ugodnejših odredb. 4. V kolikor se pokaže potrebno, da je treba veljavnost odredb te uredbe raztegniti tudi na podjetja, ustanove in poklice, ki niso imenovani v prednjih točkah, bo to določil z uredbo minister za trgovino in industrijo skupaj z ministrom tu socialno politiko in ljudsko zdravje. §8- Odredbe te uredbe se bodo izvajale tudi za tiste službojemalce, ki so se vrnili z vojaške dolžnosti po 1. septembru 1939, v kolikor so zahtevali v roku 15 dni po uveljavljenju te uredbe, da se vrnejo v prejšnjo službo. §9. Glede pravic službojemalcev in plač za čas, dokler so na vojaških vajah, bodo veljale tudi po uveljavitvi te uredbe določb § 221. obrtnega zakona vse dotlej, dokler o tem vprašanju ne bi bila izdana posebna uredba. § 10. Ta uredba velja za vse ozemlje kraljevine Jugoslavije in stopi v veljavo z dnem, ko je objavljena v Službenih novinah. Resolucija Jugorasa nk iavli«... Belgrad, 8. avgusta, m. V prostorih Delavske zbornice je bila konferenca vseh prestolni-ških organizacij Jugorasa. Na konferenci je imel slavni referat zastopnik predsednika Jugorasa Ljubomir Mitie. Po njegovem govoru so sprejeli tole resolucijo- t. Navdušeno jiozdravljamo in odobravamo izjavo glavnega odbora Jugorasa z dne 29. julija 1940 za socialno in gospodarsko preureditev države. 2. Celokupno članstvo Jugorasa s področja uprave mesta Belgrada pozdravlja svojega predsednika tovariša Dragišo Cvetkoviča in odločno zahteva, da se energično in takoj začno izvajati reforme. 3. Zahtevamo, da kr. vlada poostri odločne ukrepe proti framasonom in eksponentom kapitalu, ki ovirajo namene kr. vlade za izvedbo reform ]>roti vsein tistim, ki zavzemajo najvažnejše in najvidnejše jioložaje na čelu banskih, finančnih, kulturnfih, socialnih, privilegiranih in državnih ustanov in ministrstev. Zbornica za TOI v Ljubljani razpuščena Belgrad, 8. avgusta, m. Minister ia trgovino in industrijo dr. Ivan Andrcs je podpisal odlok, s katerim sc razpušča Zliornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Za komisarja je postavljen generalni ravnatelj Kreditnega zavoda v Ljubljani, g. Avgust Tosti. Zadušnice za pok St. Radičem Zagreb, 8. avg. b. Danes so bile svečane za-dušnicc za pokojnim Stjepanoin Radičem. V katedrali je bila zadušnica ob 10, ki se je je udeležil ban banovine Hrvatske dr. šubašič z vsemi predstojniki posameznih oddelkov, udeležili so se je tudi predstavniki raznih ustanov in korporacij. Zadušnici je prisostvovala družina pokojnega Stje-pana Radiča. Po zadušnici so položili na grob Stje-pana Radiča na Mirogoju prekrasen venec, hrvatski grb iz cvetja, okrašen z lovorjem. Te svečanosti so se udeležili tudi predstavniki Hrvatske seljačke zaščite in predstavniki raznih krajevnih organzacij HSS. Tudi v ostalih večjih mestih Hrvatske so bile zadušnice. Belgrad, 8. avgusta, m. Ob obletnici smrti Stjepana Radiča so bile danes tudi v Belgradu zadušnice. Žalno opravilo je daroval v cerkvi Kristusa Kralja kanonik Viašič. Udeležili so se ga trgovinski minister dr. Andres, jwinočnik zunanjega ministra dr. Jukič, pomočnik poštnega ministra dr. Ciko, kabinetni šef podpredsednika vlade dr. Mačka, zastopniki Hrvatskega kluba s predsednikom Vlaškovičem na čelu, ter še mnogo drugih. Zastopniki Glavne Zadružne zveze pri ministru dr. Andresu Belgrad, 8. avgusta. AA. Danes dopoldne je trgovinski minister dr. Ivan Andres sprejel v svojem kabinetu predstavnike Glavne Zadružne zveze, katere je vodil glavni tajnik Gjorgje Davidovič. Delegacija je razložila ministru stanje na tržišču pšenice in koruze, ki je nastalo po uveljavitvi uredbe za maksimiranje cen pšenici in koruze. Prav tako je ugotovila, da te cene ne poplačujejo stroškov proizvodnje, obenem pa tudi sklenjene kupčije žitne sekcije glavne zadružne zveze glede minimalnih cen za pšenico tn koruzo. Na koncu je delegacija predložila svoje predloge in prosila ministra dr. An-dresa, naj s svoje strani stori vse, da bi bilo njihovim upravičenim željam v okviru zakonskih možnosti ustreženo. Minister dr. Andres je pozorno poslušal poročilo delegacije in obljubil v mejah možnosti vso svojo podporo. Združenje kinematografov Belgrad, 8. avgusta. AA. Ministrski svet jc na predlog ministra za trgovino in industrijo predpisal uredbo o spremembah in dopolnitvah obrtnega zakona. Uredba se glasi: čl. 1 za § 357 obrlnega zakona se doda sledeče: Lastniki kinematografskih obrtov na ozemlju uprave mesta Belgrada, v dravski, donavski, morav-i ski, vardarski in zotski banovini bodo ustanovili svoje posebno združenje v smislu predpisov tega zakona. Za ustanovitev, ustroj, poslovanje, prenehanje in nadzorstvo nad tem združenjem, kakor tudi o vseh ostalih funkcijah, ki jih na|irain združenjem te vrste izvajajo zbornice ali ban v smislu predpisov obrtnega zakona, je pristojna za to združenje trgovinska zbornica v Belgradu, ozir. upravnik mesta Belgrada. Združenje, ki se bo ustanovilo na podlagi te uredbe, more sprejeti tudi vsa tista podjetja na ozemlju združenja, ki se tudi deloma bavijo s filmskimi posli, vendar pa članstvo za ta podjetja ni obvezno 4. Zahtevamo, da se neodložljivo z zakonom uredi enotni delavski nacionalni sindikat. 5. Zahtevamo, da se za priprave korporativ-ne ureditve države takoj in neodložljivo postavi nacionalni gospodarski svet na podlagi S 23 ustave kraljevine Jugoslavije, ki naj prične takoj delovati. 6. Odločno protestiramo zaradi nezadostne aktivnosti in pomanjkanja iniciative v zvezi s pripravami socialnih reform. 7. Odločno protestiramo zaradi zadržanja komisarja v Suzorju proti volji vsega delavstva Jugoslavije in zahtevamo poleg reorganizacije, da se najhitreje imenujeta ravnateljstvo in nadzorni odbor in da se komisar pokliče na odgovornost in kaznuje zaradi primanjkljaja 30 milijonov din, ki je nastal za časa njegovega poslovanja. Zahtevamo, da se Suzor reši finančnega poloma. 8. Zahtevamo, da belgrajska občina kot največji delodajalec v Belgradu takoj prične urejevati delavske plačilne in socialne odnošaje svojih uslužbencev in delavcev. Iz banovine Hrvatske Zagreb, 8. avg. b. Ban banovine Hrvatske dr. šubašič je sklenil, da spremeni razdelitev posojila, ki ga je prosvetno ministrstvo dalo za zgradnjo zagrebške fakultete. Z vsoto treh milijonov dinarjev bo odkupljena zgradba etnografskega muzeja, z zneskom enega milijona dinarjev se bo končala ortopedska in zobna klinika medicinske fakultete. Kupili bodo zemljišče za zgradnjo filozofske fakultete* in pa strojnega laboratorija tehnične fakultete. Dva milijona je določenih za zgraditev pravne fakultete, dovršil pa se bo ludi tretji paviljon gospodarsk >-gozdne fakultete in zgradbe veterinarske fakultete. Zagreb, 8. avg. b. Do hude prometne nesreče je prišlo poleg Plitvičkih jezer. Avtobus, poln potnikov, se je zrušil v globino ter je k sreči ob-visel na brzojavnem drogu, ki je preprečili da avtobus ni padel v jezero. Reševalna dela so se takoj pričela. Ranjence so naložili na tovorni avto in jih odpeljali v bolnišnico. Lastnik avtomobila Groznik je dobil hude poškodbe, več potnikov pa je bilo laže ranjenih. Visoko odlikovanje Mohorjeve družbe v Celju Belgrad, 8. avg. m. Na predlog prosvetnega mVnistra so kr. namestniki podpisali ukaz, s katerim so odlikovani: Družba sv. Mohorja v Celju z redom sv. Save I. stopnje, dr. Franc Cukala, predsednik Družbe sv. Mohorja, z redom Jugoslovanske krone III. stopnje, Franc Kotnik, ravnatelj Družbe sv. Mohorja, z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje. Osebne novice Belgrad, 8. avgusta. AA. Postavljen je, Štefa-novič Milan, svetnik 4-1 v zunanjem ministrstvu, za načelnika tiskovnega oddelka v zunanjem ministrstvu v 3-II. Belgrad, 8. avgusta. AA. Napredovali so za višjega kontrolorja ravnatelja državnih železnic v 0. skupini Mihael Vrabec, za višjega kontrolorja jiostaje Novo mesto v 6. skupini Karel Lapajne, za višjega kontrolorja postaje Maribor v 6. skupini Jožef Božič, za višjega kontrolorja prometno komercialnega oddelka v 6. skupini ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani Srečko Zaplotnik. Za višjega kontrolorja v Mariboru v 6. skupini Albert Brunien. Za višjega kontrolorja s prometno komercialnega oddelka ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani Frančišek Čekal. Upokojena sta pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani Avgust Lukačič, inšpektor 5. skup., in Ivan Vidovič, višji kontrolor 6. skupine. Belgrad. 8. avg. m. V 7. skup. so napredovali meščanskošolski učitelji in učiteljice: Kune Zlata, Rakek, Turk Josip, Trbovlje, Grubelnik Franc, Št. Vid nad Ljubljano, Costa Anton, Tržič, Kotnfk Franjo, Maribor, Žigon Ljudmila, Škofja Loka, Kobilica Marija, Ljubljana, Tratnik Jože, Celje. Belgrad, 8 avgusta, m. Z odlokom prometnega ministra je postavljen v 8. skup. pri ljub. žel. ravnateljstvu za pristava Venčeslav Šesek. Belgrajske novic« Belgrad, 8. avg. m. Trgovinski minister je podpisal odlok, s katerim prepoveduje nadaljnjo proizvodnjo gumijastih opank ter ostale gumijaste obutve ter že nekaterih drugih gumijastih izdelkov. Belgrad, 8. avgusta. A A. Finančni tninister je odobril naknadni kredit milijon dinarjev osrednjemu Higienskemu zavodu za nakup kinina in ostalih zdravil in sredstev za pobijanje malarije. Belgrad, 8. avgusta, m Zaradi pomanjkanja gumija so nekateri lastniki avtomobilov v Belgradu že spravili svoje avtomobile v garažo. V kratkem bo iz prometa vzetih skoro polovica tovornih *ivtomohi|ny. Italijanska ofenziva v Afriki Italijani napredujejo v angleško Somalijo in zbirajo močne čete na meji Egipta Italijanska poročile Nekje t Italiji. 8. avg. AA. Štefani: Sporočilo glavnega štaba italijanske oborožene silo št. (30 se glasi: Ena naših kolon, ki je pred tremi dnevi prestopila mejo Angleške Somalije, je dospela do morja in zavzela Zejlo. V Vzhodni Afriki so napadle naše bombniške formacije letališče Vcidizir, kjer so na tleh uničilo tri sovražna letala in povzročila škodo in požare na letališču, medtem ko je bilo v letalskem spopadu zbito eno sovražno letalo. Sovražna lalala, ki so letela nad Diredavo in Masavo, niso naredila nobene škode. Naše letalstvo je bombardiralo v vzhodnem delu Sredozemskega morja sovražni konvoj, v katerem je bilo pet ladij v spremstvu vojnih ladij. Zadeti in težko poškodovani sta bili dve tovorni ladji. Rim, 8. avgusta. AA. Štefani. V zvezi z zmagovitim prodiranjem italijanske vojske v angleški Somaliji, je angleška poluradna agencija izdala uradno poročilo in izjavo londonskih pooblaščenih krogov, ki je samo nov dokaz smešnosti angleškega zadržanja, kadar gre za neuspehe in poraze, ki se ne dado ustaviti. Angleško jioročilo pravi, da je neka italijanska kolona vkorakala v Z e y 1 o in da ni tam zadela ob nikakršen odpor angleških čet. Komunike pravi dalje, da so znatne italijanske čete s tanki, lopovi, strojnicami in letali zavzele tudi S a r g e i s o. Angleško jjoročilo skuša omiliti neuspeh, ko dodaja, da so angleške čete dobile nalog za umik, ko so poprej prizadejale sovražniku velike izgube in uničile več italijanskih tankov. Angleško poročilo pravi seveda, da so izgube malenkostne; dodaja pa, da je sovražnik zavzel ta mesec tudi O d v e i n o. Najbolj smešen je pa poskus Angležev, da bi zmanjšali pomen splošnega prodiranja italijanskih čet na ozemlju angleške Somalije, ko pripominjajo, da je leta 1935 Anglija ponudila Zeylo Italiji, da je pa Italija to ponudbo odklonila. V Londonu bi radi jx>zabili, da je Italija odklonila to ponudbo zato, ker je hotela zmagati v vsej Abesiniji, kar je tudi dosegla kljub sankcijam in spletkam Anglije. Angleško poročilo dodaja dalje, hoteč najbrž pomirili Angleže, da morajo italijanske čete zdaj prodirali 250 km daleč ob obali, če hočejo prispeti v B e r b t r o , da se pa nekako revan-žirajo, pa pravijo v zvezi s tem, da se bo angleški odpor začel šele v goratih krajih. Toda znana reč je, da bodočnost izvira iz sedanjosti, v sedanjosti pa Angliji ne gre dobro. Newyork. 8. avgusta, b. Tukajšnji listi objavljajo na pivih straneh poročila iz Londona in Kaira, po katerih je italijanska voiska pričela z armado 250.000 mož nastopati proti Angležem v Sudanu. Angleška poročila London, 8. avgusta. AA. Reuter: V londonskih krogih izjavljajo, da Angleži lukc Zeyle v Somaliji, ki so jo ponudili Italiji kot darilo 1. 1035, a je Italijani niso sprejeli, niso branili. Italijani imajo zdaj precl seboj obrežno Cesto proti Berberi, dolgo 240 km. Izjavljajo, da se bo britanski odjior začel v goratem predelu med Cargaisom in V e i n o m. Reuter: Iz uradnih virov se je zvedelo nadalje, da so italijanske čete zavzele tudi Ovcino in Hargeiso v britanski Somaliji. Veriroči zdravnik Najbolj sloveči kirurg našega časa dr. Ferdinand Sauerbach bo praznoval 3. oktobra tega leta 65 letnico svojega rojstva. Najbolj znana je njegova kirurgična zdravitev jetike s pomočjo operacije prsnega koša, plastična operacija raka na požiralniku, operativna odstranitev ožuljkov na srcu in posebno njegova tehnika nadomeščanja udov, na primer umetne roke, s katero je mogoče izvrševati za silo vse opravke. Sauerbruch je postal leta 1908 docent v Breslauu, potem izredni profesor v Marburgu, leta 1911 v Cu-rihu, leta 1918 v Monakovu, leta 1928 pa je postal rektor kirurgfčne klinike na tako imenovani Charite v Berlinu. Sauerbruch se je, kakor vsi veliki zdravniki, prepričal o obstoju in udejstvovanju duše. Tudi o Bogu je zapisal lepe misli, tako n. pr. pravi v svojem predavanju »Zdravnik in duhovni pastir oktobra 1935« med drugim: »Ni resnične zdravniške umetnosti, če zdravnik ni ponižno vezan na Boga. Iz tega ponižnega priznavanja izvira ogromna moč, ki jo moramo imeti, da vršimo svoj poklic s polno odgovornostjo tako pred posameznim bolnikom, kakor pred vsem narodom. To morem reči v imenu mnogih zdravnikov vseh časov, ki vedo, da sta telo in duŠ£ enota. Tudi dušnopastirska opravila imajo velik pomen za zdravnika, ker dušni pastir zdravniku lahko veliko pomaga.« V predavanju o izpremembah medicinskega mišlj'enja, ki ga je imel na tehnični visoki šoli v Hannovru, je izjavil Sauerbruch, da »vse prirodoslovne vede privedejo človeka do ponižnosti pred Bogom, ki presega vse naše umoyanje in iskanje in brez katerega ni mogoče razumeti tajne življenja in stvarstva. Pravi zdravnik je ponosen na svoj poklic, goji svoje dostojanstvo in skrbno varuje svojo neodvisnost, hkrati pa se globoko klanja Najvišjemu in Neizrecnemu z vso zavestjo svoje ničnosti pred njim.« Lepe so tudi besede, ki jih je izpregovoril v nemškem filozofskem društvu o bolečini. Dejal je: »Bolj učinkovita kakor vsako filozofsko spoznanje je vera, ki je zasidrana v globinah duše. Šele v krščanski veri zadobi vsaka bol in vsako gorje odrešilen značaj. V krščanstvu spoznamo bol kot sredstvo modrega in svetega vodstva Boga, da nas preizkusi, predvsem pa, da se Izoblikujemo v pravi in očiščeni značaj.« London, 8. avgusta. AA. Reuter: Glavna snov današnjih jutranjih listov je italijanski napad na angleško Somalijo. Listi so zadovoljni z uspehi, navedenimi v obeh včerajšnjih govorih, poudarjajo pa. da položaj še zdaleč ni zadovoljiv in zahtevajo še večjo mobilizacijo indskih čet. Glede italijanskega napada na Somalijo se listi čudijo, da niso Italijani že prej napadli, in sicer takoj po polomu Francije. Vojaški urednik »Timesa« piše, da je edini pomembnejši vojni cilj v Somaliji zavzetje B c r h e r c in njenega pristanišča, ki je oddaljen od Zeyle, ki so jo Italijani zasedli, še 250 km, in ki jo bodo Angleži branili. Kairo, 8. avgusta, t. Reuter: Vrhovno vojno poveljstvo angleške vojske poroča: Kakor je bilo predvideno, so se italijanske čete na svojem pohodu skozi angleško Somalijo, ustavile pri mestih Hargeisa in Odweina, ki so jih zasedle. Angleška izvidniška letala so ugotovila le manjša premikanja okrog teh mest. Na zahodu v puščavski meji (egiptsko-libijska meja), je vse mirno, toda izvidniška letala |>oročajo, da se pomikajo nove motorizirane,sovražne skupine proti meji. Italijanska letala so napadla Atbaro v Sudanu. Škode ni bilo. Drugod po Sudanu je vse mirno. Iz Kenije in Palestine ni poročil o kakšnih novih dogodkih. Haifa bombardirana Hinfa, 8. avgusta. AA. (Reuter.) Pri včerajšnjem bombardiranju Ilaife je našel smrt neki Arabec, eden je j>a ranjen. Bombe so napravile materialno škodo. Po drugih bojiščih Dve pomorski bitki? Ena v Sredozemskem, druga na Atlantskem morju Valencija, 8. avg. b. Že tri dni se sliši z morja močno grmenje Iojjov v smeri proti Alžiru. Še vedno ni znano, kaj se dogaja v tem delu Sredozemskega morja. Poučeni krogi ne izključujejo, da gre za poskus angleškega brodovja, da vzpostavi zvezo z angleško eskadro, ki je v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Rio de Janciro, 8. avg. b. »United Press« po-roča: List »A Note« j>oroča, da so na braziljski obali slišali preteklo noč grmenje tO|x>v. Mislijo, da gre za pomorsko bitko. V nadaljnjem poročilu pravi list, da je neka braziljska ladja videla v bližini obale Espirot Santo oborožene ladje. Nemška poročiia Berlin, 8. avg. AA. DNB: Vrhovno poveljstvo oborožene sile sjx>roča: Neka rtaša podmornica je potopila tM sovražne oborožene trgovske ladje v skupni tonaži 16 tisoč ton. V noči 8. avgusta so naša lelala položila mine pred celo vrsto angleških pristanišč. Razen tega so naša letala bombardirala več tovarn orožja in streliva, kakor tudi postojanke protiletalskega topništva ter svetilnike. Med drugimi so letala tedaj bombardirala tovarne motorjev Liland, nedaleč od Casterja, tovarne motorjev Vickers Armstrong, industrijska podjetja v okolici Plymoutha in postojanke protiletalskega toj> ništva in svetilnike zraven pristanišč Manchestra, Cardiffa. Dorchestra in Plvmoutha. Nekoliko sovražnih letal je zašlo j>onoči na severno in zahodno Nemčijo. Vrženih je bilo več bomb, ki pa niso povzročile resnejše škode. Poškodovane so bile stanovanjske zgradbe v nekem predmestju Esscna. Čete za protiletalsko obrambo so hitro jjogasile |H>žare. Uničena je bila ena lopa. Naša lovska letala so zbila 2 sovražni letali. Angleška poročila London, 8. avg. t. Reuter: Letalsko ministrstvo uradno jxiroča: Močne nemške letalske skupine so napadle angleške trgovske ladje v Rokavskem prelivu. Tako se je 12 angleških lovcev vrste »Hurrican« spustilo v borbo s 50 nemškimi bombniki vrste »Jun-ker«, ki jih je branilo veliko število lovcev vrste »Messerschmitt«, nekaj pa tudi najnovejše vrste »Heinkel 113«, ki jih je Nemčija dosedaj uporabljala samo poskusno ob priliki bojev v Franciji. Naši lovci so sestrelili 0 Junkerjev vrste 87 (strmoglavcl »Stuka«) in 3 Messerschmitte. Nekaj drugih so poškodovali. Blizu Stonerja se je 10 bombnikov Iste skupine spet spustilo v boj s 35 novimi nemškimi Junkerji ter so sestrelili 6 strmoglavcev, en Messerschmitt, ki jih je spremljal, trije drugi strmoglavci |»a so bili verjetno tudi smrtonosno zadeti, a ni .bilo mogoče videti njihove končne |x>gube. Pariz—Kopenhagen Mouline, 8. avgusta, b. »United Press« po-roča: Angleška letala napadajo zbiranj« nemških čet v notranjosti Francije ter v severni Nemčiji. Angleška letala so včeraj napadla pariško letališče Le Bourget, kjer sta bili dve osebi ubiti, šest pa ranjenih. Angleška letala so povzročila škodo na samem letališču in v lopah. Curih, 8. avgusta, b. Dopisnik »United Pres-sa« poroča iz Stockholma, da je bil j>onoči zopet bombardiran Kopenhagen. Britaiuske letalske eskadre so obiskale glavno mesto Danske ob 23.30 in eksplozije bomb so se slišale na švedski obali celili 20 minut. Protiletalske baterije so delovale zelo živahno, žarometi pa so razsvetljevali nebo. Angleži trdijo, da imajo sedaj 40 milijonov ton trgov, brodovja London, 8. avgusta. AA. (Reuter.) Minister za trgovsko mornarico razglaša, da se je zaradi nemške zasedbe Poljske, Norveške, Danske, Nizozemske in zaradi kapitulacije Francije pomnožila trgovinska mornarica angleškega imperij a za več kot 10 milijonov ton. Pri tem gre približno pet in |>ol milijona ton na Norveško, približno 3 milijone ton na Nizozemsko, j>ol milijona ton je pu. pod kontrolo belgijske in |>oljske vlade. London, 8. avgusta. AA. (Reuter.) Po podatkih, ki so prišli iz strokovnega vira, razpolaga sedaj Anglija približno s skupno tonažo 40 milijonov ton trgovinskega brodovja, od česar je. 30 milijonov ton angleških ladij, ostalo |>a od-|>ade na holandske, belgijske, dnn«kt: in francoske ladje, ki so v britanskih pristaniščih, kakor tudi na nevtralne ladje, ki jih jc vzela v najem angleška vlada. London, 8. avgusta. AA. (Reuter,) Angleška admiraliteta sporoča, da je ladja »Rivcr Clide«, zbiralka min, trčila na neko mino iu se potopila. Sovjeti izzivajo Finsko Moskva, 8. avgusta, t. Sovjetski radio in sovjetski tisk ostro napadata finsko vlado, češ da onemogočil je razvoj prijateljskih odnošajev med obema državama. Oba pripovedujeta, da jc bilo v Helsinkih ustanovljeno Društvo prijateljev Sovjetske Rusije, ki jc takoj zbralo v mestu samem 20.000 članov, po podeželju pa mnogo več. Finska vlada pa da je z ostrimi ukrepi onemogočila delovanje tega društva, razpršila sprevode, ki jih je društvo organiziralo, surovo postopala i onimi, ki so izražali prijateljstvo s sovjetsko sosedo in celo aretirala predsednika tega društva. Moskovski radio in sovjetski listi svarijo finsko vlado, da tako ne bo več moglo iti dalje. (Finski listi poročajo, da so somišljeniki komunizma na Finskem organizirali veliko javne manifestacije v Helsinkih in da je morala pri tej priložnosti nastopiti finska policija, da pomiri raz-»rajače. To jc povod sovjetskim protestom.) Strog protijudovski zakon v Romuniji Bukarešta 8. avgusta, t. Romunska vlada je sedaj objavila nove zakone, ki v veliki meri omejujejo svobodo Judom, ki prebivajo na državnem ozemlju. Novi romunski judovski zakon deli Jude v tri vrste: 1. Judje, ki so bili romunski državljani pred koncem leta 1918, in ki so se borili v svetovni vojni za romunsko stvar. Nadalje vsi potomci Judov, ki so umrli v bojih za Romunijo. 2. Judje, ki so se priselili v Romunijo pred koncem leta 1918. 3. Judje, ki ne spadajo ne med v točkah 1. in 2. naštete osebe. Judje 2. in 3. vrste so r>ovsein izključeni iz vsake javne službe, ne smejo opravljati nobenega poklica, ne morejo biti člani nobenih javnih sil zasebnih upravnih odborov, ne smejo kupovati ali prodajati zemljo ali se kakor koli vtikati v zadeve, ki spadajo v območje poljedelstva, nc morejo si osvajati monopiolov, ter jim je prejiovedano opravljati učiteljsko službo tudi pri zasebnem pouku, ali služiti v vojski. Judje 1. vrste smejo opravljati svoje dosedanje posle v okviru posebnih vladnih določil. Namesto vojaške službe, ki je Judom 2. in 3. vrste prepovedana, bodo plačevali poseben davek, tisti pa, ki nimajo denarja, bodo morali delati pri javnih delih? - Judovsko bogoslužje bo nadzirala država. Iz Francije Vloga sodišča, ki bo sodilo tiste, ki so vojno zakrivili Ženeva, 8. avgusta. A A. DNB: Francoski pravosodni minister Al i b e r t je dal posebnemu dopisniku agencije »P a t r i a« nekaj podatkov o delokrogu vrhovnega državnega sodišča, ki se danes sestane, in o prvi razpravi pred tem sodiščem. Minister je ugotovil, da bo ta razprava čisto pravna zadeva in jx>polnoma notranja stvar Francije. Nato je minister dejal: Ta proces se bo začel šele nekaj dni po konstituiranju sodišča, nedvomno bo pa moral upoštevati razne vidike, da razsodi, ali naj se obtožba glasi zaradi veleizdaje, korupcije ali drugih dejanj. Gotovo je pa, da se bo sodišče pri tem stalno vračalo na temeljni predmet, namreč na kršitev varnosti države v zvezi s prehodom iz mirnega v vojno stanje septembra 1. 1939. Minister je dodal, da ne bosta ne vlada ne on sam v nobenem primeru prav nič vplivali na obtožbo in na polek razprave, ki bo ostala izključno stvar sodišča samega. Seveda je minister dal sodišču jx>trebne podatke, ki bodo vrhovnemu državnemu tožilcu, preiskovalnim sodnikom in članom sodišča dali možnost za formuliranje obtožbe in za razsodbe. Mini- Amerika utrjuje Gronlandijo Washington. 8. avgusta, b. Vlada Združenih držav je jjo temeljiti proučitvi položaja in jm> izčrpnih informacijah, ki jih je dobila od svojih zaupnikov, sklenila sloriti izredne varnostne ukrepe na Gronlandiji. Ti ukrepi naj bi preprečili, da bi kakšna tuja sila na Gronlandiji ne zgradila svojih pomorskih in letalskih oporišč. Obe vojni ladji »Georges Campbell« in North-land«, ki sta sposobni za službo na dolgih progah, sta spremljali transporte obalnih baterij in protiletalskih baterij v Gronlandijo. Prav tako so na poti za Gronladijo tudi veliki transporti orožja in municije. Z oziroin na takšne ukrepe je torej jasno, da je vlada Združenih držav pričela posvečati Gronlandiji mnogo več pozornosti kakor doslej, ker je po izjavi predsednika Združenih držav, Roose-velta, Gronlandija vključena v Monroevo doktrino. Varnostni ukrepi, ki jih je storila Amerika, so sledili na pobudo generala Bruna, ki je v Wa-šhington sjioročil iz Grenlandije, da se v zadnjem času zadržujejo na Gronlandiji številne tuje misije, ki stalno fotografirajo razne strategičue kraje in vršijo kartografične meritve Kako bodo vozili otroke iz Evrope v Ameriko Washington, 8. avgusta. AA. DMB: Reprezentančna zbornica je včeraj sprejela zakonski načrt o okoliščinah, v kalerih ameriške ladje lahko prepeljejo otroke iz Evrope v Ameriko. Ladje USA lahko zaplovejo v vsa evropska vojna območja, da vkrcajo evropske otroke in jih prepeljejo v USA. Otroci ne smejo imeti več kot 16 let. Na ladjah bodo z jasnimi in velikimi črkami napisana njihova imena. Ladje za prevoz otrok ne smejo biti ol>orožene in tudi ne smejo pluti s konvoji, preden vkrcajo otroke, morajo pa dobiti izjavo od vseh vojskujočih se držav, da ne bodo ovirale plovbe. Tem otrokom bo dovoljeno bivanje v Ameriki samo tedaj, če bodo lahko dokazali, da ne bodo v breme ameriških javnih ustanov. Otroke smejo spremljati starši in vzgojiteljice, če so državljani Amerike. ster je naglasil, da smrlua obsodba na Francoskem ni ukinjena in da sc lahko izreče, če se bo sodišču zdelo, da je potrebna. Svoja izvajanja je minister končal z besedami: Načelno bo vsaka oseba, ki se je pregrešila zoper varnost države v okviru omenjene sodne razprave, prišla pred sodišče, in sicer ne samo odgovorni bivši ministri in njihovi sodelavci, temveč vsaka oseba, ki je bila kakor koli v zvezi i odgovornostjo teh neposredno odgovornih oseb. Kazen za tiste, ki so pri zlomu francoske vojske — ropali Vichy, 8. avgusta, t. »Petit Dauphinois«, kakor tudi drugi francoski listi objavljajo poročila, da so francoska sodišča do sedaj že kaznovala 250 ljudi, ki so bili obtoženi, da so pri zlomu francoske armade, ko se je začel veliki beg, vdirali v trgovine in javna skladišča in ropali. Velika skladišča francoskih železnic v Millery-Badan so bila popolnoma izropana. Ropanje je bilo obsežno tudi v Salhonay in Miribel. Toda to so le nekateri kraji, ki so najbolj znani. Drugod preiskave še trajajo. V zasedenem ozemlju pa bodo stvar razčistila nemška vojaška sodišča. Francoska mobilna garda ima sedaj nalog, da delo hišne preiskave in skuša dobiti oropano blago nazaj. V Romu so ga odvažali v tovornih avtomobilih iz hiš zasebnikov. Listi pribijajo sramotnost teh dejanj in zahtevajo občutno kazen za krivce. Nemško nadzorstvo nad bankami Pariz, 8. avg. b. Nemški vojaški guverner Pariza je objavil v »Journal OficieL odlok o imenovanju dr. Karla Schafferja za komisarja francoske banke, kot vrhovnega kontrolnega uradnika vseh francoskih bank. Za njegovega namestnika je imenovan direktor Reichsbanke Helmuth Jost. Novega komisarja morajo vse banke stalno obveščati o vseh bančnih poslih. Njemu morajo predlagati mesečne obračune in knjige. Dalje je predpisano, da se vsi važni ukrepi in trgovski posli ne smejo razvijati brez njegove vednosti, obrestno stopnjo in diskont kakor tudi krediti pa se lahko dajejo, oziroma določajo z njegovim dovoljenjem. Za vršitev njegove funkcije mu mora dati banka na razjrolago ves potreben material, prostore in opremo za urad. Prav tako mora banka nositi vse izdatke, ki bodo nastali v zvezi z imenovanjem komisarja. Guverner francoske banke Pierre Fournier bo obdržal še naprej svojo lunkcijo in naslov. Abetz — veleposlanik Nemški listi poročajo, da je voditelj Nemčije Hitler imenoval Otto Abelza za veleposlanika in ga poklical kot ožjega sodelavca v svoj glavni stan kot ojiolnomočenca zunanjega ministrstva pri vrhovnem poveljstvu nemške oborožene sile. Otto Abetz je še zelo mlad in je zadnja leta deloval v Franciji kot posebni zaupnik zunanjega ministra Ribbentropa, ki se je na vse načine prizadeval, da bi Francijo dovedel do tega, da bi se od Anglije ločila in z Nemčijo sklenila posebno prijateljsko pogodbo. V Franciji je deloval v okviru odbora Francija - Nemčija* in je imel velike uspehe: Pridobil je mnogo uglednih listov za misel prijateljstva z Nemčijo. Ce so 1. 1938 mnogi francoski listi napadali Češkoslovaško, je bil to uspeh, tako priznavajo Francozi sami, tega mladega in spretnega Nemca. L. 1939 ga je vlada Daladicra zaprla, češ, da opravlja vohunske posle. Končno ga je izgnala. Abetz je potem tožil nekatere ugledne francoske politike, češ, da so ga dolžili, da je v Franciji podkupoval z denarjem. Do procesa ni prišlo, ker je izbruhnila vojna. Sedaj je Abetz eden najbližjih sodelavcev Hitlerja in v činu veleposlanika ena najvišjih osebnosti v Nemčiji. To je dosegel zaradi velikih zaslug, ki jih je njegovo delo imelo med Francozi. t Mirno je zaspal v večnost gospod VLADIMIR DEKLEVA računski inšpektor Pogreb blagega pokojnika bo v soboto, 10. avgusta 1940, ob 5 popoldne z Žal, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Zagreb-Trst-Belgrad, rine 8. avgusta 1940 Marija, soproga; Nada, ličerka; Marija Dekleva, mati; Olga, Alojz, Stanko, Rudo, bratje, in ostalo sorodstvo Položaj v naši tekstilni industriji Ljubljana, 8. avgusta. Težave z nabavo surovin v nasi tekstilni industriji niso najnovejšega izvora. Ze pred teti so se pojavljale težave, toaa ledaj jih je bilo lažje pre-uroditi, saj nain je bil odpri ves svetovni trg in smo si lahko izbirali dobavitelje, ki so z veseljem ponujali i surovine i polizdelke, katere potrebuje naša tekstilna industrija. Surovini sta bili bombaž iu volna, polsurovini pa bombaž rn volnena preja. Prve težave v nabavi polsurovin so nastopile s sankcijami leia 1935-30. 'ledaj so one tkalnice, ki so dobivale italijansko prejo, ostale brez nje in so si morale poiskali dobaviteljev drugod za časa sankcij. V tej dobi je prišla na vodilno mesto v našem tekstilnem uvozu bivša Ceskoslovaska. S priključkom Avstrije Nemčiji marca 193S je nastal za našo tekstilno industrijo zopet nov poloZaj. Izpadli so avstrijski dobavitelji preje, ki so bili vključeni v nemško gospodarsko območje. Kmalu pa so se zvrstili tudi še drugi udarci. Oktobra 1938 je prišla odcepitev stidelskih krajev od Češkoslovaške in ravno sudetski kraji so bili važni dobavitelji preje za našo tekstilno industrijo. K temu je prišla marca 1939 še proglasitev protektorata nad Češko in Moravsko, kar je zopet prineslo zmedo v tekstilno stroko. In končno je prišel še najhujši udarec: začetek svetovne vojne nam je ukinil vse dobave preje iz Nemčije in njenega območja in le s težavo je uspelo našim trgovinskim delegacijam doseči od Nemcev izvršitev vsaj dela perfektuiranih zaključkov, kar pa za celotno preskrbo ni bilo odločilnega pomena. Že v zadnjih letih se je pokazalo, da je kapaciteta naše predilne industrije premajhna za potrebe velikega števila tkalnic, ki jih imamo v naši državi. Sicer se je kapaciteta predilnic, pa tudi izkoriščanje te kapacitete zelo povečalo, vendar je bilo to še vedno premalo, ker imamo skoraj preveč razvilo tkalsko industrijo. Toda pustimo v nemar razloge, ki so dovedli do tega neenakomernega razvoja naše tekstilne industrije, ki torej ni bil tako organičen kot bi bilo želeti, ker so danes aktualnej-ši problemi sedanjosti in bodočnosti, ne pa preteklosti. V naslednjem podajmo nekaj podatkov o strukturi našega uvoza tekstilnih surovin (surovin in preje): Surov bonmaž Bombažna preja tone milij. din tone milij. din 1. pol. 1937 9.316 153.15 9.519 252.2 2. pol. 1937 11.499 169.54 8.770 238.6 1. pol. 1938 9.245 114.8 7.784 191.45 2. pol. 1938 12.390 149.25 6.1S8 146.34 1. pol. 1939 8.770 118.37 7.868 181.6 2. pol. 1939 9.296 114.1 4.311 102.1 1. pol. 1940 13.486 207.4 4.189 141.8 Volnena preja ton milij. din 1. pol. 1937 2. pol. 1937 1. pol. 1938 2. pol. 1938 1. pol. 1939 2. pol. 1939 1. pol. 1940 2.121 Surova volna ton milij. din 1.961 69.45 1.274 57.7 1.993 59.3 2.768 74.6 2i570 65,1 1.133 34.3 98.97 848 937 652 863 1.040 754 285 60.6 72.2 46.1 58.6 66.85 49.8 29.05 Ta pregled nam kaže, da se je vseskozi do vojnih zapetljajev še najbolj razvijal naš uvoz surovega bombaža pa tudi volne, vedno večje težave pa so nastajale z dobavami preje, katere je bilo vedno manj na razpolago in jo je bilo treba iskati od časa do časa drugod, kar je bilo po navadi zvezano z velikimi stroški in je gotovo vplivalo na poslovanje podjetij. Zadnje čase pa je postalo vedno bolj tudi aktualno devizno vprašanje, kajti za prejo, ki smo jo dobivali iz klirinških držav proti plačilu v kliringu (Avstrija in Češkoslovaška) je bilo treba najti nadomestilo drugod, po navadi v državah, kjer je bilo treba surov bombaž in prejo plačati v devizah. Toda stanje našega deviznega zaklada ni dovoljevalo velikih nakupov in potrebe industrij so morale biti reducirane z ozirom na dejanske možnosti naše plačilne bilance. Zaradi tega tudi v popolnoma novo nastalo razmerje z začetkom vojne nismo stopili z znatnimi zalogami. Naša poslovna in tudi državna politika je bila tudi zelo optimistična, ker je mislila, da ne bo dosti težav. Z začetkom vojne so se težave naše tekstilne industrije v nabavi surovin ogromno povečale. Naše tekstilne surovine so prihajale pretežno iz prekmorskih krajev, nadalje iz angleških posestev, lako da je angleška pomorska blokada imela v rokah ključ do položaja. Pive mesece vojne v lanski jeseni so se dovozi surovin zelo zmanjšali, nato pa je uspelo naši državi omiliti blokadne ukrepe in povečale so se količine dovoženih surovin. Popolnoma nov položaj pa je nastal z vsto-j>om Italije v vojno. S tem so nam bila pota prekmorskih dovozov zaprla in navezani smo postali na zaloge, ki smo jih v državi imeli, nadalje 60 liani ostala še odprta pota iz sosednih držav ter onih, ki meje na nje. Toda vse te države nimajo v zadostni meri teh surovin, ker nismo samo mi interesent za njih surovine, temveč tudi druge države. Italija je delala zelo dobro, ker si je od začetka vojne dalje nabrala velike zaloge surovin, ki ji pridejo sedaj prav. Tako smo nedavno čitali v nemškem strokovnem časopisju, da ima Italija na zalogi bombaža za dve leti. Drug dokaz za velike zaloge italijanske industrije je ta, da ponuja Italija bombaž nam. Madžarski in Romuniji, seveda ne surov bombaž, ampak izdelke italijanskih predilnic: prejo, tako da lahko zasluži njena industrija. V takem položaju seveda zahteva tudi Italija višje cene ker ve, kaj se da doseči. V naslednjem podajamo v ilustracijo gornjih izvajanj pregled količin bombaža in volne ter preje od julija lanskega leta. Pri tem je vpošte-vati, da nimamo podrobnih podatkov posebej za mesec januar in februar, ker so nam na razpolago samo podatki skupno za oba meseca in smo l>otem vzeli od skupne vsote polovico in jo razdelili na januar in februar. Vse količine so v tonah: julij 1939 avgust september oktober november december januar 1940 februar marec april maj junij surov bomb. surova voln. bombaž preja volna preja 1734 1524 270 149 1803 1164 397 126 18,87 1525 376 264 933 1431 205 254 950 474 163 82 1535 212 80 4(5 1424 153 39 32 1564 516 209 76 8655 1131 325 30 3655 1180 325 30 817 313 500 60 2514 1042 330 50 934 388 359 57 1911 174 282 28 To so uradni podatki naše carinsko statistike, ki se naravno nanašajo na čas, v katerem je bilo blago ocarinjeno. Statistika za julij bo pokazala znatno manjše zneske, v kolikor pa bo še nekaj blaga, so to le še v Italiji zaostale količine, ki bodo šele oproščene. Pregled nam jasno kaže, kako zelo se je iz-preminjal položaj in preskrba naše tekstilne industrije. Še težje kot 7. bombažem je šlo z volno in bombažno prejo. Količine, ki so nam prihajale, so postopno povzročale, da so morala podjetja za vzdrževanje kolikor toliko trdnega obratovanja posegali na prejšnje zaloee, ki so se začele vidno krčiti in danes stojimo pred položajem, na katerega bi lahko že zdavnaj prej računali. Nekako pred dvema mesecema smo napisali članek »preskrba s surovinami« (15. junija), v katerem smo z ozirom na vstop Italije v vojno opozorili na novo težave, ki so sedaj nastale in dejali tole: I. Za izpadle dobavne vire je treba poiskati nove nabavne vire. To se je delno zgodilo. Sklenili smo pogodbo s SSSR, vendar še nismo začeli trgovati. Od tam bi namreč dobili znatne količine bombaža (podatki niso točno znani, gre menda za okoli 10.000 ton letno. Sicer pa je to stvar ravnateljstva za zunanjo trgovino, ki se menda sedaj bavi tudi z drugimi važnimi stvarmi kot je preskrba surovin za našo industrijo). S Turčijo smo se pogodili za dobavo 8000 ton bombaža, čez nekaj časa bi dobili še okoli 3000 ton. Tozadevne količine so si menda industrije že same razdelile med seboj. Nadalje smo dobili v novem trgovinskem sporazumu od Italije zagotovljene znatne količine bombažne preje, in sicer 4000 ton letno čiste preje, 4000 tou bombažne preje, mešane s 25% fiocco in 3000 ton fiocco-vlaken. Toda nastale so tu dvojne težave: prvič je cena, katero zahteva Italija, zelo visoka, še nedavno je bila italijanska cena na bazi American 20 sanio 9 lir, nato pa je bila j>ostopno zvišana na 15, 18 lir. sedaj pa zahtevajo že 29 lir, kar bi znašalo 60.70 din za čisto bombažno prejo, seveda brez vseh drugih stroškov. Za prejo, do 25% mešano z fiocco, zahtevajo 20.20 lir ali 60.26 dinarjev. To bi pomenilo občutno zvišanje naših cen, pa tucli cen nadaljnjih izdelkov. Toda stvar se bo dala urediti s jKigajanji med našimi in italijanskimi pristojnimi mesti z direktnimi pogajanji in ni računati, da bi Italijani mnogo popustili od cene, ker vedo, da prejo potrebujemo. Druga težava pa je v tem, da so italijanski kon- tingenti vezani na mešanje z fiocco-vlakni NaSa davčua zakonodaja pomaga zvišati cene, ker je uveden na mešanico preje i fiocco-vlakni v razmerju nad 10% luksuzni davek 20%, ki pride k skupnemu davku na poslovni promet v znesku 6.5% (od tega so odbije znesek plačanega davka pri piodivu). Ker bi primes do 25% absolutno nič ne škodvala kakovosti izdelkov, ne razumemo tega postopanja, ki onemogoča v takih časih nabavo potrebnih količin. 2. S tem prehajamo že na drugo točko naših že navedenih izvajanj, kjer smo priporočali porabljanje primesi k preji. To delajo z uspehom Nemci in Italijani in jim omogoča to vzdrževanje znatne proizvodnje potrebnih izdelkov. Dokler nimamo svojih tovarn, da bi sami izdelovali celulozno volno in druga taka vlakna, nam je odprta pot dovoza znatnih količin iz Italije in Nemčije. Slednja se namreč tudi znatno interesira za naš trg. Obstoja pa, kot že povedano, težava v preveliki obdavčitvi. Če bi primešali gotove količine primesi, potem bi nam sedanje zaloge obenem s temi primesmi lahko trajale znatno dalje kot bodo trajale dosedanje zaloge samo čistih prediv. 3. Dejali smo. da je potrebno obstoječe zaloge in novodošle količine razdeliti enakomerno kapaciteti posameznih podjetij. Tako se bomo lahko izognili najhujšemu v prvem času, ko bodo nekatere tovarne zapirale prej kot druge. 4. Že tedaj smo podčrtali, da je potrebno povečati domačo proizvodnjo tekstilnih vlaken. ŽaJ smo o tem doslej premalo slišali, ker se najbrž na tem nič ne dela in smo že mnogo, mnogo zamudili. Sama industrija se tega zaveda in je predlagala tudi že nekatere tehnične ukrepe v ta namen, da bi dejansko vsa letošnja naša proizvodnja bombaža prišla v roke tekstilnim tovarnam in da sc ne bi porazgubila za manj važne namene. Čas nam je dal prav in lahko bi z obstoječimi zalogami vztrajali dalj časa, ne pa da se sedai prijemamo za glavo, ko je že zelo pozno. Ker izgledi niso baš rožnati, je treba poskrbeti, da bo naše delavstvo na najpravičnejši način pretolklo sedanjo krizo. Mislili pa bo treba ludi na bodočnost vse naše tekstilne proizvodnje. Kajti tekstilna proizvodnja je osredotočena v Sloveniji, delno na nekaterih krajih na Hrvatskem in v Srbiji (Leskovac). Poslala je že tako važen sestavni del našega gospodarstva, da bi njen izpad pomenil občutno gospodarsko škodo. V kolikor se dajo kapitali in delavstvo preusmeriti na druge panoge, naj se na to misli že sedaj, da ne bo zopet vse prepozno ali v zadnji minuti slabo narejeno. Kar se tiče razdelitev količin surovin, je to stvar industrij med seboj in merodajnih faktorjev. Po odbitju potreb za državno obrambo, naj se razdele surovine na vse enakomerno z ozirom na njih kapaciteto. To se že dogaja, treba pa je to sankcionirati. Za prehodno dobo imamo računati torej z znatnimi težavami, katere pa lahko s smotreno gospodarsko politiko premostimo, da ustvarimo nove gospodarske temelje i za tekstilno industrijo. Borze Dne 8. avg. Obvezno prijavljanje zalog kontroliranega blaga Urad za nadzorstvo cen sporoča: Mnogi interesenti so se obrnili na urad z vprašanjem, ali se nanaša obveznost prijavljanja zalog blaga samo na predmete tujega izvora, ki so navedeni v uredbi o zalogah ali na vse predmete, ki sc nahajajo pod nadzorstvom cen. Zaradi tega opozarja urad vse interesente, da sc obvezno pri javljon je zalog blngri nanaša ne samo na predmete, navedene v uredbi o zalogah blaga, temveč tudi na one, ki se nahajajo j>od nadzorstvom o cenah tako, da so zavezani obveznemu prijavljanju zalog naslednji pred- t. Predmeti tujega izvora: fiz, kava, caj, kakao v zrnu in maslu, loj, kokosove olje, pa-rafin, surov bombaž in bombažna preja, surova juta in nerabljene vreče iz jfite, kavčuk in izdelki iz kavčuka, kože vseh vrst, cin in bela pločevina. 2. Ostali predmeti: kruh, moka razen ničle, otrobi, domače testenine kavni surogati, jedilno olje razen v steklenicah in literskih kan-tah do 5 kg. mast, sveže meso, milo razen luksuznega, sveče vseh vrst, drva, premog, molino ainerikan tri vrste: 25 do 80 cm 1, 11 in lil), 90 cm I, II in lil). 145—150 cm (I, ITI in IU), 180 cm (I, 11 in III), in 200 cm (I, II in 111), srbsko platno, dve vrste 42—45 cm, bombažno platno beljeno širine od 70—200 cm, modri gradi dve najcenejši vrsti la in Ha, kreton dve najcenejši vrsti 1 in II, bombažna prediva, sukanec od 200 do 1000 jardov vseh vrst razen svilenega, flanela in barhent za obleke, šajak in sukno, vona in vol niča za pletenje in vez. sekire, lopate, motike, kose, srpi, modra galica, šibkasto železo vseh vrst, fasonirano železo razen U in T nosilcev vseh vrst, valjani žica, žeblji, izvlečene železne ali jeklene žice, leseni stavbni materijal, opeka in strešniki, ra-lija in man.ila. Dovoljeno zvišanje cen Kr. banska uprav je odobrila tvrdki Ivan Jelačin v Ljubljani, da sme prodajati kavo: Sanlos Extra Primes po 72 din, Haiti po 73, Reo New York 2 po 70 din. — Tvrdki F. C. Schwab v Ptuju, da me prodajati kavo Santos Extra Primes v trgovini na veliko po 73 din za kg. — Tvrdki Franc Zangger v Celju, da sme prodajati kavo Santos Extra Primes v trgovini na veliko po 73 din za kg. — Tvrdki Franc Zangger v Celju, da sme prodajati na debelo kavo Santos Extra Primes, kupljeno pri tvrdki Franc Kathreinerjevi naslednjiki, po 71.50 din in svinjsko mast, kupljeno pri tvrdki O. Gavrilovič sinovi, po 21.50 din za kg. • Pred povišanjem cena kvasa. Iz industrijskih krogov poročajo, da so proizvajalni stroški za kvas zelo narasli, tako da je pričakovati zaradi tega akcijo prodajne centrale za kvas, da se naj dovoli zvišanje cene. Sedanja cena kvasu je bila odrejena septembra lanskega leta. kontingent za izvoz svežih jabolk v Nemčijo. Iz Belgrada poročajo, da je počenši s torkom dne 6. t. m. začela Priv. izvozna družba odobravati izvoz svežih nepakiranih jabolk v Nemčijo na račun pogodbenih kontingentov do vrednosti 1.2 milijonov mark kolikor je za dobo avgusta in septembra rezervirano v neinškojugosfovanskeiti plačilnem prometu. Ta vrednost odgovarja približno količini 600 vagonov, izvažali pa bodo lahko samo oni izvozniki, ki so registrirani v ravnateljstvu za zunanjo trgovino. Cene so do nadaljnega naslednje: jabolka za mešanje 18 mark, namizna jabolka 21 mark franko nemškojugoslovanska meja. Za dobave (ranko madžarskonemška meja se te cene- povišajo za 1.50 marke za 100 kg. Nadalje je Priv. izvozna družba razpisala! premijo 25 din za vsakih 100 kg izvoza svežih jabolk, ki se izvozijo v nemško carinsko področje v dobi od 6. avgusta do 24. septembra 1940. Odkup opija. Računajo, da bo dala letošnja opijumska kampanja okoli 25.000 kg. Lansko leto je jugoslovanski urad za opij odkupil 53.000 kg, tako da je letošnji pridelek za nad polovico manjši. Letos pa so bile tudi vremenske razmere zelo ne-povoljne. Odkupne komisije so doslej odkupile 20.000 kg novega opija. Kaže, da bodo ostale na terenu do konca septembra, dočim je bilo prvotno določeno samo do 24. avgusta. Cena opija je za enoto morsina 40 din. Poziv avtobusnim podjetnikom. Podjetja, ki vrše obrt rednega prevažanja oseb z motornimi vozili in niso zimskih izprememb voznega reda že ugotovila v veljavnem, oblastnemo odobrenem voznem redu, poziva kr. banska uprava, da ugo-tove zimski vozni red in ga predlože v odobritev brezpogojno in pod izogibont siceršnjih posledic do konca meseca avgusta t. 1. Zimski vozni redi avtobusnih podjetij stopijo obenem z železniškimi v veljavo dne 6. oktobra 1940. Pri sestavi voznih redov se je treba ozirati na vozni red železnice, poštnih avtobusov in tudi nedržavnih avtobusnih podjetij, zalo naj se zaradi možne kolizije ugotove sporaz.umno. Zimske izpremembe železniških voznih redov so razvidne s stenskih voznih redov na železniških postajah, izpremembe voznih redov poštnih avtobusov pa je možno zaznati pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani. Travers, d. d. za industrijo in promet z železnimi pragovi, Zagreb. Glavnica 1.0, bilančna vsota 11.5 (13.8), izguba za 1938-1939 0.14, skupno z izgubo iz prejšnjih let 0.233 milij. dinarjev. Narodno gospodarstvo kot učni predmet v naših srednjih šolah. V zagrebškem Jugoslovanskem Lloydu je napisal inž. Mirko Sagrak uvodni članek, v katerem se zavzema za uvedbo narodnogosjjodarskega jrouka na naših srednjih šolah. Madžarski izvoz pšenice. Iz Budimpešte poročajo, da bo Madžarska letos od svoje letine jaliko dala samo okoli četrtino količin pšenice za izvoz v primeri z. lanskim letom. V lanskem letu so bile sklenjene j>ogotlbe na 10 milij. met. stotov pšenice in t milij. stotov ničle. Dejanski izvoz pa je bil celo večji. Letos pa je računati z izvozom okoli 3.5 milij. met. stotov pšenice. Od tega dobi Nemčija v smislu novega sporazuma z Madžarsko 50%, tako da ostane za izvoz v druge države na razpolago le' še okoli 1.7 mili j. stotov. Najbolj se potegujeta Za madžarsko jjšenico Italija in Švica. Denar Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.10—14.90 Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 4,725.727 din, na belgrajski borzi 1,921.000 din. V efektih je bilo premeta na belgrajeki borzi 3 milij. 998.000 din. Ljubljana — uradni tečaji London 1 fur.t....... 174.14— 177.34 Newyork 100 dolarjev .... 4425.00—4485.00 Ženeva 100 frankov..... 1008.06—1018.06 Ženeva 100 frankov..... 1245.70—1255.70 Ljubljana — svobodno tržišče London 1 funt........ 215.37— 218.57 Newyork 100 dolarjev .... 5480.00-5520.00 Ljubljana — zasebni klirine Berlin 1 ma.ka...... . . 14.70—14.90 Belgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem ....... 42.36—43.87 Sofija 100 din...........92 blago. Curih. Devize; Belgrad 9.40 . „ ... . Codex iuris rano-nick (cerkveno pravo), urejeno v obliki modernega zakonika. Tako da v dosedanjih sinodah mnogi niso mogli prav najti dopolnil, ki jih Codex iuris canonici predpostavlja v škofijskem pravu. Zalo so se ti raztreseni pravni predpisi :edaj zbrali v obliki členov in tako je nastal zakonik, ki je po zunanji obliki podoben sodobnim zakonikom. fce omenjeni zakonik ljubljanske škofije ie bil razglašen ol> koncu zadnje seje dne 8. t. ni. in stopa s lo razglasitvijo v veljavo. S tem zakonikom so razveljavljene vse pravne določbe prejšnjih škofijskih sinod in prejšnja ljubljanska pastoralno dušnopastirska navodila. Novi zakonik ne vsebuje vseh doslej veljavnih določb, zlasti ne tistih, ki se naslanjajo. na državne zakone irt, uredbe; zato take določbe, ki se njih vsebina K tem zakoniku na novo ne .ureja ali lic spreminja, še veljajo. Za zakonik je po obliki nekaj novega, dasi ne po vsebini. Tvariua pravnih določb, ki jih zakonik vsebuje, se je pripravljala že dv(| leti na številnih konferencah po posameznih dekanijah. Načrt tega zakonika je dobil tudi vsak duhovnik škofije v pregled, vsak je dostavil svoje pripombe in na podlagi tega na sobi zelo obsežnega gradiva se je tudi končno sestavil zakonik, ki vsebuje 611 členov. Vsebinsko je razdeljen kakor Codex iuris canonici, katerega dopolnjuje s škofijskem pravom. Mnogo novega ne vsebuje. Glavni pomen novega zakonika ljubljanske škofije je v tem, da je zbral in pregledno razvrstil vse do sedaj že veljavne pravne določbe v Škofiji. Dušnopastirska navodila, katera smo že prej omenili, se bodo v smislu sklepov uredila in bodo izšla v posebni knjigi. Obe knjigi: Zakonik in Instrukcije, tvorila sestavili del letošnje ljubljanske sinode. Velikansko delo kodifikacije zakonika iz številnih predlogov je z veliko spretnostjo in znanstveno temeljitostjo sestavil profesor kanonskega prava na teološki fakulteti ljubljanske univerze g. dr. Alojzij Od ar, ki si je s tem v zgodovini ljubljanske škofije postavil brez dvoma najlepši spomenik. Novosti v zakoniku Prva novost je že sama kodifikacija cerkveno pravnih določb. Pri škofijski kuri ji je ustanovljeno 12 svetov (cerkveno-politični. društveni, gospodarski, glasbeni, homiletični, kalehetični, se-meniški-disci plinski, semen iški-gospodarski, soci-alno-karitativni, tiskovni, umetnostni in versko Zasluženo odlikovanje Danes je v občinski pisarni v Gornji Radgoni ljutomerski okrajni načelnik g. Skale izročil gosp. Jožetu Hrastelju, veletrgovcu, starešini gasilcev, odličnemu občinskemu funkcionarju in gospodarju ter javnemu delavcu odlikovanje reda sv. Save V. stop. Gosp. Hraslelj je podeljeno odlikovanje v vsakem oziru zaslužil. On je eden listih redkih slovenskih podjclnih mož, ki uporabijo vsako priliko, da koristijo narodu in državi. Kakor hitro je prišel gosp. Hraslelj v Gornjo Radgono, je takoj zaživelo živahno delovanje pri gasilski četi, katero je preobrazil takn, da je gasilska četa v Gornji Radgoni danes ena najboljših v Sloveniji. Posebno pa zasluži gosp. Hrasteli priznanje, ko je s svojo izredno trgovsko sposobnostjo in posebnim talentom dvignil na višek obe občinski opekarni lako v Gorečih, kakor v čreš-njevcih. Obe podjetji nosita občini in vsej okolici ne samo dobiček, ampak ji dajeta tudi sloves ter zaposlujeta veliko število delavcev, ki bi bili sicer brezposelni. Odlikovanec se je nadalje udejstvoval z velikim zanosom pri elektrifikaciji okolice. Njegova velika zasluga je tudi nova tržnica! Miroval ni poprej, dokler ni meščanska šola dobila začasno prostore v gradu. Ponos Gornje Radgone je sedaj nova zgradba postajnega poslopja Tudi tu je gosp. Hraslelj s svojimi intervencijami živahno sodeloval. Uspel je tudi, da se je zgradil ob Muri mimo carinarnice betonski nasip ter je Izposloval iz kalder-minskega fonda okoli 200.000 din v to svrho. Sodeloval je tudi pri zgradbi moderne obmejne stražnice. Tudi spomenik radgonskim žrtvam in Maistrovim borcem je v veliki meri njegovo delo. Odlikovnnni čestita vsa Gornja Radgona. Tudi naš list mu k zaslužnemu odlikovanju iskreno Čestital nravstveni svet), ki spadajo k škofijski kuri ji naj pomagajo škofu s strokovnimi nasveti iu načrti pri upravi škofije. Sveti so škofovi posve-lovalni organi. Novost je tudi disciplinski pravilnik za svetne osebe, ki so v cerkveni služIli. Doslej je bilo veliko težav zaradi pomanjkanja tega pravilnika, ker ni bilo postopka, po katerem naj bi župnik postopa! v primeru disciplinskih prekrškov imenovanih oseb, pa tudi te niso imele določene poli za svoje pritožbe. Tudi stolnimi je v Zakoniku enotno urejena. Važen je zlasti člen 5)14., ki predvideva, da se za preprosto lilurgično opravilo ne sme zahtevali tisti del štolnine, ki pripada župniku. Kot preprosta opravila ik> tem štolninskem redu veljajo: a) poroka takoj i«> »upnikovi sv. maši v župnijski cerkvi brez jtoročne maše ali kakšne slovesnosti: b) pri pogrebu sprevod od cerkvenih vrat v cerkev in vso. kar predpisuje obrednik, ali z enim duhovnikom in le s tistim zvonjenjem, ki ga določa obrednik. Nova dekanija V zunanji organizaciji, škofijska sinoda ni prinesla mnogo sprememb. Ustanovila se je nova dekanija Zagorje ob Savi, kateri so priključene nekatere župnije iz moravške in litijske dekanije. ki imajo v Zagorju svoje naravno središče. V novo dekanijo Zagorje ol> Savi spadajo sledeče župnije: Čemšenik, Dobovec. Kolovrat, Radeče, Svibnjo, Sveta Planina, št. Golard, Št. Jurij pod Kuiiioni, Št. Lambert in Zagorje ob Savi. Za dekana novo ustanovljene dekanije je imenovan g. Franc Markeš, župnik v Zagorju. Zaključek sinode Novi Zakonik ljubljanske škoiije, ki ga je izdal in razglasil škof dr. Gregorij Rožnimi na zadnji seji škofijske sinode dne 8. t. m., je že tiskan. Ob razglasitvi ga je dobil vsak udeleženec sinode že v roke. Omembe je vredno obširno stvarno kazalo, ki je dodano Zakoniku in ki omogoča, da se lahko hitro znajdeš in da lahko na vsako invprašanje hitro najdeš odgovarjajočo določbo v Zakoniku. Včeraj ob pol šestih popoldne se je s slovesno zahvalno pesmijo in blagoslovom sklenila sinoda. Večina izvenljubljunskih udeležccev je ostala čez noč v zavodih, ker ni imela več železniških zvez. Ljubljanska škofijska sinoda, ki je opravila v kratkem času treh dni velikansko delo, je končana. Že ta uspeh, posebno pa še dejanski odziv vsem sklepom in navodilom, sprejetim na letošnji sinodi, naj bo zahvala prevzvišenemu škofu dr. Gregor i ju Rozmanu za ves njegov trud in za vse njegove molitve in prošnje, da bi Bog blagoslovil sinodo. Blagoslov sv. očeta Sv. oče je na sporočilo škofa ljubljanskega, da se bo vršila sinoda in njegovo prošnjo za blagoslov odgovoril s pismom kardinala državnega tajnika Magliona z dne 25. julija 11)40, v katerem polivali namen, da se v sinodi zberejo vse pravne določbe, raztresene po različnih odlokih in prejšnjih sinodah in da se izdajo navodila za času primerno dušno pastirstvo, ki naj čini najbolje služi verskemu prerojenju naroda. Ko sv. oče te namene hvali in potrjuje, želi, da bi lo delo bilo ■ podprlo oil posebne božje polnoči in zato podeljuje sinodi apostolski blagoslov. Zahvala Nj. Vel. kralja in Nj. Vis. kneza namestnika Odgovor na vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju in Nj. Vis. knezu-namestnilsu se glasi: Presvetli gospod! Po najvišjem naročilu mi je časi izjaviti Vam zahvalnosl za lepe želje in izraze vdanosti, poslane Nj. Vel. kralju, Nj. kraljevskemu Visočanstvu knezu-iianiestiiiku in kraljevskemu domu s sinode ljubljanske škofije v št. Vidu nad Ljubljano. — Minister dvora: Milan Anlič. Regulacija Pesnice Najbolj pereče in najstarejše obmejno gospodarsko vprašanje, še vedno nerešeno O nobenem gospodarskem vprašanju našega severnega obmejnega ozemlja se ni v javnesti izere-govordo, pisalo in tiskalo toliko prošenj, apelov, pritožb itd. Kot baš o regulaciji Pcsnice. Da pravilno pojmimo bistvo tega nadvse perečega okmej-no-gospodaiskega problema, je treba vedeti: reka Pesnica, ki napaja kot največji vodni vir večjo zahodno polovico Slovenskih goric, je že pred slo leti s svojimi poplavami spravljala v obup naše obmejne kmetovalce. Vsak najpriprostejši kmet ve, da je potoke, jarke glede n|ih struge treba čistiti, širiti in poglabljati od spodnjega toka navgor. Toda baš nasprotno je odredila bivša predvojna Avstrija, ki jc izvedla najprej le regulacijo Pesnice v njenem-zgornjem toku ter tako tendenčno ustregla le — v prvi vrsti — svojerodcem-kapitalistcm! S temi vred so seve: bili deležni koristi te akcije tudi slovenski zemljolaslniki v tem predelu. V tem večje gospodarsko hiranje pa so bili s to nestrokovno in neso-čutno taktiko vrženi naši posestniki ob srednjem :n spodnjem toku Pesnice. Ni čudo, da so spričo vedno groznejših posledic tako napačno izvršene regulacije Pesnice od leta do leta glasneje in gosteje prosili in kričali po pomoči. Od leta 1907 je bila dogotovljena omenjena regulacija, torej 33 let se naša dolinska zemljišča vedno opasneje potapljajo v pesničkih poplavah! Res se postopoma vrši regulacija Pcsnice od spodnjega toka gor, toda v prepočasnem tempu. Res so 6i oblastni in drugi činite-lji v dokaz prizadevali izpeljati regulacijsko akcijo potom osnovanja vodne zadruge, do katere pa žal ni prišlo, ker obstoja tozadevno precej pomislekov, osobito glede časa, v katerem bi regulacija dosegla od spodaj gor zemljišča v srednjem toku ter s tem vred nesigurno dotakratno razmerje med višino plačanih zadružnin i.n vrednosti ogrožene zemlje posameznikov. Ljudstvo pač pričakuje, da vzameta kot pri drugih rekah tudi tukaj vso regulacijo v roke država in banovina. K temu upanju ga prod vsem takorekoč sili drugo upanje, namreč: da država m banovina sprevidita naraščajočo obuboža-nost, v katero so ga že spravile in ga še spravljajo poplave Pesnice. Od mnogih prošenj, pritožb itd., ki jih je naše prizadeto obmejno ljudstvo odposlalo na razne naslove, priobčim tukaj spomenico, ki sem jo sestavil že leta 1926 ter jo je podpisalo 12 obmejnih občin. Spomenica jasno prikazuje nastajanje in posledice pesniških poplav ter je kakor leta 1926 aktualna in kliče po rešitvi še danesl Glasila se je sledeče: »Udano podpisane občine predložijo tem potom visokocenjenemu naslovu sledečo nad vse nujno prošnjo: Kakor znano, je Pesnica regulirana le v svojem zgornjem in deloma spodnjem, ne pa v srednjem toku, torej popolnoma pogrešno. Od železniške proge Pesnica - Maribor se razprostira tja čez župnije Sv. Marjeta ob Pe>snici, Sv. Lenart v Slov. goricah, Sv. Trojica v Slov. goricah itd. lepa, širna, nekdaj rodovitna pesniška dolina, ležeča ob nereguliranem srednjem toku Pesnice. Tu so nekoč bila deloma plod on osna polja, deloma priznano dobri travniki. Ker pa je: 1. V tem delu Pesnica neregulirana, 2. prikazuje tu pesniška struga neštete in naravnost nazaj vodeče ovinke, 3 tukajšnja ozka pesniška struga ima višje ležeča tla nego okolica, 4. tukajšnja ozka, plitva in ovinkasta pesniška struga iz zgornjega reguliranega toka ob večjem dežju z veliko brzino pritekajoče vode ni v stanu ,-fproti odvajali dalje, povzroča to v celi naši širni dolini neznosne posledice. Voda v pesni/ki strugi prestopi kmalu čez nijka obrežja, se razlije čez vso dolino, voda v Pesnici in njenih pritokih pa v tem slučaju sploh ne teče dalje, marveč zastoji popolnoma ozir. celo prične leči nazaj. Vsa dolina v par urah postane podobna jezeru, izstopivša voda pa v dolini, v kateri jc vsled tega vsaka redna kanalizacija nemogoča, zastaja tedne in tedne, kajti odvoda nima, naša itak premočena, močvirna zemlja pa. je, ne. more absorbirati ter čaka zato le še na : izhlapenje. Posledice tega so naravnost grozne: 1, Vsa v dolini ležeča zemljišča so deloma že, delomarpa .še postajajo .njočvirja, torej močvirja na mestu nekdaj lepih poljan in bujnih travnikov. Dvorni sodni svetnik dr. Josip Kronvogel Na svojem posestvu v Črnilii pri Sv. Bolfenku je umrl v visoki starosti 83-letni sodni dvorni svetnik v p. dr. Josip Kron v ogel. Pokojnik se .je rodil 10. januarja 1857 v Trnovcih pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah kot kmečki sin. Gimnazijo je študiral v Mariboru, pravne študije ' pa je končal v Gradcu. Nato je služboval na raznih okrajnih sodiščih na Štajerskem. Najdelj je opravljal službo na okrajnem sodišču pri Svetem Lenartu v Slovenskih goricah kot starešina, kjer je bil okrog 30 let. Bil je tudi dolgoletni starešina mariborskega okrajnega sodišča. Bil je zelo priljubljen kot dober in objektiven sodnik. Ko jo stopi 1 v pokoj, je prevzel generalno v: rušlvo vseh pod mariborsko okrajno sodišče spada joči h nezakonskih otrok. Zelo je skrbel za svoje varovance. Nobena pot mu ni bila predolga. Hodil jih je obiskovat tudi na njihove domove. Marsikomu je preskrbel dobro eksistenco. Bil .je tudi član odbora mariborske kaznilnice za odpuščanje kaznjencev na pogojni odpust, dalje predsednik Društva državnih in samoupravnih upokojencev v Mariboru, podpredsednik Kreditne zadruge državnih uslužbencev in odbornik mnogih dobrodelnih društev. Do pozne starosti je bil duševno čil in telesno krepak. Zadnji čas ga je začela mučili bolezen, kateri je v četrtek, 8. avgusta zjutraj podlegel. Pokojnik je oil dober družinski oče. Zapušča užaloščeno vdovo ter sina, uradnika Na-bavljalne zadruge, hčerko Ilko, profesorico I. realne gimnazije v Mariboru, l:i je poročena z odvetniškim koncipientom Mirom Brečkom, in Ado, poročeno s sodnim pristavom Jožetom Vidicem. K večnemu počitku bodo položili dobrega moža v soboto, 10. avgusta. Pogreb bo iz hi5e žalosti v Črml.ji na pokopališče k Sv. Bolfenku. Naj mu sveli večna luč! Preostalim naše sožaljel — Bolno žensko si izpraznijo črevo z uporabo naravne »Franz-Joscfovc« grenke vode brez ovir in težav. Kog. S. br. 15-185 35. Nevaren požar v Goriški vasi Škoeijan pri Mokronogu. 8. avgusta. V četrtek ob dveh zjutraj je zlobna maščevalna roka zanetila požar pri posestniku Jožetu Ru-parju v Goriški vasi. Goreti je začelo, na kozolcu dvojniku z osmimi okni.. Kozolec je bil poln pšenice. Pod kozolcem je bilo več polnih voz ovsa. Vse je bilo pripravljeno za mlačev. Na kozolcu je bilo poleg sena tudi več gospodarskega orodja. Vse je bilo naenkrat v plamenu, ki je vse popolnoma uničil. Ogenj se je razširil na svinjski hlev in ga upepelil. Zatem so plameni objeli veliko gospodarsko poslopje, pod za mlačev. na katerem je bilo seno. slama, gospodarsko orodje, dalje živinski hlev, žitnico, kleti itd. in vse popolnoma uničili. Vnelo oC jc tudi gospodarsko poslopje soseda Cvet« in zgorelo do tal. V nevarnosti je bila vsa vas. Sreča v nesreči je bila, da je 'bila noč popolnoma mirna. Ljudje od vseh krajev so prihiteli na, pomoč. Rešili so vso živino, nekaj gospodarskega orodja in staro zalogo žita. Na kraj požara so prihitele vse tri domače gasilske čete. Posrečilo se jim je |>ožar deloma lokalizirati. Rupar trpi škode okrog 200 tisoč dinarjev. Zavarovan je bil za 30.000 din. Posestnik Cvet pa ima škode za 130.000 din in ni zavarovan. Požar je bil nedvomno podtaknjen. Poži-galec si jc izbral za svoj zločin uro, ko vse počiva, in čas, ko trpi pogorelec največ škode, saj so bila vsa poslopja polna pridelkov. Oblast naj posluša ljudski glas ter zasleduje požigalca, ki zasluži eksemplaričtio kazen. Pri uporabi Vas sonce „porjavi", toda ne „opeče"l 2. Ta neodtekajoča voda in t« močvirna zemlja pn povzročata zdravju skrajno škodljiv, močvirni zrak, vsled česar tu vedno bolj pašujejo razne bolezni. 3. Vsled poplavljene krme je tu vedno bolj ogrožena živinoreja, glavna naša gospodarski panoga, tako, da nam je n. pr. leta 1927 vsled metilja-vosti padlo mnogo nad tretjino vse živine. 4 Poplave in povodnji otežujejo in često one-mogočujejo vse prometne zveze v Slov. goricah ter postaja brez pomena, popravljati občinske, okrajne in (takrat oblastne) ceste, kur jih povodnji vsako leto po večkrat zrušijo. 5. Zapored prihajajo v nevarnost človeška bivališča in gospodarska poslopja, katerim so povodnji vsake leto prizadejala še veliko škode. Ne moremo dovolj popolno in dovolj glasno popisati ogromne škode, s katero na« neregulirana Pesnica tukaj tira v gospodarsko propast, r zdravstvene katastrofe, v prometni zastoj in celo v ogro-ženje življenj in bivališči Ker so načrti za regulacijo Pesnice (srednjega toka) že gotovi izza predvojnih let Icr shranjeni pri zemljiško-evidenčnem uradu v Mariboru, »o s tem v gla.oem dovršene regulacijske predpriprave. Treba je le gmotne pomoči, na katero čakamo in po kateri kličmo in prosimo vsa leta doslej. Najskrajnejši čas je, da oblasti in vse merodaj-ne korporacije brez obotavljanja in prelaganja preidejo k reševanju vprašanja regulacije Pesnice, kajli na licu mesta se izvolite prepričati, da je regulacija Pesnice in njenih dotokov v naših krajih prvo, najbolj pereče in grozeče gospodarsko eksistenčno vprašanje našega severnega ozemlja, pri čegar prebivalcih je treba državljansko zavest in ljubezen do domače grude posebno vzdrževati in dvigali, k čemur pa bo v ne mali izmeri pripomogla zaprošena državna pomoč! Prosimo zato, da nemudoma pod-vzamete vse možne korake, oskrbite vsa razpoložljiva sredstva za takojšnje zasiguranje in pričetie regulacije Pesnice ler bodite uverjeni, da vam bo naše obupano obmejno ljudstvo za to kričeče potrebno, narodno-gospodarsko reševalno akcijo neizrekljivo vseudano hvaležno!« Dvanajst let je minulo od te spomenice, ki je bila doposlana merodajniin sedmim naslovom in sicer od okrajnega načelnika do ministrskega predsednika. Marsikake, narodu v večjo ali majšon korist služeče akcije so bile prej in tekom teh 12 lel izvršene! Tisoči naših brezposelnih, tisoči naših sezonskih delavcev in tisoči naših dinarjev so morali preko — mimo regulacije Pes.nice, ki pa ie in še — kot je videti, bo tudi v nadalje nakopala tisočem naših obmejnih posestnikov tisoče tisočakov škode! In vendar: Pred vsemi tisoči stvarmi in nad vsemi tisoči interesi nam mora biti nad vse gospodarsko zadovoljna in tako najbolje domoljubno utrjena meja! Ne zobimo na to danes — v dobi vsestranskega utrjevanja! Ne zabimo, soj vsi hočemo in moramo biti čuvarji naše meje, čuvarji Jugoslavije. •■■••>■ ! ■■■■■• 1 M^o V. Minister dr. Marhovič na obrtni razstavi v St. Vidu št. Vid, 8. avgusta, šentviška obrtna razstava je letos prav posebno vzbudila zanimanje slovenske javnosti, saj je edina razstava v letošnjem letu, poleg tega pa je že znana po odličnih obrtniških izdelkih, med katerimi slovijo posebno oprave. Iz vse Slovenije prihajajo na razstavo obiskovalci, danes ojioldne pa je razstavo počastil tudi pravosodni minister g. dr. Laza Markovič, ki se je ob 12 pripeljal v Šl. Vid v spremstvu bana g. dr. Marka Natlačena. Visokega gosta sta pred razstavo pozdravila predsednik Obrtniškega društva Ivan Vrhovec in šentviški župan Karel Erjavec. G. minister se je zelo zanimal za razstavo, katero si je ogledal v spremstvu g. bana. medtem ko sta mu tolmačila razstavljene oprave predsednik Vrhovec in župan Erjavec. Gospod minister se je pomudil v razstavnih jirostorih celo uro in se nad vse [x>hva!no izrazil nad lepimi izdelki. Posebno všeč mu je bila kmečka soba, katero je tudi takoj kupil. Prav tako je kupil g. minister sodobno kuhinjsko opravo ter umivalno mizo, izdelano po posebnem patentu. Ob odhodu sc ic g. minister izrazil, da obrtniška organizacija, ki tako smotreno dela za napredek in razvoj obrtništva, zasluži- vse priznanje. II. javni telovadni nastop Fantovskega odseka in Dekliškega krožka Ljubljana — Moste l»o v nedeljo, 11. avgusta. — Igra godba dravske divizije. Angleški vojaki bodo nosili oklepe. Slikn nam kaže dva angleška vojaka v takih oklepih. 2)Ju>Jltoe novice Koledar Petek, 0 avgusta: Janez Vianney, spo/nava-lec: Peter f'ab. Sobota, 10. avgusta; Lavrencij, niučencc; Pavla, devica. Prvi krajcc ob 13. Herschel napoveduje: veliko dczja. Osebne novice — Promocija. N'a univerzi v Zagrebu ie tiila promovirana za doktorico vsega zdravilstva gdč. Justina S e n p g ač n i k iz Ljubljane. Mladi doktorici naše iskrene 'čestitke! — Poročil so ie včerai v trnovski cerkvi v Ljubljani s. inž. Marijan Koželj z gdč. Marto Brate. Želimo obilo sreče! — Na tehnični visoki šoli v Anclienu (zapodita Nemčija) ie bil diplomiran 7, odličnim uspehom ing. Marko Boncelj iz Železnikov na Gorenjskem za inženirja relotne tekstilne tehnike. Ilva-kratnemu inženirju iz ugledne gorenjske rodbine univ. prof. Josipa Boncelja iskreno čestitamo. 6le" HIŠNE GOBE ln MjrozIHneiSih Škodljivcev v hiSi. skladiščih, na njivah, na vieh rastlinah itd. dat« pojasnila in navodila poobl. •granom. Int. Prezolj, Wotfova ul. 3. tel. 34-73. Ljubljano. — Ban dr»*skr banovine dr. Marko Natlačen v petek 9. I. m. ne bo sprejemal strank, ker bo uradno odsoten. — Izseljrnri se začenjajo javljali. Iz Slovenske Krajine nam poročajo: Kakor je znano, se iz naše Krajine izseljuje leto za letom mnogo potrebnih, sicer precej tudi nepotrebnih, iskat si po tujini zaslužka za vsakdanji kruli. Te nesrečnike je nepričakovano zajela v svetu vojna vihra in so tako bili 'aiiošeni med vse neprijetnosti in groze, ki jih nosi s seboj nad človeštvo vojna. Tako se je sedaj oglasil ludi neki izseljenec iz Gančan, ki pravi, da je po tritedenskem begu srečno pr[-bežal iz Francije v Belgijo. Delno je bežal peš, delno se jp tudi vozil. Na konru pravi, da so ga vzeli s spboj na tovorni avlo nemški vojaki, s katerimi se je pripeljal v Bruselj, kamor je pri-bežalo že mnogo beguncev iz naše Krajine. Med drugim tudi pravi, da je bilo mnogo naših izseljencev v smrtni nevarnosti, ker so jih brezvestni francoski delodajalci radi pošiljali v najbolj nevarne predele na delo. Zahvalili pa se imajo edino dobrim ljudem, ki so jih pravočasno opozorili na nevarnost, da so lahko zbežali. Končno še pristavlja, da Je možno, kakor se razširjajo govorice, da ie več izseljencev ranjenih, možno ie tudi, da je kateri z a vedno ostal na bojnih poljanah, toda ugotovljenega še ni nič. — Sedanja poštna zveza s Severno Ameriko. Iz Št. Lovreocn na Dolenjskem, 7. avgusta. Včerajšnji >Slovenec; ie omenil, kako je zdaj 7. odpravo pisem v Ameriko in je sporočil, da potrebuje zdaj pismo celili 0 tednov, preden prispe preko Sibirije in Japonske v Ameriko. Naj dodam lomu sporočilu tole: 30. julija sem dobil iz Severne Amerike dve pismi, in sicer i/. Jolliela in Clevelanda, ki sta bili obe oddani na pošlo 7 junija. torej sta {»otrebovali do nas 53 dni. »Ameriškega Slovenca«, ki izhaja v Chicagn, pa nisem dobil nobene šlpvilke že od konca aprila, t. j. čez 3 mesece. V leni času sem poslal Ani. SI.s 5 dopisov, pa tudi ne vem, če jih je uredništvo pre- jubilej na Okrešlju Celje, 8. avgusta. Savinjska podružnica TK Skala obhaja letos prvo desetletje svojega obstoja. Kakor vsako društvo, tako je Skala kljub kratki življenjski dobi preživela žp vse laze razvoja. Od mogočnega 7,a-četka. ko jp Savinjska podružnica štela veliko število članstva, preko dobe upada in ponovnega raz-cvita je prijadrala, lahko rečemo, danes na solidna in mnogo obetajoča tla. Po lepih uspehih TK Skala Ljubljana in po-druženice na Jesenicah so skušali tedanji vneti Skalaši, katerim je načeloval zaslužni predsednik g. prof. Janko Ravnik, zanesti skalaško idejo tudi med celjske in savinjske planince. Stopili so v slik z ravnateljem knezo-škofijskih posestev v Nazarjih g. ing. Žumer Alojzem in dr. Arko Josipom na Ljubnem. Ta dva sta začela zbirati članstvo v Gornji Savinjski dolini ler sla slopila v stik 7. g. Francetom Kovačem, bančnim uradnikom v Celju, iu gosp. Milošem Tomcem, uradnikom OUZD, njima se je pa pridružil kmalu posojilniški uradnik gosp. Tine Kocmur iz Celja. Prijavilo se je veliko število članstva, tako da jp bila podlaga za uspešni obsloj podana. Prvi ustanovni občni zbor jp bil na Planici nad Lučami, 1500 m visoko, in sicpr v hudi zimi meseca januarja. Vzlic temu se ga je udeležilo nad 30 članov in ludi velika depulac.ija ljubljanskih Skalašev. Tradicija, imeli občne zbore na planinah, se je še ohranila. Naslednji občni zbori so bili ponovno na Snirekovcu, Planici in Mozirski planini ter Mrzlici. Občni zbori so kljub temu dobro obiskani in jp vedno izvoljen delavoljnn odbor. Prvi predsednik je bil g. ing. Lojze Žumer, ki je s svojo močno osebnostjo zarezal globokp brazdp za napredek društva Sprva so bile odbnrove spje v Lu-čah in Nazarjih, Zanimivo jp in vsekakor pila požrtvovalno, da so hodili odborniki na Ip seje redno in cpIo, n. pr. učitelj g. Pri slan iz Cme, ppš v Nazarjp preko Smrekovca in Mozirske planine. Gosp. Prislan spada ludi med ustanovitelje Skale. Sčasoma si jp društvo pridobilo mnngn mladine v celjskem okolišu in pokazala «e jp potreba, prenesti spdež društva izvpn osrčja planin iz Luč v Celje. Predsedstvo je prevzel za ing, Zumrom gosp femigovc Ivan. idpalen turist, ki je obiskal ne le slovenske gorp, temveč ludi plezal v Durmilorskem masivu in ludi v inozemstvu. Članstvo sp je izkristaliziralo, kur jp bilo suho in vpIo. jp odpadlo, dplno jp odbor nekatere izključil, ako sp niso dovolj udejstvovaii v klubskem življenju. Taki primpri so bili bolj redki, ker mora itak vsak član prestati šoMmPSPČno poskusno dobo. predložiti turno polo Ui morata zanj jamčiti dva Člana. jrlo ali tip. T.ist -Avp Marlar pa sem dobil za mesec maj, polein pa tudi ne več. — t. S, Tsfhamba HI Vam naredi vnelo rdečo Uo/o rjavo in prožno. Drogerija (iregorlč, Ljubljana Prešernova ul. 5. — Smrtna nesreča |>ri padcu v klet, V ponedeljek. ko je bil v Ptuju tradicionalni ožiinlt-kl kramarski sejem, jp prišel nanj ludi 45 letni Avgust Mlakar, gostilničar in mesar iz Šoštanja. Ko je kupil v Vinarski zadrugi večjo količino vina in se se pomudil na sejmu, je odšel zvečer v gostilno VVagrantll v Prešernovi ulici večerjal. Okrog 21 jp šel Mlakar na dvorišče, kjer je v istem trenutku prinesla sobarica pri Wagrandlu iz kleti steklenico jabolčnika. Ko pa je sobarica, ki vodijo iz dvorišča v klel, zapirala, je Mlakar v šali 7, desnim ramenom vrata odrinil, pri leni pa izgubil ravnotežje in padel po stopnicah v globino. Pri padcu ga je sobarica sicer še ujela z roko, vendar ga ni mogla zadržati. Mlakar je obležal s hudimi poškodbami na glavi nezavesten. Takoj so ga zanesli v sobo in poklicali priinarijn tukajšnje bolnišnice dr. KUharja, ki mu je nudil prvo pomoč. Toda Mlakar je kmalu po nesreči za donljaniini poškodbami izdihnil, ne da bi se zavedel. — Po komisijskem' oglpdu so truplo v torek prepeljali v mrtvašnico mestnega pokopališča, kjer ie bila obdukcija. Truplo je bilo nato prepeljano v Šoštanj, kjer bo pogreb. Pokoinik je bil daleč naokoli znana osebnost. Zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke. Naj mu sveti večna luči dh/lavi [ij^nsijrfltniiimiSMtonJ^mi ,tHHifiwsHmfiu!si^iiiffl mi rinni; i^iroBKEtfm^itffnij^^im^Ba® * Melioracija Mostnrskegn blata. Zagrebškega podbana dr. krbeka sta obiskala minister pri predsedniku vlade dr. Bariša Smoijan in predsednik vodne zadruge Mostarskega blata Pero Miloš v zadevi melioracijskih del pri tem blatu. Podban je takoj odprl kredit v znesku pet in pol milijona dinarjev. Naknadno pa bo v ta namen dovoljenih še štiri milijone iu pol. kakor hitro bo šef hidrotehničnega oddelka i/postave banske oblasti v Spi i tu jioslal po-ročilo o stanju teli del. Melioracija Mostnrske-ga blata je eno izmed najvažnejših vprašanj /a vso Hercegovino, zato bodo ta tlelh veliko pripomogla za zboljšanje življenjskih razmer v pasivnih hercegovinskih okrajih. * Za gradnjo proge Jajce — Banjaluka — Rama. Gospodarstveniki i/ Bosanske Krnjine so jKislali nn merodajna mesta spomenico, v kateri zahtevajo, da se v poštni, brzojavni in telefonski službi v vrbaski banovini takoj pomnoži osebje v teh uradih, ker sedanja služba ne odgovarja potrebam v glavnem zaradi pomanjkanja osebja. Dalje zahtevajo, da se /grade nove brzojavne proge. V spomenici gospodarstveniki zahtevajo tudi gradnjo železniške proge Jajce — Banjaluka — Mama, S to progo bi se zvezal južni del \rbaske baViovjfie s severnim delom, dalje z zahodno Bosno in Hercegovino, našim južnim Primožem in Črn i. » . y < m ' / V ' i ' ? . , ■ f> «, » < ' * ■ » '„1. .. ».'. > K 4 ' ' , i"*- ' • ' l ».' V V . " - . H ? !' V * Ji , t. , j,- 4 i 4 i « v v / ji i » t u. f t ' \ i * v » ». ■ v v i i V » V V ' " j ' t ■ — ■ V « v i, W s, f"TI > f C H -«",«- » l JTl ,f . ». r » i* 11" i i 118 ti i 11 i r », 11 * Smrtna nesreča pod vlakom, 23-letni Vojko Jan.jič, železniški znvirač v Vinkovcih, je skočil z vlaka, ko je ta jirivo/il na jiostnjo \ inkovei. Ko se je vlak s|iet začel pomikati, je hotel skočiti na vagon, pn mu je spodrsnilo in je padel pnd kolesa, ki so mu odrezala obe nogi. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer pa je kmalu izdihnil. * V Kolpi je utonil, štef in Varga, kovač v Petrin ji, je bil nekoč zelo premo/en, dober in ugleden obrtnik. S časoma .je pa zajelo primanjkovati dela, prodali je,moral hišo, nastali so jirepiri v hiši, /ena ga je zapustila in Varga je čisto propadel. Nedavno je prodal tudi orodje, da si kupi živež, Te rini je šel Varga h Kolpi. rla bi na reza I vrhove veje za nekega koša-ričarja, Ko je to delo opravil, se je šel v Kolpo kopat, nato pa je slenil, da jjreplava reko in obišče na rlrugi strani reke nekega kmeta, ki mu je bil dol/an zn kovaška dela. Ko je priplaval do polovice reke, se je /ačel potapljati. Klical je na pomoč, toda je bilo že prepozno. Preden so reševalci prišli do njega, je /e izginil v vodi. Njegovega trupla doslej še niso našli. * Trpinčenje tatu krompirja. Na lakoime-novanih »Ktilmerjevih travnikih« ob južni periferiji Zagrejia se je v noči orl lorka na sredo pripetil dogodek, ki kaže. kako grozoviti in brutalni so nekateri ljudje. V zelo siromašnih razmerah živeči delavec Avgust Smrekar, ki ima /eno in dva otroka, je šel ponoči na nedovoljen i/let na Kulmerjeve travnike, ki so last grofa Kulmerja, rla bi si tam nakopal nekaj krompirja. Kakor je pozneje povedal, je on in njegova družina hudo stradala. Paznika Josip in Miško Kostančar sta Sinrekarja prijela in namesto, rla bi ugotovila identiteto talu ter ga naznanila, sta delavca neusmiljeno pretepala. JSalo sla ga privezala nn ko! tnko. da je bil Smrekar od nog do glave s vrvjo povezan na kol. V takem položaju sta ga pustila od ene do šestih zjutraj. Nesrečni delavec je bil že čisto otrjinjen, ko so ga zjutraj našli policijski .stražniki. Ko so ga stražniki odvezali, se je na mestu zrušil na tla in omedlel. Brata Josip in Miško Kostančar sta bila nato aretirana in se bosta morala zagovarjati zaradi mučenja ubogega delavca, ki ga je lakota privedla do nedovoljenega dejanja. * Prijeta obcestna roparja. Orožnikom se je te dni jx>srečilo v okolici Skoplja prijeti dva nevarna roparja in sicer 28-letnega, Sabana Ajefoviča iri njegrtvčga tovariša AjrWa Ismai'J loviia. ki sta v zasedi čakala na kmete, jih pobila in nato oropala, šest roparskih napadov jo jima že dokazali. V "okolici Skopl ja sta zločinca zagrešila tudi celo vrsto vlomov in tfit-vin, Pri preiskavi so ugotovili, da je bil pri teh zločinih udeležen še tretji ropar. Čerimo po imenu. Tega sedaj orožniki zasledujejo in upajo, da jim bo kmalu padel v roke. * Za vagon koruze je nakradel. Policija v Subotici jp te dni RretirHla družino, ki je enajst mesecev kradla svojemu delodajalcu inž. liu- lago klubova lekarna, knjižnica, v kateri dobp člani potrebno planinsko literaturo, revije, vodiče, potopise in zemljevide. Klubov odbor si prizadeva pritegniti v svojo sredo čim več mladih idealnih ljudi, da bi se .vzgojili v dobre alpiniste. Pogled v bodočnost. >V težkih časih, ko sp na razvalinah starega svela por(aja novo življenje, ko preteklost gleda na neuspehe svojega delovanja,« tako mi je dejal v razgovoru vneti Skalaš g. Kocmur Tine, sse tudi Savinjska podružnica zaveda svoje dolžnosti.« Iloče in prizadeva si, da bi mladina, ki raste in se vzgaja v njeni sredini, ojeklenila ne le svoje mišice, temveč ludi svoj značaj, da bi dostojno zastopala skalaško idejo, ki mora prevevati vsakega člana. Taka mladina, kalere srca so pila lepoto naših gora, katera je svojo voljo učvrstila v borbi z gorskimi grebeni, laka mladina bo gotovo znala braniti tudi pravice svojega naroda, če treba tudi s svojo srčno krvjo. V načrtu ima podružnica postavitev koče na Raduhi in eventuelno zavetišča v Matkovem kotu. Sicer pa .ie v Savinjskih planinah, kjer je glavno lorišče delovanja podružnice, dovolj koč SPD, s katerim žive Skalaši v zelo dobrih ocliiošajih. Spomin ua žrtvi planin. • Skalaši sp spominjajo tudi dveh pokojnih tovarišev, ki sta bila do zadnjega diha zvesta člana. Prvo žrtev je iztrgala iz njihovih vrst kruta smrt mladega nadepolnega Franceta Lečnika, dijaka celjske gimnazije in sina ugledne Lečnikove družine v Celju. Bil jp odličen alpinist, dober tovariš in vnet član Skale. Imel je za sabo težke litre, tako lplnp kakor zimske. Prvo njegovo vprašanje je bilo vedno, ko je prišel v društvo, kako podružnica na-preduje, pripeljal jp sani več mladih fantov in po vsaki luri je obveščal svoje'tovariše o uspehu in poti. Ponesrečil se je v masivu Škrlalice v cvelu mladosti, ko je komaj dovršil 18 let. A K Skala mu je odkrila spominsko ploščo na kraju nesreče, na grob pa mu donašajo člani planinsko cvetje. Njegova slika vedno visi v klubskem lokalu in prva skrb članstva jp. da je oh vsaki selilvj njegova, \Vissiakova ler Krištofova slika na tneslu. — Drugi član, ki je nenadno zapustil skalaške vrste, je bil gozdar škofijske upraVe v Lučah pokojni Krištof Emil. Kot koroški rojak je znal cenili lepoto naših gora. Bil je društvu močna opora ter zvest član. Pndel je. kot žrtev poklica. Spomin obeh pokojnih članov bo ostal Skalašeiu in planincem vedno kot svetal vzor. Okrešelj vabi no planinsko slavje. Skalaši in planinci bodo v nedeljo, 11. avgusta, skromno, vendar dostojno proslavili desetletnico obstoja Savinjske podružnice A K Skala. V osrčju planin na Okrešlju bo opravil ob 10. dopoldne sv. mašo na prostem novomašnik g Roblek. Ta sv. maša bo darovana 7.a vse umrle člane AK Skale. Po sv. maši bn slavnostno zborovanje, na katerega so vabljeni vsi ljubitelji planin. Ljub I jana > 9 a vgu sta^ Radio Ljubljana Petek, 9. avgusta: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 —- 12 lz slovenskih krajev (plošče) - 1230 Poročila, objave — 13 Napovedi — IS.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 14.10 Turistični pregled — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nae. ura: Predavanje ministrstva ?,a telesno vzgojo naroda — 19.40 Objave 20 Za planince — 20.10 Ženska ura: Preskrba s hrano (ga. Helena Kelhar) — 20,30 Koncert Radijskega orkestra, vmes poje samospeve gdč. Franja Senegačnik,' pri klavirju g. prof. Lipovšek — 22 Napovedi, por očila — 22.15 Kitaro igra g. Stanko Prek — Konec ob 23. Drug) programi Petek, 9. avgusta: Belgrad: 20.40 Simf. koncert. — Zagreb: 20.30 Musorgskega skladbe. — Bratislava: 21.30 Komorni konc. — Praga-Brno: 20, Pisan večer, — Sofija: 19.50 Puccinijeva opera »Turan-dot«. — Beromiinster: 21, Ork. konc. — Budimpešta: 22.10 Vok. konc. — Stockholm-H8rby: 20.20. Voj. godba. — Riin-Florenca-Turin: 21.15 Simf. koncert — Sottens: 20.30 Opereta. Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18 m) 19.40 Poročila v slovenščini — YUF, YUG (19.69 m) 1.55 Oddaja za Južno Ameriko — 3.0C Oddaja za Sev. Ameriko. « , A Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5: mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10 in mr Bohinec ded., Rimska c. 31. -Halo! Gospoda blagajnika želite? Je pravkar zapustil blagajno. Vrnil se bo približno če« deset do dvajset let.« Ob 10 letnici Savinfshe podružnice TK Skala Planinci in Skalaši bodo v nedeljo, dne II. avgusta, proslavili Poizvedovanja Izgubljena je bila v torek dopoldne na tramvaju št. 2 na Zaloški cesti zlata ženska zapestna verižica. Ker je ljub spomin, prosimo najditelja, naj jo vrne v uredništvo »Slovenca«. Dobi nagrado. Izgubila se jp zlata zaponka / diamantom. Ker je drag spomin, se naproša, da io pošten najditelj odda proti nagradi v upravo »Slovenca«. dolfu Seidlu. Družina obstoji iz zakoncev Stje-pana in Katice Pasterko ter Stjepanove matere Ane. Odkar so nastopili službo, so neprestano kradli, Paslerko je dobil vsak dan o^t stotiv koruze, ki je bila določena za pitanje svinj. Pokrmil je samo polovico te koruze, drugo je pn skrivaj prodal. Na ip način je v teku časa prodal /a cel vagon pšenice. Imel ie tudi ponarejene ključe, da je Inhko prišel v kaščo in žitnico. Sebi in svoii družini je privoščil tudi kuretino in jajca, ki so bila last gospodarja. Pasterkova žena je tudi priznala, da je večkrai ukradla svojemu gospodarju denar. Pasterko je znan pijanec in jc kradel za to, da je dobil denar za žganje in vino. — Ljudje, ki polog trde stolice trpe tudi na zapeki, lahko jemljejo za čiščenje zjutraj in zvečer četrt kozarca naravne »Franz-Jusefove« grenke vode. Reg. S. br. 15485/34. * Boj poljskega čuvaja s tatinskimi cigani. V bližini Sreniske Mitrovice je pred dnevi prišlo do hudega boja med poljskim čuvajm Dimitrom Ra-do.ičičenfcin tatinsko cigansko toljio. ki je bila na poti iz Tovarnika v Rumo. Poljski čuvaj je ustavil ciganske vozove, ki so se v poznem večernem mraku pomikali po ozkih poljskih polih naprej. Cigani niso boleli pokazati svojih legitimacij. Mlad cigan je skočil z voza in je šel s puško v roki nad čuvaja. Radojčič je bil toliko priseben, rla je, preden je mogel cigan pomeriti, prijel za puško in jo sunil v višino. V leni hipu je počil strel. Ostali cigani so prihiteli na jioinoč svojemu tovarišu. Razvil se je srdit boj za puško. Neki cigan, ki .je posebno divje izgledal, je navalil na čuvaja z dvignjeno sek;ro. V tem pa se je čuvaju posrečilo, da je z nadčloveškim naporom iztrgal svojemu protivniku puško. Vendar pa bi neustrašeni čuvaj podlegel, če ne bi prihiteli na pomoč kmetie, ki jih je priklical strel. Z njihovo pomočjo se je Radojčiču posrečilo pregnati cigane, ki so kar pusti 'i konje in vozove. Pozneje so ugotovili. da so cigani te konje in vozove ukradli v Tovarniku. Konje in vozove so vrnili pravim lastnikom. Tatinska ciganska tolpa se sedaj skriva po razsežnih koruznih poljih, vendar orožniki upajo, da jih bodo kmalu izsledili in aretirali. * Roparski napad pri belem dnevu. V Omle-tincih pri Vinkovcih sla dva mlada razbojnika med 10 in 11 dopoldne napadla 87 letno starko Blaževič. Prišla sta k njej v hišo in jo vprašala, če je kupila seno. Ko jima je odgovorila da ne, jo je eden izmed razbojnikov s tako silo udaril po glavi, da je omedlela. Nato sta ji razbojnika s cunjo zamašila usta in jo prenesla v sobo. Ko se je starka spol zavedla, sta razbojnika zahtevala, naj jiove, kje ima denar. Starka jima je dala polovico denarja, ki ga je imela skritega v slam-njači, in sicer 3700 din. drugo polovico denarja pa je imela skritega nekje drugje. Razbojnika sta vzela denar in nato starko skoraj do mrtvega pretepla. Ko sta mislila,'da je mrtva, sta pobegnila. Pozneje so sosedje našli nezavestno starko in jo prepeljali v bolnišnico v Vinkovce, kjer se bori s smrtjo. 1 UUBI14NA oanes zddniiHrat Llubezen vKi. vloga ljubezenska romanca • « drugi. Ob 16., 19. in 21. uri ZarjOVl KINU h: Joan Bcnnett. Henr* fonda, Aian Marshal —r Blagajna Odprla od 15. ure dalje, »UNION — telefon štev. 22-21 1 Novo I Od Nai mM i J Filmska reportaža zadnjih vojnih dogodkov, posnetih po vojakih P. K. odredov iz prvih 111 najopusnej-JM P_Mj__ šib položajev. — Predprodaja vstopnic dnevno od lil rflPIZfl lldo12-in ot) 15, ure flal'c- Ull 1 Ml IUU nnnes 01, |0„ 1». in 21. uri Kino Sloga tel. 27-30 1 Vzorec za zunanjost tržnic ■ Te dni selijo zadnje mesarske stojnice na nova mesta in v kratkem bo vse nabrežje Ljubljanice izpraznjeno. Obrtno podjetje M. Curk je tudi že na obeh krajih začelo postavljati plot, ki bo zapiral stavbišče in ga tako ločil od živahnega trga. Ob Pogačarjevem trgu so bili že podrti kostanji in sedaj so se lotili tudi že kostanjev, ki stoje v bližini Zmajskega mosta. Ce je šlo vse to delo res hitro izpod rok, potem pa vzbuia vtis izredne naglice dejstvo, da so na mestu, kjer je stal Feran-tov cvetlični paviljon, začeli graditi že zid iz obdelanega kamna. Marsikdo, ki je šel tod mimo, se je vprašal, pa menda vendar ni to začetek tržnice — kje pa so temelji? Ta zid namreč gradijo kar brez temeljev, pa tudi posebno velik ni. Vsega skupaj je dolg okrog m. Seveda ta zid še ni začetek tržnic, ampak le poskus, kakšen vzorec, kakšna naj bi bila zunanjo stran tržnic, ki bodo gledale na Vodnikov trg. Na tem vzorcu bodo mogli strokovnjaki preštudirati do podrobnosti učinek iz velikih kvadrov zgrajenega zidu ter po tem dati smernice za končnoveljavno zunanjost tržnic. Ob betonskem zidu Ljubljanične struge pa delajo še druge poskuse. V posebne lesene modele nabijajo beton in izdelujejo tako prav svojevrstne betonske kvadre. Tudi ti kvadri so bili izdelani za poskus. V kratkem pa se bo začelo z delom v večjem obsegu. Najprej bodo prišla na vrsto zemeljska dela, namreč odkop za temelje. 1 Stanovanjske sodno odpovedi. Do 1. avgusta je okrajno sodišče zaznamovalo letos že 1310 stanovanjskih odpovedi, ki se nanašajo na izpraznitev malih in srednjih stanovanj in na izpraznitev raznih lokalov. Lani do L avgusta je bilo le okoli 950 odpovedi. V juliju je bilo med drugimi podanih 30 odpovedi za november in 70 za september, za avgust le 24. Nekemu najemniku so bili odpovedani razni lokali in kleti za 1. marec 1941, nekemu društvu pa telovadnica v »Mladiki« za 1. februar 1941. Odpovedni razlogi so kaj različni. Množe se posebno odpovedi v primerih, ko stari lastnik proda hišo. V takih primerih navadno odpovedujejo najemnikom stanovanja stari gospodarji, pogostokrat pa tudi novi, ko kratko navajajo: »Kupil sem hišo!«. Na Celovški cesti je gospodar odpovedal stanovanja strankam zato, ker se bo hiša v kratkem podrla zaradi regulacije ceste in iz prometnih ozirov. Mnoge stranke stanujejo še vedno po kleteh, ker ne zmorejo večje najemnine za zdravejša in zračnej-ša stanovanja. Tem strankam so printorani gospodarji odpovedovati na zahtevo gradbenega urada prvič iz higienskih in drugič iz gradbenotehnič-liih razlogov. Tako je neka lastnica odpovedala stranki kletno stanovanje samo zato, ker je gradbeni urad mestnega poglavarstva zahteval, da se to kletno stanovanje preuredi v zaklonišče. 1 Stiški dvorec. Sedanji lastnik stiškega dvorca na Sv. Jakoba trgu je verski zaklad odnosno ordinarijat ljubljanske škofije. V dvorec se je naselilo gozdno ravnateljstvo verskega zaklada, ki je nedavno nekaterim strankam odpovedalo lokale odnosno stanovanje, ker rabi sobe za svoj urad. »Noslradamusova prerokovanja« napovedujejo izid vojne. Dobite jih v knjigarnah in trafikah. 1 Sodno počitnice se bližajo koncu. Oficijelno trajajo sodne počitnice v Sloveniji pri vseh sodiščih od 1. julija do 15. avgusta. Počitnice se bližajo h koncu. Zato je že opažati nekoliko živahnejše vrvenje v justični palači. So pa nekateri oddelki sedaj, na katere ni večjega navala in ki niso prav sedaj preveč zaposleni. Na izvršilnih oddelkih delo deloma počiva zaradi vpoklicev vojaških obveznikov na orožne vaje. Mnoge, že od upnikov predlagane rubežni, počivajo, ker so dolžniki že po več tednov in mesecev na orožnih vajah. Značilno je dalje, da so kupčije z zemljišči in hišami sedaj v avgustu nekoliko ponehale. Zemljiškoknjižni urad, ki je bil prejšnje mesece naravnost natrpan s kupnimi pogodbami, sedaj v prvih dneh avgusta ne zaznamuje številnejših kupnih pogodb, ko prejšnje mesece. Zemljiškoknjižni urad je letos v 7 mesecih zaznamoval 678 kupnih pogodb za celotno kupnino 55,707.660 din, ko druga lela ni bilo niti v 12 mesecih toliko kupnih pogodb, niti ne za take lepe milijonske vsote. 1 K ogledu gradnje poslopja moderne galerijo, ki bo v petek 9. avgusta ob 16, vabi Društvo inženirjev v Ljubljani svoje člane in po njih vpeljane goste. Sestanek udeležencev pred vhodom v Tivoli. Inž. Prezelj, Ljubljana, Wolfova 3/1, zopet redno uraduje od 8—12 dopoldne. 1 Vlom v kavarno. V noči od srede na četrtek je bilo v ranih jutranjih urah vlomljeno skozi vrata v kavarno Ma]cen na Dunajski cesti. Vlomilec je najprej pogledal, če bi mogel dobiti kje kaj denarja. V resnici je staknil blagajno, v kateri je našel še ves izkupiček od prejšnjega popoldneva in večera. Kolikor so mogli ugotoviti, se je lotil potem, ko je založil žep z drobižem, tudi pijač. Ni sicer odnesel pijač in drugih dobrot, pač pa se je lotil pokušanja in je napravil več krepkih požirkov. Koliko denarja pa je odnesel iz blagajne, ki jo je pustil popolnoma prazno, pa ni znano, ker obračun še ni bil napravljen. Ljubljanska policija drzni vlom z vso vestnostjo preiskuje. 1 V nedeljo s Putnikom na Stoli I Pri taprtju, motnji » prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ-J0SEF« grenčice. Maribor, 8. avgusta. Te dni bo Maribor pozorišče velikih in napetih športnih dogodkov, ki se bodo vršili to in prihodnjo nedeljo ter na praznik Velikega .Šmarna. Ti dogodki so: plavalne tekme i.a Mariborskem otoku za prvenstvo Slovenije, velika gorska inotociklistična in avtomobilska dirka na Pohorje ter velike kasaške dirke na Teznem, na katerih se bo letos vršila borba za jugoslovanski kasaški derby. Tekmovanje v plavanju, skokih in vaterpolu za prvenstvo Slovenije bo jutri v soboto in pojutrišnjem, v nedeljo na Mariborskem otoku, Razpisuje ga Slovenska plavalna zveza, ki je s tehnično organizacijo in prireditvijo ]>ovcrila oba niarilnirska kluba, ki se bavita s plavalnim športom — SSK Maraton in Mariborski plavalni klub. Od teh ima zlasti .SSK Maraton lepe izkušnje glede takih prireditev, saj je naravnost vzorno organiziral že več državnih plavalnih prvenstev. Tekmovanje se bo vršilo oba dneva pred in popoldne in sicer bodo predpoldne predtekmovanju, popoldne pa finalne borbe. Prireditev obsega 20 točk. Po daljšem razdobju bo to spet velika plavalna prireditev na Mariborskem otoku, na kateri se i>odo med seboj jiomerilj najboljši plavaei Slovenije Udeležili se je lxxlo klubi Ilirija in Planina iz Ljubljane, Maraton in MPK iz Maribora, Mura iz Murske Sobote ter Kamnik. Favorit za prvenstvo je seveda Ilirija, zato pa bodo tembolj zanimive in ostre borbe za drugo mesto. Pokroviteljstvo nad tekmami je prevzel ban Dravske banovine g. dr. Marko Natlačen. m Karitativna zveza v Mariboru sporoča, da se vrnejo dečki z letovanja v obmorskem okrevališču Mladinskega doma banske uprave v Ka-štelu Štafiliču pri Splitu v soboto, dne 10 avgusta, z vlakom ob 11.43. Prosimo, da jih svojci pričakujejo na kolodvoru. — Deklice se odpeljejo na letovanje v ponedeljek 18. t. m. z brzovlakom ob 13.53. m 15 letnica mature. Tovarišiee, maturantinje mariborskega ženskega učiteljišča šolskih sester 1. 1925 imamo sestanek v soboto 24. avgusta ob 3 popoldne v kavarni Astoria. Vsaka naj javi čimprej svojo udeležbo tovarišici Danici Županovi, Tržaška cesta 46, Maribor. m Lepa nedelja na Ojstrici nad Dravogradom. Prihodnjo nedeljo 11. t. m imajo na Ojstrici nad Dravogradom cerkveno žegnanje V tej slikoviti gotski vasici bodo prireditelji Kobanskega tedna proslavili ta praznik skupaj z domačim ljudstvom po vseh njihovih običajih. Zanimiva je pri tem tradicijonalna vaška godba, ki obstoja že nad 300 let. Mariborski izletniki in planinci vabljeni na to zanimivo žegnanje. Ob 10 je sv. maša, popoldne pa ljudske veselje pod lipo. Tudi mariborski mali harmonikarji se bodo najbrž udeležili te slavnosti. Do Dravograda z vlakom, potem pa poldrugo uro zložne pešhoje na Ojstrico. m Poročili so se v Mariboru: Hvala Alfred, diplomiran jurist in Veljak Ana, učiteljica; Guts-mandl Viktor, mizar in Lenhdrd Marjana; TajzI Ludvik, ključ. drž. žel. in Rudi Marija; Pristavec Anton, krojaški mojster in Potokar Ivana; Klinar Anton, žel. uradnik in Tičar Sonja, učiteljica; Petek Mihael, krojač in Meško Marjeta; Šabeder Kranj Pisarna ceslnegn odbora v novih prostorih. Toliko zaželjeni in potrebni pisarniški prostori in garaže so sedaj dograjeni. Novo poslopje je na Cesti na Golnik štev. 3 pri križišču banovinske cesto na Golnik in državne ceste na Jezersko. Pisarna prične poslovati danes. Poskusen samomor. V hipni zmedenosti si je hotel vzeti življenje z obeijeiijem sezonski delavec 28 letni Clale Anton iz Srakovelj nad Kranjem. Na podu je sosed čul glasno hropenje in ko hropenja le ni bilo konec, je šel pogledat, kaj je. Zagledal je Galeta napol visečega. Skušal ga je rešiti z umetnim dihanjem in po dolgotrajnem prizadevanju ga je obudil k življenju. Druga velika športna atrakcija prihodnje nedelje bodo velike motociklistne in avtomobilske dirke na novi Pohorski cesti, ki jc bila pretečeno nedeljo slovesno blagoslovljena in otvorjena. Dirke priredi Motosekcija Slovenskega avtomobilskega kluba ob I4..50. Start za dirko bo v Zgor. Motali pri gostilni I.ebe, cilj pa bo pred Ruško kočo. Dolžina proge je I) kilometrov. Na dirki sodelujejo: najmočnejši klub v državi — Prvi hrvatski motoklub, dalje motoklub Zagreb, motosekcija Avtokluba v Ljubljani, Motoklub Maribor, Motoklub Ilirija s svojo sekci jo Novo ine«to, Motoklub ller-mes, Motoklub Varaždin, motosekcija Avto-, kluba Celje, Beogradski motoklub. Touring klub Beogmd in motosekcija Avtokluba Mari-l>or. Zanimivo je omeniti, da je to prva dirka, ki jo jirirede mariborski motoristi sami brez tuje pomoči. Dosedaj je prijavljenih okoli 60 vozačev, med njimi najvidnejši motoeiklistič-ni tekmovalci. Nagrade so zelo lepe. Vsak udeleženec prejme diplomo, |k> prvi trije od vsake kategorije pa dobijo pokale. Najbolj ostra lw) pa liorba za prehodni pokal mariborskega župana, katerega si pribori najboljši klub. Prav tako veliko zanimanje pa vzbujajo tudi konjske dirke, ki se bodo vršile v četrtek, na praznik Velike Gospo j niče ter v nedeljo 18. t. m. na dirkališču na Teznem. Včeraj je bil zaključek prijav ter je prijavljenih za kasaške dirke 26 konjev, od tega II vozačev iz Zagreba. Za derby nagrado, ki znaša 20.000 din, se lio borilo II kandidatov. Prav tako zanimive liodo tudi jahaške dirke, katerih se udeleže med drugim tudi številni konkurenti iz Zagreba ter državna šola jahanja v Zemunu. Ivan, delavec in Klun Marija; Podržavnik Janez in Rižnik Rozalija; Ferš Rudolf, plet. pomoč, in Lcinik Julijana; Maček Karel tkal pomoč, in Strehar Kristina; Humel Ljubomir, inž arh. in Nemec Draga, profesorica. Novoporočencem obilo sreče in blagoslova! m Upraviteljski tečaj. Kr. banske uprava je v dneh 6. in 7 avgusta priredila na drž. učiteljski šoli administrativni tečaj za šolske upravitelje. Tečajnikov je bilo okrog 70, ki so bili razdeljen v 2 skupini. Predavali so ban. šol. nadzornik Jeglič M., poslovodja ban šol. odbora Petelin A., banski svetnik Božič M. ter referent ban, šol. odbora Lampret F. Za tečajne snov je vladalo veliko zanimanje. S priredbo teh tečajev je pričela banovina lani in imamo že večji kader upraviteljev, ki so se jih udeleževali. Obe skupini udeležencev sta si ogledali tudi novo mestno magdalensko šolo, m Podružnica slov. čebelarskega društva v Mariboru priredi dne 25. avgusta izlet v Slov. gorice. Odbor iz Maribora ob 6 zjutraj v Ptuj, čez Ormož, v Središče, Ljutomer, Slatino Radence, Kapelo, Sv. Lenart ter naza) v Maribor. Vozili bodo avtobusi mestnega avtobusnega prometa ter stane vožnja 60 din na osebo. Prijavni rok je do 20. avgusta. Prijave se sprejemajo v trgovini Crepinko na Zrinjskem trgu ter pri sodnem oficialu Štefanu Pišauerju v Studencih, Radvanjska cesta št. 28. Voznina se plača pri prijavi. Izlet se vrši samo v ugodnem vremenu, sicer se vplačani zneski vrnejo. m Obsojen »astronom«. Zaradi tatvin je prišel pfed mali senat mariborskega okrožnega sodišča 31 letni trgovski pomočnik Valtei Hicke, rodom iz Gradca. Izvršil je v Mariboru na premeten način večjo tatvino. 1. junija t. 1, si je najel pri šivilji Mariji Savnik v Mariboru sobo Dobil je ključe od sobe in stanovanja. Par dni po najetju pa je prišel k Savnikovi ter jo prosil naj mu pomaga prinesti njegove reči iz prejšnjega stanovanja, Odšla sta proti Melju, kjer je Hicke povabil Sav-nikovo v gostilno Pri klavnici. Tam je naročil vino, potem pa se je naenkrat spomnil, da je pozabil v njenem stanovanju ključe od svojega prejšnjega bivališča. Prosil jo je, da ga počaka ter odšel. Podal se je v stanovanje Savnikove, spotoma vzel s seboj postreščka. V stanovanju pa je izmaknil dva kovčega ter ju nabasat z raznim perilom in obleko. Kovčega mu je zanesel po-strešček na kolodvor ter se je Hicke odpeljal z njima v Ptuj, kjer je vsebino razprodal. Hicke je zanimiv človek. Ko je sedel v preiskovalnem zaporu, si je dal prinesti cel kup knjig, ki obravnavajo razna vprašanja astrunomiie. Zato se ga je v ječi oprijel priimek »astronom«. Sodišče je tega astronoma obsodilo na 1 leto strogega zapora. m Drago je takšno prenočUče. Na praznem stavbišču na vogalu Fochove in Radvanjske ceste je našel stražnik spečega vinjenega človeka. Bil je to delavec Josip Pisanec iz Studencev, katerega je premagala preobilna pijača da si je potem kar med potjo proti domu poiskal prenočišče na travi. Moral pa je v svojo veliko žalost ugotoviti, da je takšno prenočevanje zelo drago. Zmanjkala mu je iz žepa denarnica s 120 din vsebine. m 3 kolesa v enem dnevu ukradena. Tatvine koles se dogajajo vsak dan. Včeraj pa so bila ukradena kar tri kolesa. V Aškerčevi ulici 16 je vlomil tat v zaklenjeno klet ter odnesel Iz nje 1200 din vredno kolo znamke »Triumf. last tekst, tehnika Antona Stajnka. Urarju Alojzu Stumpfu je izmaknil tat kolo »Stevr« pred njegovo trgovino na Koroški cesti. Kolo je bilo vredno 700 din. Delavcu Antonu Fakležu ji izginilo kolo znamke »Nero«, vredno 800 din, katerega jc pustil pred kavarno Rotovž. m Divjaško dejanje v Betnavskem gozdu. V Betnavskein gozdu se je v sredo popoldne pripetil razburljiv dogodek. Iz goščave so odmevali obupni klici na pomoč in ljudje, ki so hiteli tja, so našli malo, 8 letno dekletce, ki jc bilo vse krvavo in obtolčeno po glavi. Dekletce so spravili v bolnišnico Je to hčerka nekega bivšega železničarja iz Pregljeve ulice, katero jc izvabil nepoznan moški v Betnavski gozd, češ da ji bo dal 100 din. V gozdu je hotel izvršiti na otroku gnusno nasilstvo, pa sc mu je deklelcc upiralo in klicalo na pomoč. Surovež je potem deklici s pestmi razbil ves obraz in nos ter ji zadal hude poškodbe. m Ker mu je prepovedala prehod čez njivo. Od Sv. Jakoba v SI. gor. so pripeljali v mariborsko bolnišnico 67 letno posestnico Marijo Lorbcr. Ima zlomljeno desno roko ter )o je poškodoval njen sosed. Ker mu je prepovedala pot čez njivo, jo je vrgel na tla s tako silo, da si jc zlomila roko. m Mlada tatica. Pri Sv. Lorencu na Pohorju prebiva že nekaj časa skupina slovenskih akademikov, ki stanujejo v šoli. Borisu Zidariču iz Ljubljane je te dni zmanjkal iz šole samokres in zlato nalivno pero Oboje so našli pri dveh 12-letnih fantičih, ki sta se skrivaj splazila v šolsko poslopje ter oba predmeta ukradla Celjske novice Nacionalni amaferski turnir Celje, 9. avgusta. Letošnji 17. nacionalni amaterski lurnir ima za jugoslovanski šali [irav jioseben pomen. Saj se je izvedba prvega takega turnirja vršila v Celju obenem z ustanovnim občnim zborom JŠZ avgusta leta 1921. CŠK si je zadal nalogo, da priredi v proslavo svoje 20 letnice, katero letos praznuje, zopet nacionalni amaterski turnir, JŠZ pa se je odločila, da i m n letos svojo redilo letno skupščino v svojem rojstnem kraju — Celju. Tako bosta ti dve prireditvi najsvefcanejše proslavili klubovo 20 letnico in obenem bo to najlepša zahvala za marljivo in nesebično delo CŠK. Prireditelj se je potrudil, da bo organizacija turnirja na višku. Turnir bo v vrtni dvorani hotela »Evrope«, kjer bo dovolj prostora za številne opazovalce veličastnega šahovskega boja na 64. poljih za naslov jugoslovanskega nacionalnega mojstra. V dvorani bo nameščena tudi velika demonstracijska deska, na kateri se bodo prednašale ves čas turnirja najzanimivejše partije. Tako je za ljubitelje kraljevske igre že vse pripravljeno, da bodo prišli na svoj račun. Pa tudi za svoje goste igralce je vse pripravljeno, da se bodo imeli kar najprijetneje. Prireditelj jim hoče pokazati poleg le[iote Celja tudi njegove okolišne kraje. Tako se bo po eno kolo turnirja igralo 15 t. m. v Dobrni, 26. t. m. v Rogaški Slatini in še nedoločen dan v Rimskih toplicah. Danes ali jutri bo sprejelo ('elje v goste 16 najboljših amaterjev iz raznih krajev naše države, ki se bodo v soboto, 10. t. m., ob 19.30 prvič spoprijeli. Tem se bosta pridružila domačina gg. Cirašer Josip in Šmigovc Viktor, katera bosta zastopala barve CŠK. Še isti dan bodo prve zmage, porazi in neodločeni izidi, liorba bo trajala dan za dnem vse do 28. t. m., ko se bo zvečer napravila bilanca vseh »spopadov« in ko bo iz celjskih tal izšel že drugi nacionalni mojster. V soboto, 10. t. m., bo ob 17. žrebanje v turnir-ski dvorani, ob 19. pa svečana otvoritev turnirja, nakar se bo pol ure pozneje začelo prvo kolo. — Igralni čas bo vsak dan od 19.30 do 23.30. Prekinjene partije se bodo igrale drugi dan od 10.30 do 12.30. — Vstopnina za posamezna kola je po 2 din. Permanentna vstopnica z.a nečlane Csl< jc 15 din, za člane 10 din. Dijaki bodo iilieli znižane cene. * c Dekliški tabor na gori Oljki bo v nedeljo, II. avgusta. Odhod iz Celja ob pol 8 zjutraj z vlakom, povratek ob tričetrt na 7 zvečer. Vabljena vsa dekleta! c Volitev zborničnega svetnika in namestnika v Kmetijsko zbornico. Kot volišče za volitev zborničnega svetnika in njegovega namestnika za celjski volilni okraj za Kmetijsko zbornico, dne 18. avgusta bo mestna posvetovalnica v I. nadstropju mestnega poglavarstva. c Požar v Laškem. V šupi g. Urankarja jc izbruhnil preteklo noč ogenj in zajel ves prostor. Ogenj so pravočasno začeli gasiti domačini in sosedje, tako, da gasilci niso imeli mnogo dela in so preprečili požar, ki bi se lahko razširil na stanovanjsko hišo, tik šupe. Škoda je precejšnja. c Kje bodo še igrali šahovski amaterji? Predvčerajšnjim smo poročali, da bodo šahovski borci odigrali 26. avgusta eno kolo v Rogaški Slatini. Sedaj smo zvedeli, da bodo igrali še eno kolo na praznik Vnebovzetja Device Marije, 15. avgusta v Dobrni. Tako bo ta znamenita prireditev zajela gotovo največji krog prijateljev kraljeve igre. c Združenje gostilničarjev v Celju obvešča svoje članstvo, da bo v dneh 17.. 18. in 10. avgusta prepovedano točenje alkoholnih pijač nabornikom in njihovim spremljevalcem. Prekrški se bodo strogo kaznovali, na kar Združenje posebej opozarja svoje članstvo. Razpis Občina Sromlje. okraj brežiški, razpisuje pogodbeno mesto občinskega tajnika, šolska izobrazba: najmanj 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Mesečna plača 500 din. Varščina 5000 din. Svojeroeno pisane in pravilno kolkov ane prošnje, opremljene z listinami no čl " in 8 uredbe o obe. uslužbencih, je vložiti v roku 50 dni po objavi tega razpisa pri podpisani občin i. Uprnva občine v Sromljah, dne 7. avgusta 1940. mm Kino Kodeijevo tet. 41-64 mm Danes in jutri ob 20-30, v nedeljo in ponedeljek senzacionalni velefilm v tehnikoloru: Robin Hood Errol Flyn, Olivia de Hawilland Njena preteklost Joan Crawford, Malvin Douglas, Margarette Sulavan ggjj □ JLl t fk MARIBOR Maribor v središču športnih dogodkov Plavalne tekme za prvenstvo Slovenije — Velike avtomobilske in motociklistične dirke na Pohorje — Jugoslovanski derby KULTURNI OBZORNIK T. Matic i P/esme Kanižliča, Ivanošiča in Katančiča Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v z-afctrebu je v zbirki Stari pisci hrvatski izdala kot 26. knjigo življenjepis in dela hrvatskih starih pesnikov iz druge polovice 18. stoletja: Antona Kanižliča, Antona Ivanošiča in Matija Petra Katančiča izpod peresa 1. Matiča. Knjiga je silno obširna, saj obsega 95 strani prirediteljevega uvoda in 344 strani tekstov ime-»ovanili pesnikov. V uvodu na prvem mestu govori prireditelj o življenju in delu Antona Kanižliča 11699—1777), znamenitega iczuita in protire-lormacijskega hrvatskega pesnika iz Požege, ki jc po duhu in po idejnih smernicah v svojem književnem delu šel popolnoma po stopinjah starejših slavonskih piscev verske struje, posebno jezuitov, in je delal v prvi vrsti za versko vzgojo naroda, ali se je vendarle od svojih prcdnikov-piscev zelo oddaljil po velikem obsegu svojih književnih del in po vse bolj izdelani književni obliki. Čeprav pa 6pada Kanižlič še v dobo protireiormacijskih pisateljev, vendarle utegnemo ob koncu njegovega življenjskega dela prav pri njem že opaziti nove smeri pri jezuitih, da so namreč v smislu novih idej — racionalizma — začeli tudi oni, torej tudi Kanižlič, delati za prosvetni preporod preprostega ljudstva. Tako se je zlasti Kanižlič že odlikoval z intenzivnim bojem proti anallabetizmu med hrvaškimi kmeti v požeškem okraju. V to smer kažejo ludi njegova čiščenia hrvaškegga jezika, iz katerega je jioscbno začel preganjati turške izraze. In se nekaj nas utegne prepričati o novih smereh kulturnega dela pri Kanižliču, to namreč, da je poleg mnogih drugih v tistem času tudi on izvajal ime Slovan od »slave«, in to je pri njegovih naslednikih vsekakor moglo roditi nad vse izrazito delo v modernem duhu narodnega preporoda. Takole je zapisal' »Naša dežela se imenuje ilirska, ilirjanska . .. imenuje se pa naša dežela tudi Slavonija, Slovina in naš jezik ilirski, slovin-ski, slavonski, a moška oseba Ilirjancc, Slovinec, Slavonec, ženska pa Slovinka, Slovinkinja, Sla-vonka — torej z imenom, vzetim od »slave«, ker so naši stari, ali Slavonci ali Ilirjanci imenovani, v prvih časih s slavo svojega junaštva druge narode podvrgli in nadkrilili.« Nato prireditelj podrobno našteva in analizira njegova številna dela, zlasti njegovo najznamenitejše pesniško delo Roža-lija. Po stopinjah Kanižličevih je šel manj znani Anton Ivanošič (1748—18C0I, to se pravi, da je nekako nadaljeval njegovo delo za versko vzgojo naroda, pa obenem že tudi proniknil v pravo prosvetno delo z razširjanjem veselja do branja med preprostim slavonskim l]udstvom. Tudi Ivanošič je bil — duhovnik — župnik. Ivanošič je dal hrvaški književnosti lepe duhovne pesmi, najpomembnejša pa je njegova pesnitev Sličnoročni natpis groba Zvek?novoga, delo, ki je med najznamenitejšimi humorističnimi deli stare hrvaške književnosti ne samo za tisto dobo, marveč tudi za dobo preporoda in še za novejši čas. Najodličnejši izmed vseh treh pa je Matija Peter Katančič (1750—1825), frančiškan, gimnazijski profesor v Osijeku in Zagrebu ter vseučiliški profesor v Budimpešti. Ta mož je bil pesnik in pisatelj, šolnik in geograf, historik in arheolog, potemtakem pravi pravcati polihistor kakor naš Megiser ali Popovič. Pisal je svoja dela kar v treh jezikih: v hrvaščini, madžarščini in latinščini. Kot pesnik je posebno znamenit, in to po svojih klasičnih elegijah in prigodnicah, kot šolnik pa posebno po svojih šo'skih knjigah. Pisal je pomembne razprave o jeziku in denarstvu, o starih prebivalcih in deželah. Njegovo najznamenitejše pesniško delo so v latinskem in hrvatskem jeziku pisani Fructus auetumnales — Jesenski sadovi. Sicer pa imamo izpod njegovega peresa izredno mnogo del, ki so deloma ohranjena v tiskih, deloma še v rokopisih. T. Matič je vse podrobno opisal v navedenem uvodu. Drugi del te obširne knjige prinaša po večini vsa dela omenjenih treh pesnikov. Prav je, da so teksti komentirani, kajti sicer bi bili pač na pre-nekaterih mestih nerazumljivi. T. Matič in Akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu sta s to publikacijo vsekakor storila izredno veliko in pomembno kulturno delo za hrvaško književno zgodovino, kajti vedeti je treba, da dosedanje sintetične sibske in hrvaške literarne zgodovine tu obravnavane pesnike le na skopo omenjajo, v pričujoči knjigi pa so obdelani z vsem potrebnim znanstvenim in modernim kritičnim aparatom. Posebno, kar se tiče Ivanošiča, je treba pripomniti, da ga mnogotere hrvaške literarno zgodovinske knjige in učbeniki samo po imenu poznajo ali pa še tega ne. Za nas Slovence je pričujoča izdaja teh treh hrvaških slavonskih pesnikov in pisateljev še posebno važna. Prvič vidimo iz nje, kako sta vzporedno tekla preroda hrvaškega in slovenskega naroda in kako je še v sredi in drugi polovici 18. stoletja nosilec prosvete in kulture pri nas in pri Hrvatih — duhovnik, bodisi svetni, bodisi redovnik. Drugi važen moment, ki ga ne smemo prezreti, se pa tiče našega šolstva in obravnavanja srbske in hrvaške književnosti v njem, zlasti v naših srednjih šolah. Pri nas namreč ni večjega pomanjkanja, kakor je pomanjkanje tekstov za srbsko in hrvaSko literaturo. Pregledi Prohaske ali Poljanca ali katerega koli drugega, ki nam je vsaj dostopen, prinašajo pri obravnavi posameznega pesnika ali pisatelja le tu in tam kak manjši ali večji odlomek. Tu pa imamo sedaj popolno tekstno izdajo vsaj imenovanih treh pesnikov. Želeti bi bilo torej, da vsaj za starejšo srbsko in hrvaško književnost čimprej dobimo še druge monografije in tekste, za novejše seveda ni takšne stiske. Pa tudi za samo hrvaško in srbsko šolstvo ni pričujoča izdaja nič manjšega pomena, saj prinaša tekste ki so sicer po večini tudi njim po šolah nepristopni, kajti tu so teksti, ki so prirejeni po prvih tiskih in zato najpristnejši, obenem pa po rokopisih, ki so seveda le redkokateremu na razpolago. Za slovenske šole jo pa predvsem priporočamo raznim učiteljskim knjižnicam vseh naših srednjih šol, da jo bodo vsai učitelji in profesorji vzeli v roke, ko bodo govorili o hrvatskih pesnikih iz Slavonije v dobi protireformacije in prvih začetkov narodnega preroda pri Hrvatih. Knjiga stane 135 din in se naroča pri Jugoslovanski akademiji znanosti in umetnosti v Zagrebu, Zrinjski trg 11, ali pa pri knjigarni Stj. Kugli v Zagrebu, Ilica 30. Hans F. Blunck: Die groBe Fahrt. Insel Verlag, Leipzig, 2 RM. — »Stoletja je Nemčija prelivala svojo kri v službi tujih knezov in prepričanj, občudovala tujce in pozabljala svojih lastnih sinov slavo.« Tako se končuje svojevrstna knjiga, ki opisuje življenje enega svojih sinov proti koncu 15. stoletja, ki je še pred Kolumbom videl obljubljeno deželo »onkraj Gronlandije« ter zaman sanjaril o novem kraljestvu, katero bo ustanovil v novem svetu. Bil je nemiren duh, ki si je v službi danskega kralja pridobil ogromne skušnje o plovbi, se povzpel do časti kraljevega namestnika na Islandiji, se boril z Angleži in Švedi za svojega kralja in neodvisnost svoje ljubljene druge domovine Islandije. Boril se pa največ tudi z ljudmi, katerim je hotel dati drugo, rodovitnejšo in gozdnato pokrajino, brezmejno po svoji obsežnosti v primeri z nehvaležnim, skalnatim otokom, ki je neprestano grozil s svojim ognjenikom Heklo. Boril se z edino žensko, ki jo je kdaj ljubil, s svojim najljubljenejšim sinom — reformatorem, v katerem je videl preroka novega kraljestva. Vse ga je pustilo na cedilu in tik pred odhodom, katerega je hotel izsiliti kljub vsem oviram, ga je zabodel njegov življenjski sovražnik — paosebljena Islandija. Knjiga sicer ni tendenciozna, nagiblje se pa le bolj na stran reformacije, ki je začela takrat vreti v Nemčiji in ne more prikriti nevolje nad Rimom. LONDON % UNO UMGEBUNG ts» ^ Hans Grimm: Der Richter in der Karu. Insel- Verlag, Leipzig. Naslov prve od štirih črtic v isti knjigi, ki popisujejo življenje zagonetnih Burov, južnoafriških holandskili kmctovalskih naseljencev. Kar nekako mimogrede kot vse osebnosti v tej knjigi sploh, se omenjajo tudi angleški in nemški kolonisti. Knjiga namreč ni toliko psihološko razglabljanje značajev, kot podrobno opisovanje pokrajin, v katerih so izseljenci-kalonisti izpostavljeni strahotni osamljenosti in še strahotnejšim njenim posledicam. Vsa knjiga je nekako svarilo vsem tistim, ki si morda v evropski prenaseljenosti žele neizmernih pokrajin in samote, ki sanjajo o čudovitih možnostih obogatitve ali celo v vzvišenem delu širjenja kulture med nekulturnimi Kafri. Nimajo pa za tako življenje potrebnih telesnih in duševnih zmožnosti: krepkega mišičevja in še krepkejše značajnosti, da jih v osamljenem boju za oploditev zemlje ne potegne v pogubo in propast pod stopnjo divjakov nesrečna pijača in vroča kri domačink, usoda, kateri je zapisan skoro vsak osamlien kolonist, ki navadno konča svoje življenje >i samomorom. — Knjiga pušča zelo melanholičen vtis, praznino nad tem, kako so ljudje brez druge kakor samo rasne odlike samo nekake motne prikazni, otepajoče se v močvirju, ki jih počasi pa gotovo požira. — Cena 2 RM. Carl Rothe: OLIVIA, roman, Im Insel Verlag, Leipzig. Povest ima za pozorišče Alzacijo-Loreno in se razvija v svetovni vojni ter se njegovo dejanje zaključi v prvih mesecih po sklepu versaj-skega miru, ki ie Alzacijo-Loreno pripisal Franciji, Porenje pa spravil pod začasno zasedbo zmagovitih zaveznikov. Povest vztrajne ljubezni dveh mladih, ki ljubita drug drugega in ki ostaneta zvesta svoji nemški domovini navzlic oviram spreminjajočih se političnih dogodkov. Povest je vsebinsko priprosta, brez vzponov in brez strasti. Po motivu spada med ljubezen do domovine vzbujajoče spise Jezikovno pa sp ji pozna, da ni zbrušena in da je nastala v dobi velikega vse-■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■«■■■■■■■■■» Jegličev akademski dom bo spomenik slovenskemu vladiki. Vsi zavedni Slovenci darujte v ta namen t narodnega valovanja, ki pisateliu jemlje čas za preudarek in jezikovno čiščenje. Slovakische Rundschau št. 1. in 2. — Na Slovaškem je pravkar začel izhajati nov časopis v obliki revije Slovakische Rundschau, katerega prva številka je izšla dne 7. julija, druga pa teden dni kasneje. List izhaja v nemškem jeziku in obravnava sodobno slovaško politično, gospodareko in kulturno življenje. V reviji sodelujejo današnji najznamenitejši slovaški politiki, kakor Durčansky, Tuka in drugi. Časopis ves izhaja iz življenja nove samostojne slovaške države, kakor je nastala 14. mar-ca 1939, ko |e nastal češki protektorat v Nemčiji in se je takrat Slovaška od Češke ločila, a ostala v kar najtesnejših vezeh z Nemčijo. Nas utegne posebej zanimati, kakšna je kultura, posebno književnost na Slovaškem prav v tem zadnjem poldrugem letu samostojnega državnega življenja Slovakov. V ta namen hočemo tu navesti odstavek iz članka, v prvi številki pričujočega časop'sa izpod peresa Jana Sedlaka Slovaška književnost v sodobnosti. V prvem delu tega članka govori pisec o slovaški književnosti od romantike preko realizma, v drugem pa prehaja na sodobnost. O zadnjih dveh letih pravi takole: »Po 14. marcu 1939. leta se je začelo slovaško življenje tudi po svoji kulturni strani razveseljivo razvijati. Prej med seboj tako raztresene moči so se vse združile, da bi pospešile kulturno in narodno bogastvo, glasovi prepirov in ideoloških bojev pa so povsem utihnili. Slovaški narod ima vi6oko kulturo. Književni umetniki sc razvijajo, druga za drugo si sledijo pesniške generacije po zmerom novih potih v književnosti in bele-tristično ustvarjanje 6e razvija na prav razveseljiv način. Slovaški pesniki se ne zadovoljijo samo z motivi iz vaškega življenja, marveč 6e tudi prizadevajo, da bi v kar najsvetlejših barvah osvetlili zmerom bolj razvijajoče se življenje slovaške države. Največje pomanjkanje se občuti pri ustvaranju izvirnih dramatskih pesnitev, vendar pa je tudi tukaj nadarjeni dramatik Ivan Stodola ustvari že pomembna dela, ki so vzbudila zanimanje tudi na veliki zamejskih odrih. Slovaški literarni časopisi (Elan, Slovenske pohlady, Kultura, Zivena, Nove slove) marljivo beležijo ta mnogo obetajoči tempo slovaškega umetniškega napredka in dajejo mladim talentom priložnost, da bi se razvili. Sistematična slovaška znanost, ki obsega vsa področja znanja, je v nastajanju in sc organizira na slovaški univerzi in še po drugih kulturnih ustanovah. Slovaški narod, ki je v svoji mladi slovaški državi nastopil v hitrem tempu novo pot k resnici in lepoti, gleda tudi na kulturnem področju prav lepo bodočnost pred seboj.« F- J■ L o n don z okolico. Angleške oblasti so odredila, da se vzhodni in severovzhodni del Londona evakuira. ŠPORT Krasen pokal za zmagovalca banov, kolesarskega prvenstva ki bo v nedeljo 11 t. m., je poklonil ban dravske banovine g. dr. M. Natlačen. To lepo spominsko nagrado bo prejel v trajno last oni dirkač glavne kategorije, ki Si bo osvojil prvenstvo dve leti zaporedoma ali pa trikrat v presledkih. — Tako pokal kakor V6e ostale nagrade bodo na vpogled od petka popoldne do nedelje zjutraj v izložbenem oknu Gospodarske zveze na Tyrševi cesti 29. — Gosp. banu za omenjeno nagrado kakor mestnemu županstvu za gmotno pomoč ter vsem ostalim dobrotnikom, ki so k tej prvi prireditvi količkaj pripomogli, se upravni odbor Slovenske kolesarefce zveze najtop-leje zahvaljuje! * Avtomobilisti in motociklisti, ki bodo v nedeljo, 11. t. m. predpoldne slučajno vozili na progi Ljubijana—Trojane—Celje, se z ozirom na banovinsko kolesarsko prvenstvo vljudno naprošajo, naj ob srečavanju ali prehitevanju dirkačev vozijo previdno in z zmanjšano brzino, da 6e tako izogne morebitnim nesrečam. — Obenem se naprošajo tudi vsa gasilska društva in občinska oblastva krajev, skozi katere bodo kolesarji vozili, da po svojih močeh pazijo na red ob prehodu državne ce6te, posebno v naseljih. Odhod dirkačev iz Ljubljane bo 6, oz. 7 zjutraj, prihod v Ljubljano pa ob pol 10, oz. pol enaj6tih. XVI. mednar. tenis turnir za prvenstvo Bleda Na novo urejenih tcni6-prostorih na Bledu se danes prično tekmovanja za mednarodno prvenstvo Bleda. Prireditelja tega turnirja »Belgrajski športni klub« in ljubljanska »Ilirija« 6ta z velikimi žrtvami pridobila najboljše jugoslovanske igralce. Iz Belgrada pridejo: Branovič, Smerdu Boris in Radovanovič, ki zavzemajo vidno mesto v jugoslovanskem teniškem športu. Med ostalimi udeleženci iz Belgrada so tudi odlični Bogdanovič, Bojovič, Marko-vič, srbska prvakinja Dragica Mitič ter izvrstna Seka Jovanovič. Pričakuje se tudi prijava evropskega prvaka Punčeca ter Mitiča, Palade, Kopačeve in Flortja-nove. Najštevilnejše bodo pa zastopani slovenski klubi. Med ljubljanskimi igralci bodo nastopili Šivic, Banko, dr. Smerdu, juniorja Milavec in Luckmann, ter mnogo obetajočih ljubljanskih juniorjev. Med damami bo pa nastopila inž. Elza Sernec-Maire, tretja na državni listi, ki se bo sedaj skušala revan-žirati Miličevi za poraz v Belgradu in Planici. Maribor pa pošlje 6Voja najboljša zastopnika Blanke-a in Albaneža ter ostale mariborske igralce. Opozarjamo udeležence tega turnirja, da je dovoljena polovična vožnja po obrazcu K-13, ki ga naj vsak udeleženec vzame na odhodni postaji. V torek se pa vrnejo belgrajski in ljubljanski igralci v Ljubljano, kjer bodo odigrali medmestno tekmo Belgrad-Ljubljana, na kar že sedaj opozarjamo občinstvo. Ilirija : Concordia Brez dvoma bo lahkoatletski dvoboj Ilirija : Concordia ena najlepših lahkoatletskih prireditev v Ljubl|ani v letošnji sezoni. Moštvo Concordije, ki je večletni državni prvak, je danes tako močno, da more še vedno nositi naslov najboljšega kluba v državi. Tudi ekipa Ilirije se je v zadnjih letih izpopolnila in dosegla visoko kvaliteto, saj je preteklo nedeljo 06vojila primat v slovenski atletiki. V moštvu nastooajo odlični državni reprezentantiv-ci, kot so: Račič, Obersel, Glonar, poleg njih pa še mladi nadebudni juniorji. Z ozirom na izenačenost sil obeh klubov, moremo pričakovati napete borbe. Prireditev bo v nedeljo ob 5 popoldne na letnem telovadišču Sokola v Tivoliju. Prireditev sama zahteva, da jo občinstvo po-seti in s tem pripomore k uspehu naših mladih Iliri j anov. SK Slavija priredi juniorski turnir dne 15. avgusta na igrišču S. K. Mladike Eden najmlajših klubov bele Ljubljane II. razredna Slavija priredi juniorski pokalni turnir pod pokroviteljstvom častnega predsednika kluba gosp. Aleksandra Friedricha. Na turnirju nastopajo samo najboljši juniorji štirih klubov :n to S. K. Mars, sedanjega Ugaša, S K. Jadrana ki d je « fuzijo z Reko pridobil novih mladih moči, S. K Mladika, ki že od nekdaj razpolaga s samimi dobrimi mladimi igrači in prireditelj S K Slaviia ki ima kakor je že znano cel kader mladih, požrtvovalnih in tehničnih igračev, ki častno zastopajo barve, saj so v prvenstvu juniorjev dosegli častno 3. mesto. Tumir se bo vršil na praznik 15. avgusta dopoldne in popoldne. Zmagovalec turnirja prejme lep pokal, darilo predsednika kluba g. Kojiča. Vstopnina bo propagadno nizka 2, 3, 4 din, celodnevna 6 din. Športniki, podprite delo mladih in agilnih Slavijašev, Juniorski dvoboj SK Planine : SK Celje Po daljšem presledku bo prihodnjo nedeljo dopoldne na Glaziji ponovno zanimivo atletsko tekmovanje naših najmlajših atletov. Kakor je znano ima Sk Planina najboljše juniorje v Sloveniji, ki so si preteklo leto tudi priborili naslov slovenskih prvakov. Njeni atleti, kakor Potočnik, Urbančič, Gunde, Bratovž, Žele in drugi so nove nade naše atletike, ki bodo v kratkem imeli glavno vlogo v slovenski atletiki. Tudi Celje pridno skrbi za atletski naraščaj in nekateri so dosegli zelo vidne rezultate ter obetajo, da bodo tudi v bodoče uspešno branili priznani renome celjske atletike. Imena Kos, Taček, Veble, Deržek in drugih nam zato jamčijo. V nedeljo bomo imeli priliko primerjati sile vseh teh mladih in smo prepričani, da nas ne bodo razočarali. Zatorej ne zamudite prisostvovati temu zanimivemu dvoboju. Športni dan »Savice« Športni klub »Savica« iz Stražišča pri Kranju bo priredil jutri v nedeljo, dne 11. t. m. svoj šesti športni dan s sledečim sporedom: Ob pol osmih dopoldne table-tenis turnir za prehodni pokal. Ob 9 balkanska štafeta za prehodni pokal g. Kržr.arja. Po štafeU tek na 1500 in 5000 metrov za pokala S K. »Savice«. Ob 14 predtekma »Savica« jun. : »Kamnik« jun. Ob treh popoldne glavna nogometna tekma »Savica« : »Bratstvo«. Po tej tekmi razdelitev pokalov in objava rezultatov v Sokolskem domu. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. V6i prijatelji športa vljudno vabljeni. Finci hočejo imeti olimpijske igre Svetovne olimpijske igre bi se morale pričeti — kakor znano — 20. julija t. 1. v Helsinkih. Neusmiljena vojska je prekrižala vse račune delovnemu finskemu narodu in žilavim finskim sinovom. Namesto svetovnih iger so imeli Finci v svojem olimpijskem stadionu domače športne prireditve, pri katerih so sodelovali domači športniki in telovadci in pri katerih je bilo 35.000 gledalcev. Pred tekmami pa je finski športni vodja Eric von Frenkell izjavil, da se bo Finska zavzela, da bo dobila izvedbo olimpijskih iger leta 1044, kajti vse okoliščine govorijo za to, da imajo Finci v prvi vrsti pravico do izvedbe omenjenih iger. Šport v Franciji se oživlja V nezasedeni Franciji se je polagoma le začelo prebujati športno življenje. Zadnjo nedeljo so že imeli nekaj športnih prireditev. V Marseillu se bile cestne kolesarske dirke, v lyonskein stadionu pa je bil manjši kolesarski miting. Nogometne tekme so že precej pogostne, v glavnem med raznimi vojaškimi moštvi. Glavni športni dogodek pa je bilo lahkoatletsko tekmovanje v Clermont-Ferrand, pri katerem so nastopali že nekateri »demobilizirancU. Vinlousky je skočil s palico v višino 3.80 m, Winter je zalučal disk 40 m daleč in Peyre je pretekel 400 m v 51 sekundah. Poleg tega so pa imeli tekmovanje za športni znak. za katerega se je potegovalo nad 150 športnikov in telovadcev. Vesti športnih zvez, klubov in društev. STR Moste. Previ sestanek vseh aktivnih nogometašev. Sprejemajo se juniorji. 2SK Hcrmcs. Drevi ob pol 20 bo redna seja centralnega odbora v prostorih palačo Ulafika, Prosimo vse gg. odbornike, da se te sejo točno in zanesljivo udeleže. Dirlcačm v opozorilo! Ker so je prav zadnji čas pojavila vrat o nekih kolesarskih dirkah Športnega dneva na VHiniki, ki bo prihodnjo nedeljo, tn to prav im dan, ko bo vsak zaveden organizirani kolesHr na prvi prireditvi svoje matične organizacije, se s tem prepove sodelovanje na omenjeni prireditvi Vrhnike vsakemu verificiranemu dirkafvi. Proti kršiteljem zvezinih določb se bo postopalo v smislu sklopov kazenskega odbora. — Predsednik SKZ. ZF0 Vsem tekmovalcem-telovadcem in športnikom ZFO v vednost! Opozarjamo vse tekmovalce-lelovadce in športnike, ki se udeležijo letošnjih tekem Zveze fantovskih odsekov, da se piavočasno prijavijo za tekme. Za telovadne tekme, ki bodo 17. in 18. avgusta, se je prijaviti do 10. avgusta, ravno tako za plavalne tekme, ki bodo 15. avgusta v Kamniku. Za vse ostale tekme (lahka atletika, težka atletika in igra odbojka), ki bodo 24. in 25. avgusta, pa se je prijaviti do 15. avgusta. Vse tekme bodo na ljubljanskem Stadionu, plavalne tekme bodo pa v Kamniku. Točno predelajte tekmovalni red, zasledujte navodila v okrožnicah in v »Slovencu« 1 Lahkoatletske tekme celjske podzveze bodo v četrtek, 15 avgusta, ob 8. zjutraj na Glaziji v Celju. Prijave naj odseki pošljejo takoj, najkasneje do 13. avgusta podzvezi. ilcinkclov nočni lovec HE 113 pred nočnim startom. Italijanska padalci pripravljeni za polet. Problem tujcev v Franciji Maršal Petain je pred kratkim izjavil, da je družina temelj za obnovo Francije. Družina je torej postala program nove Francije. Ta program zahteva mnogo načrtnega sistematičnega dela. Razpada v glavnem v tri dele: zaščita družine, pomnožitev rojstev in urejeno priseljevanje. Po svetovni vojni je bila Francija tifila evrop-iAa država, ki je sprejela največ tujcev. Francozi .so radi sprejemali tujce, ker so v štirih letih svetovne vojne zgubili mnogo delovnih moči, ki jih je bilo treba na nek način nadomestiti. Med leti 1921 do 1930 se je vselilo v Franctjo 1,955.000 ljudi, to je 5 odstotkov vsega francoskega prebivalstva. Velika reka tujcev je dotekala v Francijo do izbruha 6edanje vojne Statistike ministrstva za delo in po- ljedelstvo so kazale za 1. 1937 in 1938 tele Številke: 26.518 industrijskih delavcev, 87.477 poljedelskih delavcev, 120.000 tujcev zaposelnih na drugih področjih in 79.779 Alžircev. Vsi ti so bili zaželjeni, njihov vpliv na francosko narodno blagostanje jc bil ugoden. Toda večja od teh koristnih tujcev je bila reka političnih beguncev, ki se jc zlivala v Francijo od svetovne vojne sem iz vseh držav od Rusije do Španije. Število tujcev, ki so 6e nahajali jeseni 1. 1939. na francoskih tleh, cenijo na pet milijonov. O tem velikanskem številu tujcev je francoska javnost mnogo govorila. Končno so prišli do zaključka, da je treba problem tujcev sistematično preučiti in uredili. Kdo je potreben in zakaj Smrtna kosa. V bolnišnici so te dni umrli: 11 letni posestniški sin Vidovič Andrej iz Medrib-nika v Halozah, 6 letna kočarska hči Kobel Irena iz Sv. Lovrenca na Dr. polju, in 75letna preužit-karica Kinetec Ana iz Sv. Barbare v Halozah. — Kaj počivajo v miru! Na državni realni gimnaziji v Ptuju bodo v avgustu popravni in sprejemni izpiti po temle redu: 26. avgusta nižji tečajni izpit, 27, avgusta sprejemni izpiti za 1. razred (za one, ki v juniju niso napravili sprejemnega izpita ali ga zaradi bolezni niso opravljali). Prošnje za sprejemni izpit je vložiti do 25. avgusta. Od 27. do 29. t. m. se vrši višji tečajni izpit, 28. avgusta popravni privatni izpiti, '29. popravni izpili za II.b in V. razred, 30 avgusta popravni izpiti za I.a, III.a, b, VI. in VII. razred, 31. avgusta pa popravni izpiti za I.b irt1' H.a 'vitfred. f Nov grob. Te dni je umrla po daljši hudi bolezni učiteljica gdč. Marija von Strohbach v visoki starosti 80 let. Bila je dolga leta učiteljica na tukajšnji dekliški šoli. Naj počiva v miru! Tatvina kolesa. Vajencu Matiji Bašu je bilo te dni v Maistrovi ulici ukradeno kolo, ki ima številko 2187017. Če bi kdo o kolesu paj izvedel, naj javi to bližnji orožniški postaji ali policiji. Ptujska gasilska župa priredi v nedeljo dne 11. avgusta v Ptuju celodnevni tečaj za strojnike gasilskih molork. Tak tečaj priredi župa v nedeljo 18. t. m. v Ormožu. Tečaj bo vsekakor zelo koristen za vsd gasilske čete obširne ptujske župe, ki imajo že vse motorke. Dve nesreči. Pod voz je padla Gluhak Terezija iz Lešja pri Majšperku in ji je pri tem kolo zdrobilo revo roko. — 78 letni viničar Ivan Polja-nec iz Sv. Ruperta v Slovenskih goricah ie padel prav tako z voza in si zlomil levo nogo. Oba ponesrečenca se zdravila v ptujski bolnišnici. Iz Julijske Krajine Rezpissni župniji. Razpisani sta župniji Šem-pas in Nabrežina. Prošnje je treba vložiti do 17. avgusta na goriškega nadškofa. Šeimpas je razpisan, ker je stopil dosedanji dolgoletni župnik g. Miha Kragelj v pokoj, Nabrežina, k< ni več sedež dekanata, je pa prosta, ker j« dosedanji g. dekan Anion Gerbec odšel. Nov doktor bogoslovja. Na gregori jamski visoki šoli v Rimu je bil proglašen za doktorja bogoslovja g. Alfonz Čuk, glavni prefekt v bogoslovnem semenišču v Gorici. Mlademu doktorju, ki je doma iz Bilj pri Gorici, iskreno čestitamo! Železnica na Sv. goro. Po številnih zaprekah in odložitvah bo v torek, 13. avgusta, končno vendar — tako posnemamo po italijanskih listih — začela obratovati vzpenjača na Sv. goro. Slovesno otvoritev bo izvršil prometni minister Host-Ven- Francija rabi delavce. Po statistiki iz 1. 1939. je bilo v Franciii, ki je štela takrat 41,907.056 prebivalcev, 612.138 rojstev in 646.879 smrtnih slučajev. Število smrti je torej presegalo število rojstev za 34.741 duš, dočim je v istem času število prebivalstva v Nemčiji in Italiji naraščalo. Bolj kakor kdaj rabi Francija delovne moči danes, če se hoče zopet postaviti na noge. Zlasti jih potrebuje v industriji, poljedelstvu in rudarstvu. Sklenjeno je, da bodo vodili posebno strogo kontrolo pri vseljevanju tujcev zlasti v tej smeri, da bodo dajali prednost onim poklicem, ki Francozom primanjkujejo. Vse tujce bodo po določenem načrtu razdelili po celi Franciji. S tem hočejo preprečiti nastanek tujih otokov v deželi in olajšati stopitev s francoskim prebivalstvom. Rasna teorija in medicinska statistika Posebne težave povzročajo tudi kolonije. Dolga desetletja je sprejemala Francija tisoče domačinov iz njenib kolonij; vojaki iz kolonij, ki so v Franciji odslužili vojake, so si 6meli tam poiskati službo ter si ustanoviti družino. Pa tudi francoski vojaki, ki so služili v kolonijah, so ostali pozneje tam in se poročili z domačinkami. To bo v bodoče zabranjeno. Ne 6icer iz rasno-političnih razlogov, temveč iz zdravstvenih ozirov, ker se je po dolgih študijah pokazalo, da tako križanje škodljivo vpliva na potomstvo. Tega mnenja je zlasti francoski učenjak dr. Rene Martial. Parada nemških vojakov v Bruslju. turi. Kakor izvemo iz zanesljivega vira, bo vzpenjača pričela delovati najbrže že v nedeljo, 11. avgusta, v torek, 13. avgusta bi bila potem samo uradna slovesnost blagoslovitve. Odhodna postaja vzpenjače je ob državni cesti na levem bregu Soče, nekoliko za Solkanom, v bližini slovitega Soškega mosta. Dohodna postaja je ob vrhu svetogorskega Marijinega svetišča. Višinska razlika med obema postajama je 570 metrov, razdalja pa meri 1969 metrov. Po 4 cm debelih vrveh, ki sta napeti med obema postajama, bosta istočasno vozila dva, nalašč v ta namen zgrajena vagončka v nasprotnih smereh. Vozička bosta imela prostora za 25 oseb. Vožnja bo trajala največ pet minut. z nlklom pa se spaja v tekočino, nikljev karbonat imenovano; la se da pri večji vročini zopet razkrojiti, lako da moreš dobiti iz nje čisti nikelj. Pred kratkim so zbudila pozornost ležišča nik-ljeve rude na Finskem. Nahajajo se južno od Pet-sama, ki ga je po pogodbi med Sovjetijo in Finsko obdržala Finska. Odkrili 6o jih šele leta 1931 in koncesijo za izkoriščanje je dobila kanadska delniška družba Mond Nickel Co. Računajo na 4 milijone ton niklja. Finska geološka komisija ic odkrila bogata ležišča nikljeve rude ludi na Lapon-skem. Produkcija niklja bo znašala letno okrog 150 tisoč ton. Tako bo Finska prekašala novokaledon-sko produkcijo, ki doseže letno samo 4.500 ton. Novckaledonska nikljeva ruda je tako imenovani garnibrit, vsebujoč 7—10% niklja brez bakrene primesi. Prej je bila znana po bogastvu na niklju tudi Norveška, toda njeni rudniki so že močno izčrpani. Nedavno so odkrili ležišča nikljeve rude tudi v Sovjetski Rusiji in sicer v južmouralfki oblasti Sverdlovsk, toda ta ruda vsebuje samo 3 odstotke niklja. Jupiter in Saturn se bosta srečala Velika planeta Jupiter irt Saturn, ki smo jih videli spomladi na večernem nebu, sedaj pa nam že dalje časa svetita na jutranjem nebu, se drug drugemu vedno približujeta in 15. avgusta bo Jupiter ujel svojega počasnejšega sopotnika Saturna. To siečanje nastane vsakih 260 let. Zadnjič je nastopilo 1. 1680. Jupiter in Saturn se bosta približala, da ju bomo videli kot eno zvezdo, ki bo metala krasen sij na zemljo. Pravijo, da sta 6e tako približala Jupiter in Satum za časa rojstva Jezusa Kristusa in sta tvorila betlehemsko zvezdo. Temu bo sledila mična igra obeh velikih planetov, ki jo bo tem lažje opazovati, ker bosta oba zgodaj vzhajala. V avgustu vzhajata namreč že v zgodnjem večernem mraku. Na jutranjem nebu je opaziti tudi jasno Venero. Najsvetleje je zažarcla 2. avgusta. Njen sosed je soncu najbližji planet Merkur, ki ga je vsled sončne svetlobe zelo težko zaslediti. Dne 10. avgusta bo dosegel Merkur največjo oddaljenost od sonca v smeri proti zahodu in ga bo razmeroma lahko dobiti na jutranjem nebu. Uran potuje te dni južno od Plejad. Mars in Neptun 6ta sedaj tako blizu sonca, da ostaneta nekaj časa popolnoma nevidna. Luna je bil 3. t. m. kot mlaj v ozvezdju Leva, 10. t. m. ob 14 bo kot prvi krajec v ozvezdju Tehtnice, 18. t. m. ob 1 kot polna luna v ozvezdju Vodnarja, 26. t m. ob 6 pa kot zadnji krajec v ozvezdju Kozla. Glavna ležišča niklia Malo je na svetu rudnikov tako bogatih na nik-ljevi rudi, da bi bilo vredno iz njih pridobivati nikelj. Največ jih ima Kanada, ki z Novo Kaledonijo zalaga svet z devetimi desetinami te kovine. V največjem kanadskem rudniku je okrog 139,000.000 ten niklove rude, v njej pa okrog 4 milijone ton niklja. Ta zaloga bi zadostovala za svetovno produkcijo 40 let. Pridobivanje niklja iz te rude je zelo težavno, ker ga ovira baker, vsebovan v isti rudi, Iz nikljeve rude pridobivajo nikelj s pomočjo ogljikovega kisika. Ogljikov kisik namreč na baker ne učinkuje, Zabava nemških vojakov v prostem času. Tristoletnica iznajdbe sladoleda Te dni poteka tristo let, odkar je bila iznaj-dena priljubljena poletna jed, ki jo moreš danes najti po vseh delih sveta — sladoled. O tem so se razpisali zlasti italijanski listi, ki spominjajo svoje bralce na to, da je bil iznajditelj sladoleda mlad italijanski vajcnec Cuteli. Okrog leta 1640 je bil Cutelli slaščičarski vajencc v Rimu. V veščini mešanja raznih slaščic je kaj kmalu nadkrilil svojega mojstra. Mali Cutelli si je dan in noč razbijal glavo, kako bi iznašel novo pecivo in nove slaščice. Nekega dne, ko je bilo zelo vroče, mu je padla v glavo misel na led. Zdrobil ga je v majhne koščke, ga pomešal z neko sladko zmesjo in ta je zmrznila. Čeprav je bila nova iznajdba izvrstna in 6e je odjemalcem hitro prikupila, se mali Cutelli vendar ni hotel zadovoljiti z doseženim uspehom. Napravil si je veliko leseno posodo; v njo je dal led v majhnih koščih ter različne sladke zmesi, nato pa vse vrtel v ledu ter tako dobil zmrznjeno zmes — sladoled. Tako je bil iznajden prvi sladoled. Ko 6e je Cutelli osamosvojil in postal mojster, je zapustil Rim in se naselil v Parizu. Tam je odprl znamenito »Cafč Procopau«, kjer se je Parižanom prvič ponudila prilika, da so spoznali to tako prijetno in osvežujočo slaščico, ki je kmalu osvojila ves svet. Stanje industrijske proizvodnje v Zedinjenih državah Proizvodnja jekla severno ameriških iZdruženih držav je znašala v prvem polletju letošnjega leta 28.68 milijonov ton proti 20.96 milijonov ton v istem času preteklega leta. Zovcčanje znaša 37%, V drugem trimesečju tega leta se je proizvodnja povzpela na 14.35 milijonov ton od 10.17 v prejšnjem letu Povprečno izkoriščanje kapacitete 6e je povečalo od 51.13 na 72.66%. Proizvodnja surovega bakra je znašala junija lanskega leta 59.672 toni, letos v juniju pa 79.061 tone. V prvem polletju letošnjega leta je dosegla proizvodnja surovega bakra 479.651, proizvodnja ra-finiranega bakra pa 502.627 ton. Potrošnja volne je znašala v juniju lanskega leta 652.1C0 bal. letos pa 635.800 bal; maja letošnjega leta pa je znašala 728.500 bal. Banovinska kmetijska šola v št. Jurju ob juž. žel. Na banov, kmetijski šoli v Sv Jurju ob juž. žel. začne novo šolsko leto 16. septembra 1940. Šola je enoletna in traja do 31. avgusta prihodnjega leta. Na tem zavodu se podučujejo in praktično vežbajo gojenci v vseh kmetijskih panogah; poljedelstvo, travništvo. živinoreja, mlekarstvo, vinogradništvo, sadjarstvo, vrtnarstvo in vse ostale panoge s katerimi se peča slovenski kmet. Tako se gojenci teoretično in praktično izvežbajo za vsako kmetijo v Sloveniji, da lahko postanejo dobri kmečki gospodarji. Vsi gojenci stanujejo v zavodu, kjer imajo hrano in vso ostalo oskrbo. Mesečna vzdržc-valnina se določi po premoženjskih razmerah staršev, oziroma prosilcev ter znaša 1C0 do največ 300 din mesečno. Manj premožni prosilci dobe zraven tega še primerne podpore od pristojnih okrajnih kmetijskih odborov. Starost 16 do 25 let. Prošnje za sprejem (banov, kolek dn 10) je poslati ravnateljstvu banov, kmetijske šole v Sv. Juriju ob ;už. žel. takoj, najkasneje pa do 20. avgusta 1940. Prej vložene prošnje imajo prednost. Priložiti jc; 1. krstni list, 2. domovnico, 3. nravstveno spričevalo, 4. šolsko spričevalo, 5. obvezno izjavo staršev ozir. varuha (ban. kolek 4 din), da bodo krili slroškc šolanja in da ostane prosilec na demačem posestvu, 6. davčno potrdilo o imovinskem stanju, o velikosti posestva in o višini neposrednih davkov pri prosilcih, ki žele dohiti znižano vzdrževalnino. — O sprejemu se obve6te prosilci pismeno. — Vse podeželsko izobraženstvo se naproša, da blagovoli na ta zavod opozoriti tiste kmečke gospodarje, ki imajo za to šolo primerne sinove. — Vsa nadaljna pojasnila daje na željo ravnateljstvo kmetijske šole. Smrt pod mlatilnico. Tz Milrovice poročajo, da se je na cesti proti Gibarcu zgodila huda nesreča, pri kateri je našel smrt lastnik garniture za mlačev Andrija Mačko iz Sida, njegov delavec Jovan Stojakovič pa je izgubil nogo. Z lokomobilo sta peljala mlatilnico in elevator na neko pristavo. Na nekem klancu se je mlalilnica odklopila od lokomobile in začela drveti mimo lokomobile po klancu navzdol. Stojakovič je skušal mlatilnico ustaviti in jo spet pripeti k lokomobili. Mačko pa je poskušal ustaviti lokomobilo. Nesreča je hotela, da je Mačko padel pod lokomobilo. ki je šla čezenj in ga na mestu usmrtila. Mlalilnica pa je v istem hipu zadela v lokomobilo in vrgla na tla Stojakoviča, ki mu je šlo kolo črz .nogo in mu jo zdrobilo nad kolenom. Mačko zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke. Pariški bankir baron Rotschild je prispel s svojo ženo in hčerko v Newyork, kamor je prispel z nakitom, vrednim milijon dolarjev. \ Otroški kotiček ZAČARANI GOZD (279) Sama kraljeva kočija je bila pripravljena. Vpreženih je bilo šest belih mišk iz kraljevih nlevov! Bilo je res sijajnol (280) Nato je prišlo poslavljanje, ki ga ni hotelo biti konec. Vsak palček je hotel Ančki in Peterčku podati roko. Toda vsega je le enkrat konec! Vratica kočije so se zaprla in odpeljali so se. športni drobiž Najboljši letošnji rezultati v Helsingforsu. Pri nekem lahkoatletskeiu mitingu v Helsingforsu so bili doseženi najboljši rezultati letošnjega leta. Matti Jaervinen si je v metu kopja zasigural znamko 75.09 m, s čemur je obenem dokazal, da je na poti svojih najboljši časov. Šved Hellstroem je pretekel 5000 m v času 14:20.6. Za islo progo je rabil Madžar Kelen 14:23 min., s čemur je zboljšal madžarski državni rekord za celih 11 sekund. Dosedanji rekord v tem teku je branil Szabos. V teku na eno miljo je dosegel Janssou odlični čas 4:09.4. Šport v Belgiji. Kakor pravijo nemška poročila, streme belgijski športniki za tem, da se združijo vse športne organizacije v eno samo zvezo. V prvi vrsti se bo združilo vseh različnih šest nogometnih organizacij in tudi fuzija obeh kolesarskih zvez je na vidiku. Sonja Ilennie sc vrne v domovino. Priljubljena svetovna prvakinja v umetnem drsanju na ledu, ki je odšla pred dvemi leti v Ameriko, kjer se je posvetila filmu, je sedaj izjavila, da se namerava vrniti v svojo domovino. Ni pa še gotovo, če bo ostala potem tudi še pri filmu. Lahkoatletske tekme jc imela zadnjo nedeljo madžarska atletska zveza v Budimpešti, pri katerih je bilo doseženih celo vrsto prav lepili uspehov. Navajamo samo najboljše: 100 m Gyenes 10.8 sek., 800 m Harsanvi 1:55 minut, 5000 m Igloi 14:50.2, 110 m zapreke Hida 15.2 sek., skok v daljavo 7.18 m Gvurica, skok v višino 1.86 m Gaspar, skok s palico Zuffke 4 m, krogla 14.67 m Nemeth, kopje &1.85 m Varszegi. Prodamo 5 O MXrcte£crtr dxrcrAxr€at> SI UHKO 8SE206VE7N0 06UMTE PRI IGN.VOK UUBUANA. TAVČARJEVA J Kislo zelje novo, prvovrstno v sodčkih, dobavlja po naročilu in najnižji ceni G u-stav Erklavec, Ljubljana, Kodeljevo, Povše-tova 47. Tel. 25-91. (1 x Pnos koks, drva nudi I. Pogačnik Ljubljana, Bohoričeva 9 telefon 20-50 Postr«2ba brezhibna Zahvala Vsem, ki ste nam ob težki izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, strica in svaka, gospoda Angela Grudna orož. narednika v pok. izrazili svoje sožalje, vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti ter vsem darovalcem cvetja iskrena hvala. — Iskrena hvala tudi vsem onim, ki so mu lajšali gorje v težki bolezni. Rodbina Gruden. Zastonj ne pač pa po reklamnih cenah dobite prvovrstna moška in ženska kolesa pri: Podobnik Franc, trgovina, Hudntk 123, — Ljubljana. Ogled možen tudi ob nedeljah. (1 Oglašujte ▼ edino uspešnem dnevniku »Slovencu«! Mali oglasi ilužbodobe 3 mizarske pomočnike dobro izvežbane za stavbna dela, sprejme v trajno delo mizarstvo Gogala na Bledu. (b Urarskega pomočnika prvovrstnega, za malo ln veliko delo, iščem za takoj. A. Janko, urar, Maribor, Jurčičeva ulica 8. Kuharica samostojna, mlada, zmožna večjega gospodinjstva, se sprejme 15. avgusta. Plača 450 din. Dopise upravi »Slovenca« v ■Mariboru pod »Marljiva 918« št. lltild. (b Modistinjo in prodajalko sprejme v stalno službo salon »CHIC«, Ljubljana, Wol(ova 3. (b IHIIIIIIIlIUiiiilllllllllllilllllllllHIllllllillltlllllllllllllHIliailllllllllllllllllllll Mizarje oziroma mizarsko pomočnike sprejmemo. Pismene ponudbe je poslati upravi »Slovenca« pod značko »Vestnost« št. 11 606. V ponudbah navedite vse dosedanje službe in njih trajanje, starost, družinsko stanje, sedanji naslov ln ali ste zmožni pretežno strojnega alt bolj montažnega dela. iniiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiniiuiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii Mesarskega pomočnika za vsako delo, sprejmem takoj. Jeslh, mesar, Medvode. (b Otroški voziček dobro ohranjen kupim. Ponudbe samo podružnici »Slovenca« na Jesenicah, Gorenjsko. Pouk Priden, reven absolvent škof. gimnazije v St. Vidu (vseskozi odličnjak), prosi za podelitev instru-kcij za hrano ali pa za stanovanje, drugače mu bo študij na univerzi onemogočen. Ponudbe oz. naslov v upravi »Slovenca«, nnfffigji Hišo ali posestvo kupim. Plačam v gotovini. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Navedba ceno« št. 11311. (p Parcela v Kranju poleg nove ban. mlekarske šole ugodno naprodaj. Voda, elektrika ob parceli. Pojasnilo daje: šušteršič, Frankopanska št. 21, Ljubljana. (p Velika hiša z gostilniškimi in trgovskimi prostori v Slovenj Gradcu — bivši Narodni dom — na najlepšem kra- j ju sredi mesta, naprodaj. Prodaja se tudi velika žaga v neposredni bližini mesta. Podrobnejše informacije daje: R. Druško-vlč Slovenj Gradec. Brez posebnega obvestila Umrl je naš nepozabni najdražji atek dr. Josip Kronvogel soilni dvorni svetnik v pokoju. Pogreb bo iz hiše žalosti v Črmlji na pokopališče pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah v soboto, dne 10. avgusta 1940, ob 16 popoldne. Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 12. avgusta ob 6 zjutraj v župni cerkvi sv. Bolfenka v Slov. goricah. Prosimo tihega sožalja! Č r m 1 j a, 8. avgusta 1940. Ada Kronvogel, soproga. Kamilo, lika, Ada, otroci. Miro Brečko, Jože Vidic, zeta. Ana Kronvogel, snaha. Marijanca in Majdica, vnukinji. Alphonse Daudets '0 Jakec Prevedel Fišer Franc Komaj se je izkrcal, je pustil na cedilu svojega poslanca, sklenil nekoliko poznanstev in se najprej vrgel na politično govorništvo, upajoč, da bo tu dosegel svoje prekomorske uspehe. Vedar ni računal s pariško hudomušnostjo in s svojim prokletim kreolskim naglasom, ki se ga kljub vsem naporom ni mogel nikdar iznebiti. K.o je prvič javno govoril — ne vem več v katerem časnikarskem procesu, je ostro nastopil proti vsem tistim »novinarjem, ki kvaijo liteatuo«, in velikanski grohot, ki je sledil njegovemu govoru, je prepričal »Evaiste Mo-ronvala«, kakšne težkoče ga čakujo, če bi se hotel proslaviti kot advokat. Na,'o se je zadovoljil s pisarjenjem; a tudi tu se je brž prepričal, da ni tako lahko postati slaven v Parizu, kot v Pointe-a-Pitre. Ker je bil zelo ošaben, prevzet od svojih lokalnih uspehov in zato čez mero vsiljiv, jc zaporedoma sodeloval pri več dnevnikih a ostati ni mogel pri nobenem. Tedaj se je pričelo zanj tisto strašno življenje razjarjenega samoljubca, ki človeka takoj stre ali pa se v njem popolnoma zanemari. Bil je eden izmed tistih desettisočev ubogih revčkov, sestradanih in ponosnih, ki v Parizu vsako jutro vstanejo, otopeli od gladu in gradov v oblakih, požrejo grizljal kruha, kupljenega z zadnjim novcem, skritim kje v žepu, ki popravijo madeže na obleki s kapljico črnila, pobelijo v svoj ovratnik z biljard-no kredo in se lahko ogrejejo samo v zakurjenih cerkvah in knjižnicah Poznal je vsa ponižanja, vso revščino, do- živel. da so ga metali iz beznic, ko ob enajstih zvečer še ni imel ključa, kjer bi spal, včasih je imel prekratko svečo za dolge večere in v čevljih vodo. Bil jc etlcn izmed tistih profesorjev ne vem česa, ki čisto brez potrebe tolčejo pariški tlak, pisal sociialne brošure, članke za enciklopedijo, jili dobil plačane po pol centima od vrstice, spisal zgodovino srednjega veka v dveh delili, del po 25 frankov, pisal preglede, priročnike, in prepisoval gledališke igre za privatne domove. Kot pomožnega učitel ja angleščine v raznih zavodih so ga povsod odpustili, ker je po stari kreolski navadi učence pretepal. Nato je prosil za službo uradnika-pisarja v uradu za indenti-ficiranje inrličcv, toda mu je spodletelo, ker ni imel protckcije iu radi nekih političnih zadev. Po treh letih strašnega životarjenja, ko je jKižrl brez števila črnih redkvic in sirovih ;ir-tičok, ko je nehal fantazirati in si jc pokvaril žclodec, mu je končno slučaj lianesei, da je dobil mesto učitelja angleščine v dekliškem pen-zijonatu, ki so ga vodile tri setre, gospodične Decostere. Starejši dve sta imeli čez štirideset let, mlajša jih je imela okrog trideset. Tale iznnj-diteljica metode Decostere je bila čisto majhna, sentimentalna in silno domišljiva, a kot obema njenima sestrima, jc tudi njej grozilo večno devištvo; takrat jo je Moronval zasnubil in bil sprejet. Ko «ta se poročila, sta še nekaj časa /Živela doma in lepo skupaj poučevala. Toda Moronval se je preje v revščini preveč navadil pohajkovanja in kavarn in cela tropa bo-hemov je kolovratila po mirnem in solidnem penzijonatu. Poleg tega je Moronval ravnal s svojimi učenci, kot bi šlo za kakšno cksploatu-cijo sladkornih trsov. Starejši gospodični Decostere sti sicer oboževali svojo sestro, kljub temu sta pa bili prisiljeni ju izločiti in sta ji zato dali odpravnino v znesku trideset tisuč frankov. Kaj storiti s tem denarjem? Moronval je hotel najprej ustanoviti dnevnik ali revijo, toda strah, da bi skopnel njegov zaklad, je bil večji, kot pa vroča želja po uveljavljanju. Predvsem je bilo treba najti primeren način, da bi obogatel; ko je tako tuhtal, je nekega dne prišel na genijalno idejo. Vedel je, da pošiljajo otroke iz najbolj oddaljenih dežel vzgojevati v Pariz. Pridejo iz Peruje, japonske, llindustanu, Guineje. Izročijo jih v varstvo kapitanom ladij ali trgovcem, ki so njihovi posredniki. Ker so ti paglavci v splošnem dobro založeni z denarjem in ker so neizkušeni in ne znajo z njim ravnati, je Moronval vedel, da bo tu lahek način zaslužka. Povrhu bi metoda gospe Moronval-Decostere sijajno služila pri popravljanju vseh vrst tujih naglasov in napiučn.ih izgovorjav. Mulat je s pomočjo poznanstev, ki jih je ohranil z nekaterimi časopisi v kolonijah, objavil v njih kričeče oglase v več jezikih in jih nato dal ]K>ualisniti v časiposih v Mavru in Marseil-le-u in sicer med voznim redom prihoda ladij in med izvlečki agencije Bureau-Veritus. Nečak Sanzibarskega sultana in dva ponosna črnca iz guinejske obale sta se izkrcala v Batingnolles in se nastanila v Moronvalovem stanovanju, ki jc postalo zdaj za njegovo obrt premajhno. Pričel je torej iskati primeren prostor. Da bi spravil v sklad svoje denarno stanje in zahteve novega poklica.'je najel v tisti zoprni ulici Dvanajstih hiš, ki jo krase pred avenijo Mantaigne tako lepa železna vrata, zapuščena poslopja, ki so tvorila menda nekoč dele jahalnice, ki pc jc nethvno morala propasti, ker so se konji najbrž vedno branili vstopiti v tak brlog. Novemu penzijonatu bi lahko očitali, da je ves v oknih — a saj je bilo vse začasno, Moronval je zvedel od fotografov in upal, da bo vse razlaščeno, ker bo tukaj baje speljana nova ulica. Sicer je pa bil ta okraj že ituk ves razrezan po nedovršenih ulicah. Tu preko bo šla nova ulica, načrt že proučujejo. In zdaj je lahko razumljivo, kako sta Moron vala ob misli na bodočo odkupnino opremila svoj zavod. Spalnica je bila vlažna in dvorana za oddih je imela poleti temperaturo toplih gred. Nič zato. Treba je samo. da je zakupna pogodba sklenjena za dolgo dobo. da je nad vrati velik zlat napis in treba je samo — čakati. Koliko Parižanov uniči v dvajsetih letih mrzličnega pričakovanja svoje sposobnosti, svoje premoženje, svoje življenje!... Tudi Mo-ronvala se je polastilo to čakanje. Vzgoja učencev, njihovo ugodje,., vse to mu je bilo odslej deveta briga. Če je bilo treba kaj nujnega popraviti, je odgovoril: »bo v kratkem!« aii pa: »saj ne ostanemo del j ko dva meseca.« Ob mislih na ogromno odkupnino je delal velikanske načrte. Zadevo s svojimi malimi ,divjački' bo treba vzeti bolj na široki podlagi, napraviti nekaj grandijoznega, civiliza-tornega in plodnega. Čakal je, zanemarjal svojo gnisnarijo, samo letal zaman okrog in vsakikrat. ko se jc vrnil, vprašal: »No tolej, ali so že prišli adi lazlastitve?« »Ne! Nikoli!« »Kaj vendar še čakajo?« Spoznal je. da so ga potegnili; razočaranje njegove togotne, lene in slabičaste kreolske naturc se je sprevrglo v hudobijo. Učence nikdo ni nadzoroval. Samo, da so šli zgodaj spat, da se je porabilo čim manj drv in luči — drugega jih nikdo ni vprašal. Za Juaoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič Izdajatelj: inž. jože Sodja Hrednik: Viktor Cenčič Najnovejša poročila Poročila z bojišč Angleška poročila London, 8, avgusta, t. (Reuter.) Letalsko ministrstvo poroča dodatno k prejšnjim poročilom: Danes so se na angleških obalah razvile večje letulske bitke. Boji so dejansko trajali polnih 14 ur. Nemški bombniki so napadali v gostih vulih po 80 hkrati in so se po zavrnitvi vedno znova vračali. Ena tretjina letal, ki so jih nasprotniki izgubili v teh bojih, spada v vrsto velikih strmoglavcev vrste »Junker 87«, toda ni bilo mogoče ugotoviti, koliko jih je bilo med njimi enomotoruih, koliko pa dvomotornih. Današnji boji spadajo k največjim letalskim bojem sedanje vojne (glej angleška poročila na strani 3.!). London, 8. avgusta, t. (Reuter.) Letalsko ministrstvo poroča, da je bilo v današn jih bojih nad Rokavom sestreljenih skupno vsaj 55 nemških letal, med katerimi jih je vsa j ena tretjina Junkcrjevih strmoglavcev (Stuka) št. 87. Nemška poročila Berlin, 8. avgusta. AA. (DNB.) Včerajšnja akcija nemških podmornic je rodila tudi pomembne uspehe. Potopljenih je bilo 16.000 ton sovražnih ladij. Ker poročilo podmornice, ki je potopila te ladje, govori o uničenju treh oboroženih trgovskih ladjah, more biti govora samo o angleških lad jah. Napadi nemških bojnih letal na Angli jo so osredotočeni na področja, v katerih so tovarne za izdelovanje orožja ter na neposredne obrambne naprave angleškega cesarstva. Industrijske naprave, tovarne motorjev in tovarne letal, o katerih govori današnje poročilo vrhovnega poveljstva, se nahajajo v Južni in Srednji Angliji. Te tovarne veljajo za britansko vlado kot glavna podjetja, ki služijo oboroževanju. Nemška bojna letala pa se niso omejila samo na uspešne napade na industrijske naprave, pač pa so prav tako uspešno izvedla napade tudi na protiletalske in reflektorske oddelke v južni, srednji in zahodni Angliji. To dejstvo je treba zlasti omeniti zato, ker se angleški bombniki, ki letajo nad Nemčijo, skušajo izogniti nemških protiletalskih in rcflek- torskih postojank. Nem.škn letala iščejo svojega nasprotniku, medtem ko je Churchill še pred nedavnim izjavil, da so britanska letala preveč dragocena, da bi se izpostavljala uspešnemu ognju nemških protiletalskih buterij. Napadi angleških bombnikov preteklo noč niso imeli nobenega uspeha, ker ni bil zadet noben vojaški objekt. Angleške bombe so padale na neko esseusko mestno četrt, ki je gosto naseljena, ter v bližino mesta Datelen, kjer so povzročile škodo na stanovanjskih mestnih četrtih, na kmetskih hišah in drugih zgradbah. Požari pa so bili hitro pogašeni. Preteklo noč so nemški hitri bojni čolni izvedli napad na sovražni konvoj, ki je plul pod močnim varstvom. Kljub obrambnemu spremstvu sovražnih rušilcev in drugih zaščitnih ladij. ki so bile dobro o bo rožene, so nemški hitri bojni čolni potopili eno ladjo cisterno (8000 ton), eno 5000 tonsko in eno 4000 tonsko ladjo. Na neki man jši lad ji cisterni je izbruhnil požar Nemški hitri bojni čolni so se vrnili nepoškodovani. Nemške letalske sile so danes dopoldne napadle neko britansko ladjo v Hokavskem prelivu. Potopljenih je bilo skupaj 12 ladij s to-nažo 55.000 ton, poškodovanih pa je bilo sedem ladij. O priliki napada na britanski konvoj se je razvil v zraku boj med letali in je bilo pri tej priliki sestreljenih pet britanskih lovskih aparatov. Eno naše letalo je izginilo, Pri drugih današnjih letalskih spopadih je bilo sestreljenih 29 sovražnih lovskih letal, mi pa smo izgubili dve. Nemške priprave za napad London, 8, avgusta. AA. (Tass.) Britansko časopisje posveča veliko pozornost nemškim pripravam za ofenzivo. Časopisi pišejo, da so v nemški vojski ukinjeni dopusti, prav tako pa poročajo tudi o premikanju velikih vojaških oddelkov proti obalam Rokavskega preliva. Kakor poroča dopisnik Daily Maila, so Nemci proglasili francosko obalo od Bresta do Dunker<|ua za prepovedun pas. Vsi vlaki so rezervirani samo za prevoz čet in so tudi ceste polne vojaških transportov. Telefonske in telegrafske zveze s temi kraji so prekinjene. Bolgarija poroča nemški vladi Sofija, 8. avgusta, m. V zvezi z bližnjimi razgovori v Crajovi je bila danes v finančnem ministrstvu konferenca, na kateri je sodeloval tudi šef političnega oddelka zunanjega ministrstva Aldinov. Veliko pozornost je povzročil nenadni odhod z letalom v Berlin poveljnika delovne armade polkovnika Antona Ganeva. Na letališče ga je spremljal sam vojni minister general Daskalov. Polkovnik Ganev je znan kot strokovnjak za vojaška vprašanja v Dobrudži ter zato politični krogi mislijo, da bo tudi on člun bolgarske delegacije. Politični krogi v Sofiji so mnenja, da je potovanje Ganeva v zvezi z romunsko s-pomenico, ki jo je včeraj odnesel v Berlin kabinetni šef romunskega zunanjega ministrstva Colonv. Zato ni izključeno, da je polkovnik Ganev odnesel v Berlin tudi spomenico. V Sofi ji politični krogi z zanimanjem pričakujejo jutrišnje seje bolgarske vlade, na kateri bodo pretresali vsa vprašanja, ki so v zvezi z nadaljnjimi pogajanji z Romunijo. V angleškem parlamentu London, 8. avgusta, t. Reuter. V spodnjem domu je imel govor minister za delo Bevin, (d je govoril o težavah, dobiti v kratkem roku zadosti 6trokovno izurjenih delavcev, ki jih danes potrebuje industrija orožja. Vlada bo storila vse, da se izurjenje v 19 v to določenih ebirališčih pospeši, toda tudi poslodavci sami ne smejo s prekrižanim« rokami gledati, da jim kdo na rokah prinese potrebne delavce, marveč jih morajo uriti sami. Morda bo prišel trenutek, ko bo moral podjetjem predpisati, da si 6ami izvežbajo 6Voje delavce. On je prepričan, da bodo s pomočjo dominionov in Združenih držav popravili vsako neugodnost, ki jih še tare v primeru s položajem v nemški industriji. Podpredsednik vlade Attlee je sporočil, da bo vlada parlament v kratkem spet poklicala na sejo in da bo pri tej priložnosti v posebni izjavi opisala položaj. Državni tajnik B u 111 e r je na odgovor, če bo vlada objavila pogodbo z Japonsko, v kateri je obljubila, da bo zaprla cesto, ki pelje skozi Bir-tnanijo na Kitajsko in koder je Kitajska dobivala orožje in municijo, da je prepovedano po tej cesti prevažati železnino, proizvode iz jekla, železniške tračnice, vagone, motorna vozila in njihove dele, orožje, municijo in razna streliva. Glede odnošajev z Japonsko je Buttler dejal, da je še vedno 6 Angležev zaprtih, 9 pa do so jih že izpustili. Angleški veleposlanik na Japonskem je v razgovorih z japonsko vlado. Notranji minister Anderson je povedal, da je obveščen o 258 civilnih osebah, ki so v mesecu juliju umrle zaradi letalskih napadov, 321 pa jih je ranjenih. Med ubitimi je 57 žensk in 23 otrok, med ranjenimi pa 77 žensk in 17 otrok. V lordski zbornici je državni tajnik za Indijo C a 1 d e c o t e na postavljeno vprašanje odgovoril, da vlada ne misli ustanavljati posebnega imperialnega vojnega sveta, ker vlade dominionov itak redno sodelujejo z angleško vlado in so sproti o vsem obveščene. Dominioni tega sveta tudi ne zahtevajo. Caldecote je nadalje obvestil lorde, da dela trenutno v informacijskem ministrstvu 1385 uradnikov, pri čemer niso všteti uslužbenci izven Anglije. Izdatki za plače uslužbencev znašajo 403,000 funtov (okrog 100 milijonov din). LIUBIJ4NA Maribor v središču športnih dogodkov Plavalne tekme za prvenstvo Slovenije — Velike avtomobilske in motociklistične dirke na Pohorje — Jugoslovanski derby Maribor, 8. avgusta. J Te dni bo Maribor pozorišče velikih in napetih športnih dogodkov, ki se bodo vršili to in prihodnjo nedeljo ter na praznik Velikega Šmarna. Ti dogodki so: plavalne tekme na Mariborskem otoku za prvenstvo Slovenije, velika gorska motociklistična in avtomobilska dirka ha Pohorje ter velike kasaške dirke na Teznem, na katerih se bo letos vršila borba za jugoslovanski kasaški derby. Tekmovanje v plavanju, skokih in vaterpolu za prvenstvo Slovenije bo jutri v soboto in pojutrišnjem, v nedeljo na Mariborskem otoku. Razpisuje ga Slovenska plavalna zveza, ki je s tehnično organizacijo in prireditvijo poverila oba mariborska kluba, ki se liavita s plavalnim športom — SSK Maraton in Mariborski plavalni klub. Od teh ima zlasti SSK Maraton lepe izkušnje glede takih prireditev, saj je naravnost vzorno organiziral že več državnih plavalnih prvenstev. Tekmovanje se bo vršilo oba dneva pred in popoldne in sicer liodo predpoldne prcdtekinovanja, popoldne pa finalne borbe. Prireditev obsega 20 točk. Po daljšem razdobju bo to spet velika plavalna prireditev na Mariborskem otoku, na kateri se bodo med seboj pomerili najboljši plavači Slovenije. Udeležili sc je bodo klubi Ilirija in Planina iz Ljubljane, Maraton in MPK iz Maribora, Mura iz Murske Soljote ter Kamnik. Favorit za prvenstvo je seveda Ilirija, zato pa liodo temliolj zanimive in ostre borbe za drugo mesto. Pokroviteljstvo nad tekmami je prevzel ban Dravske banovine g. dr. Marko Nu-tlučen. Druga velika šporlna atrakcija prihodnje nedelje bodo velike motociklistne in avtomobilske dirke na novi Pohorski cesti, ki je bila pretečeno nedeljo slovesno blagoslovljena in otvorjena. Dirke priredi Motosekcija Slovenskega avtomobilskega kluba ob 14.30. Start za dirko bo v Zgor. Iločah pri gostilni I^ebe, cilj pa bo pred Ruško kočo. Dolžina proge je 15 kilometrov. Na dirki sodelujejo: najmočnejši klub v državi — Prvi hrvatski motoklub, dalje motoklub Zagreb, motosekcija Avtokluba v Ljubljani, Motoklub Maribor, Motoklub Ilirija s svojo sekcijo Novo mesto, Motoklub Her-mes, Motoklub Varaždin, motosekcija Avtokluba Celje, Beogradski motoklub. Touring klub Beograd in motosekcija Avtokluba Maribor. Zanimivo je omeniti, da je to prva dirka, ki jo prirede mariborski motoristi sami brez tuje pomoči. Dosedaj je prijavljenih okoli 60 vozačev, med njimi najvidnejši motociklistič-ni tekmovalci. Nagrade so zelo lepe. Vsak udeleženec prejme diplomo, jx> prvi trije od vsake kategorije pa dobijo j>okale. Najbolj ostra bo pa borba za prehodni pokal maril>orskega župana, katerega si pribori najboljši klub. Prav tako veliko zanimanje pa vzbujajo tudi konjske dirke, ki se bodo vršiie v četrtek, na praznik Velike Gospojn e ter v nedeljo )8. t. m. na dirkališču na '.nem. Včeraj je bil zaključek prijav ter jc prijavljenih za kasaške dirke 26 konjev, od tega II vozačev iz Zagreba. Za derby nagrado, ki znaša 20.000 din, se bo borilo 11 kandidatov. Prav tako zanimive bodo tudi jahaške dirke, katerih se udeleže med drugim tudi številni konkurenti iz Zagreba ter državna šola jahanja v Zemunu. Vzorec za zunanjost tržnic Te dni selijo zadnje mesarske stojnice na nova mesta in v kratkem bo vse nabrežje Ljubljanice izpraznjeno. Obrtno podjetje M. Curk je tudi že na obeh krajih začelo postavljati plot, ki bo zapiral stavbišče in ga tako ločil od živahnega trga. Ob Pogačarjevem trgu so bili že podrti kostanji in sedaj so se lotili tudi že kostanjev, ki stoje v bližini Zmajskega mosta. Ce je šlo vse to delo res hitro izpod rok, potem pa vzbuja vtis izredne naglice dejstvo, da so na mestu, kjer je stal Feran-tov cvetlični paviljon, začeli graditi že zid iz obdelanega kamna. Marsikdo, ki je šel tod mimo, se je vprašal, pa menda vendar ni to začetek tržnice — kje pa so temelji? Ta zid namreč gradijo kar brez temeljev, pa tudi posebno velik ni. Vsega skupaj je dolg okrog 4 m. Seveda ta zid še ni začetek tržnic, ampak le poskus, kakšen vzorec, kakšna naj bi bila zunanjo stran tržnic, ki bodo gledale na Vodnikov trg. Na tem vzorni bodo mogli strokovnjaki preštudirati do podrobnosti učinek iz velikih kvadrov zgrajenega zidu ter po tem dati smernice za končnoveljavno zunanjost tržnic. Ob betonskem zidu Ljubljanične struge pa delajo še druge poskuse. V posebne lesene modele nabijajo beton in izdelujejo tako prav svojevrstne betonske kvadre. Tudi ti kvadri so bili izdelani za poskus. V kratkem pa se bo začelo z delom v večjem obsegu. Najprej bodo prišla na vrsto zemeljska dela, namreč odkop za temelje. »Nostradnmusova prerokovanja« napovedujejo izid vojne. Dobite jih v knjigarnah in trafikah. 1 Stanovanjske sodne odpovedi. Oo 1. avgusta je okrajno sodišče zaznamovalo letos že 1310 stanovanjskih odpovedi, ki se nanašajo na izpraznitev malih in srednjih stanovanj in na izpraznitev raznih lokalov. Lani do 1. avgusta je bilo le okoli 950 odpovedi. V juliju je bilo med drugimi podanih 36 odpovedi za november in 70 za september, za avgust lo 24. Nekemu najemniku so bili odpovedani razni lokali in kleti za 1. marec 1941, nekemu društvu pa telovadnica v »Mladiki« za 1. februar 1941. Odpovedni razlogi so kaj različni. Množe se posebno odpovedi v primerih, ko stari lastnik proda hišo. V takih primerih navadno odpovedujejo najemnikom stanovanja stari gospodarji, poeostokrat pa tudi novi, ko kratko navajajo: »Kupil sem hišo!«. Na Celovški cesti je Gospodar odpovedal stanovanja strankam zato, ker se bo hiša v kratkem podrla zaradi regulacije ceste in iz prometnih ozirov. Mnoge stranke stanujejo še vedno po kleteh, ker ne zmorejo večje najemnine za zdravejša in zračnej-ša stanovanja. Tem strankam so primorani gospodarji odpovedovati na zahtevo gradbenega urada prvič iz higienskih in drugič iz gradbenotehnič-nih razlogov. Tako je neka lastnica odpovedala stranki kletno stanovanje samo zato. ker je gradbeni urad mestnega poglavarstva rahteval, da se to kletno stanovanje preuredi v zaklonišče. 1 Stiski dvorec. Sedanji lastnik stiškega dvorca na Sv. Jakoba trgu je verski zaklad odnosno ordinarijat ljubljanske škofije. V dvorec se je Celjske novice Naeionalni amaterski turnir Celje, 9. avgusta. Letošnji 17. nacionalni amaterski turnir ima za jugoslovanski šah prav poseben pomen. Saj se je izvedba prvega takega turnirja vršila v Celju obenem z ustanovnim občnim zborom JŠZ avgusta leta 1921. CŠK si je zadal nalogo, da priredi v proslavo svoje 20 letnice, katero letos praznuje, zopet nacionalni amaterski turnir, JŠZ pa se je odločila, da ima letos svojo redno letno skupščino v svojem rojstnem kraju — Celju. Tako bosta ti dve prireditvi najsvečanejše proslavili klubovo 20 letnico in obenem bo to najlepša zahvala za marljivo in nesebično delo CŠK. Prireditelj se je potrudil, da bo organizacija turnirja na višku. Turnir bo v vrtni dvorani hotela »Evrope«, kjer bo dovolj prostora za številne opazovalce veličastnega šahovskega boja na 64. poljih za naslov jugoslovanskega nacionalnega mojstra. V dvorani bo nameščena tudi velika demonstracijska deska, na kateri se bodo prednašale ves čas turnirja najzanimivejše partije. Tako je za ljubitelje kraljevske igre že vse pripravljeno, da bodo prišli na svoj račun. Pa tudi za svoje goste igralce je vse pripravljeno, da se bodo imeli kar najprijetneje. Prireditelj jim hoče pokazati poleg lepote Celja tudi njegove okolišne kraje. Tako se bo po eno kolo turnirja igralo 15. t. m. v Dobrni, 26. t. m. v Rogaški Slatini in še nedoločen dan v Rimskih toplicah. Danes ali jutri bo sprejelo Celje v gosle 16 najboljših amaterjev iz raznih krajev naše države, ki se bodo v soboto, 10. t. m., ob 19.30 prvič spoprijeli. Tem se bosta pridružila domačina gg. Grašer Josip in Šmigovc Viktor, katera bosta zastopala barve CŠK. Še isti dan bodo prve zmage, porazi in neodločeni izidi. Borba bo trajala dan za dnem vse do 28. t. m., ko se bo zvečer napravila bilanca vseh »spopadov« in ko bo iz celjskih tal izšel že drugi nacionalni mojster. V soboto, 10. t. m., bo ob 17. žrebanje v turnir-ski dvorani, ob 19. pa svečana otvoritev turnirja, nakar se bo pol ure pozneje začelo prvo kolo. — Igralni čas bo vsak dan od 19.30 do 23.30. Prekinjene partije se bodo igrale drugi dan od 10.30 do 12.30. — Vstopnina za posamezna kola je po 2 din. Permanentna vstopnica za nečlane CŠK je 15 din, za člane 10 din. Dijaki bodo imeli znižane cene. c Dekliški tabor na gori Oljki bo v nedeljo, 11. avgusta. Odhod iz Celja ob pol 8 zjutraj z vlakom, povratek ob tričetrt na 7 zvečer. Vabljena vsa dekleta! c Volitev zborničnega svetnika in namestnika v Kmetijsko zbornico. Kot volišče za volitev zbornič- i Danes zadnllhraf ljubezenska romanca Ob 16.. 19. in 21. uri Ljubezen ne zarfavl V gl. vlogah: Joan Bennett, Henrv Fonda, Klan Marshal in drugi. — Blagajna odprta od 15. ure dalje. KINO UNION — telefon štev. 22-21 Novo I Od Norviho do Pariza NOVO I Filmska reportaža zadnjih vojnih dogodkov, posnetih po vojakih P. K. odredov iz prvih in najopasnej-ših položajev. — Predprodaja vstopnic dnevno od 11. do 12. in od 15. ure dalje. Danes ob 16., 19. in 21. uri Kino Slo*« tel. 27-30 naselilo gozdno ravnateljstvo verskega zaklada, ki je nedavno nekaterim strankam odpovedalo lokale odnosno stanovanje, ker rabi sobo za svoj urad. 1 Sodne počitnice se bliiajo koncu. Oficijelno trajajo sodne počitnice v Sloveniji pri vseh sodiščih od 1. julija do 15. avgusta. Počitnice so bližnjo h koncu. Zato je že opažati nekoliko živahnejšo vrvenje v justični palači. So pa nekateri oddelki 6edaj, na katere ni večjega navala in ki niso prav sedaj preveč zaposleni. Na izvršilnih oddelkih delo deloma počiva zaradi vpoklicev vojaških obveznikov na orožne vaje. Mnoge, že od upnikov predlagane rubežni, počivajo, ker so dolžniki že po več tednov in mesecev na orožnili vajah. Značilno je dalje, da so kupčije z zemljišči in hišami sedaj v avgustu nekoliko ponehale. Zemljiškoknjižni urad. ki je bil prejšnje meseco naravnost natrpan s kupnimi poeodhami. sedaj v prvih dneh avgusta ne zaznamuje številnejših kupnih pogodb, ko prejšnje mesece. Zemljiškoknjižni urad je letos v 7 mesecih zaznamoval 678 kupnih pogodb za celotno kupnino 55,707.660 din, ko druga leta ni bilo niti v 12 mesecih toliko kupnih pogodb, niti ne za take lepe milijonske vsote. mH Kino Kodel/evo te/. 41-64 mm Danes in jutri ob 20'30, v nedeljo in ponedeljek senzacionalni veiefilm v tehnikoloru: Robfn Hood Errol Flyn, Olivia de Hawilland Njena pretektost Joan Crawford, Malvin Douglas, Margarette Sulavan 1 K ogledu gradnje poslopja moderne galerije, ki bo v petek 9. avgusta ob 16, vabi Društvo inženirjev v Ljubljani svoje člane in po njih vpeljane goste. Sestanek udeležencev pred vhodom v Tivoli. Inž. Prezelj, Ljubljana, AVolfova 3/1, zopet redno uraduje od 8—12 dopoldne. 1 Vlom v kavarno. V noči od srede na četrtek je bilo v ranih jutranjih urah vlomljeno skozi vrata v kavarno Majcen na Dunajski cesti. Vlomilec je najprej pogledal, če bi mogel dobiti kje kaj denarja. V resnici je staknil blagajno, v kateri je našel še ves izkupiček od prejšnjega popoldneva in večera. Kolikor so mogli ugotoviti, se je lotil potem, ko je založil žep z drobižem, tudi pijač. Ni sicer odnesel pijač in drugih dobrot, pač pa se je lotil pokušanja in je napravil več krepkih požirkov. Koliko denarja pa je odnesel iz blagajne, ki jo je pustil popolnoma prazno, pa ni znano, ker obračun še ni bil napravljen. Ljubljanska policija drzni vlom z vso vestnostjo preiskuje. 1 V nedeljo • Potnikom na Stoli I Pri zaprtju, motnji r prebav) vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravno »FEANZ-J--- i-J0SEF< grenčice. nega svetnika m njegovega namestnika za celjski volilni okraj za Kmetijsko zbornico, dne 18. avgusta bo mestna posvetovalnica v I. nadstropju mestnega poglavarstva. c Požar v Laškem. V šupi g. Urankarja je izbruhnil preteklo noč ogenj in zajel ves prostor. Ogenj so pravočasno začeli gasiti domačini in sosedje, tako, da gasilci niso imeli mnogo dela in so preprečili požar, ki bi se lahko razširil na stanovanjsko hišo, tik šupe, škoda je precejšnja. c Združenje gostilničarjev v Celju obvešča svoje članstvo, da bo v dneh 17., 18. in 19. avgusta prepovedano točenje alkoholnih pijač nabornikom in njihovim spremljevalcem. Prekrški se bodo strogo kaznovali, na kar Združenje posebej opozarja svoje članstvo. Razpis Občina Sromlje, okraj brežiški, razpisuje nika. Šolska pogodbeno mesto občinskega taj izobrazba: najmanj 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Mesečna plača 500 din. Varščina 5000 din. Svojeročno pisane in pravilno kolkovgne prošnje, opremljene z listinami po čl 7 in 8 uredbe o obč. uslužbencih, je vložiti v roku 30 dni po objavi tega razpisa pri podpisani občini. Uprava občine v Sromljah, dne 7. avgusta 1940. Kranj A A M Pisarna cestnega odbora v novfli prostorih. Toliko zaželjeni in potrebni pisarniški prostori in garaže so sedaj dograjeni. Novo poslopje je na Cesti na Golnik štev. 3 pri križišču banovinske ceste na Golnik in državne ceste na Jezersko. Pisarna prične poslovati danes. Poskušen samomor. V hipni zmedenosti si je hotel vzeti življenje z obešenjem sezonski delavec 28 letni Gale Anton iz Srakovelj nad Kranjem. Na podu je sosed čul glasno hropenje in ko hropenja le ni bilo konec, je šel pogledat, kaj je. Zagledal je Galeta napol visečega. Skušal ga je rešiti z umetnim dihanjem in po dolgotrajnem prizadevanju ga je obudil k življenju. Položaj francoske vojske, ki je v Angliji London, 8. avgusta, t. Reuter: Snoči je bil objavljen sporazum med angleško vlado in poveljstvom tistega dela francoske vojske, mornarice in ietalstva. ki se hoče še naprej boriti proti Nem-čizi in Italiji. Sporazum določa, da bodo Francozi, če le mogoče, ostali združeni v lastnih francoskih edinicah. Tudi francoske vojne ladje bodo imele, v kolikor je to mogoče, francoske posadke in francosko poveljstvo. Poveljnik francoske armade je general de Gaulle, toda vrhovno poveljstvo ima angleški vrhovni jioveljnik oboroženih sil. Francoska armada ne bo nikjer uporabljena v boju proli Francozom ali Franciji in njenim kolonijam. Po končani vojni se Francozi vrnejo nazaj v Francijo, le če bi želeli, bodo smeli postati angleški državljani. Denarna sredstva za opremo francoske vojske in za njeno vzdrževanje stavlja na razpolago Anglija. Pogodba je bila podpisana v obliki pisem, ki sta jih izmenjala Churchill in general de Gaulle. Oba slovesno poudarjata, da bo šel boj do zmage in da bo po zmagi Francija obnovljena v starem CuScgu rvGv ucOuVišua ui£ ji pozna, da ni zbrušena in da je nastala v dobi velikega vse- legličev akademski dom bo spomenik slovenskemu vladikl. Vsi zavedni Slovenci darujte v ta namen! »■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a teksti komentirani, kajti sicer bi bili pač na pre-nekaterih mestih nerazumljivi. T. Matič in Akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu sta s to publikacijo vsekakor storila izredno veliko in pomembno kulturno delo za hrvaško književno zgodovino, kajti vedeti je treba, da dosedanje sintetične sibske in hrvaške literarne zgodovine tu obravnavane pesnike le na skopo omenjajo, v pričujoči knjigi pa so obdelani z vsem potrebnim znanstvenim in modernim kritičnim aparatom. Posebno, kar se tiče Ivanošiča, je treba pripomniti, da ga mnogotere hrvaške iiterarno zgodovinske knjige in učbeniki samo po imenu poznajo ali pa še tega ne. Za nas Slovence je pričujoča izdaja teh treh hrvaških slavonskih pesnikov in pisateljev še posebno važna. Prvič vidimo iz nje, kako sta vzporedno tekla preroda hrvaškega in slovenskega naroda in kako je še v sredi in drugi polovici 18. stoletja nosilec prosvete in kulture pri nas in pri Hrvatih — duhovnik, bodisi svetni, bodisi redovnik. Drugi važen moment, ki ga ne smemo prezreti, se pa tiče našega šolstva in obravnavanja srbske in hrvaške književnosti v njem, zlasti v naših srednjih šolah. Pri nas namreč ni večjega pomanjkanja, kakor je pomanjkanje tekstov za srbsko in hrvaško literaturo. Pregledi Prohaske ali Poljanca ali katerega koli drugega, ki nam je vsaj dostopen, prinašajo pri obravnavi posameznega pesnika ali pisatelja le tu in tam kak manjši ali večji odlomek. Tu pa imamo sedaj popolno tekstno izdajo vsaj imenovanih treh pesnikov. Želeti bi bilo torej, da vsaj za starejšo srbsko in hrvaško književnost čimprej dobimo še druge monografije in tekste, za novejše seveda ni takšne stiske. Pa tudi za samo hrvaško in srbsko šolstvo ni pričujoča izdaja nič manjšega pomena, saj prinaša tekste, ki so sicer po večini tudi njim po šolah nepristopni, kajti tu so teksti, ki so prirejeni po prvih tiskih in zato najpristnejši, obenem pa po rokopisih, ki so seveda le redkokateremu na razpolago. Za slovenske šole jo pa predvsem priporočamo raznim učiteljskim knjižnicam vseh naših srednjih šol, da jo bodo vsaj učitelji in profesorji vzeli v roke, ko bodo govorili o hrvatskih pesnikih iz Slavonije v dobi protireformacije in prvih začetkov narodnega preroda pri Hrvatih. Knjiga stane 135 din in se naroča pri Jugoslovanski akademiji znanosti in umetnosti v Zagrebu, Zrinjski trg 11, ali pa pri knjigarni Stj. Kugli v Zagrebu, Ilica 30. Hans F. Blunck: Die grofle Fahrt. Insel Verlag, Leipzig, 2 RM. — »Stoletja je Nemčija prelivala svojo kri v službi tujih knezov in prepričanj, občudovala tujce in pozabljala svojih lastnih sinov slavo.« Tako se končuje svojevrstna knjiga, ki opisuje življenje enega svojih sinov proti koncu 15. stoletja, ki je še pred Kolumbom videl obljubljeno deželo »onkraj Gronlandije« ter zaman sanjaril o novem kraljestvu, katero bo ustanovil v novem svetu. Bil je nemiren duh, ki si je v služjbi danskega kralja pridobil ogromne skušnje o plovbi, se povzpel do časti kraljevega namestnika na Islandiji, se boril z Angleži in Švedi za svojega kralja in neodvisnost svoje ljubljene druge domovine Islandije. Boril se pa največ tudi z ljudmi, katerim je hotel dati drugo, rodovitnejšo in gozdnato pokrajino, brezmejno po svoji obsežnosti v primeri z nehvaležnim, skalnatim otokom, ki je neprestano grozil s svojim ognjenikom Heklo. Boril se z edino žensko, ki jo je kdaj ljubil, s svojim najljubljenejšim sinom — reformatorem, v katerem je videl preroka novega kraljestva. Vse ga je pustilo na cedilu in tik pred odhodom, katerega je hotel izsiliti kljub vsem oviram, ga je zabodel njegov življenjski sovražnik — poosebljena Islandija. Knjiga sicer ni tendenciozna, nagiblje se pa le bolj na stran reformacije, ki je začela takrat vreti v Nemčiji in ne more prikriti nevolje nad Rimom. narodnega valovanja, ki pisatelju jemlje čas za preudarek in jezikovno čiščenje. Slovakische Rundschau št. 1. in 2. — Na Slovaškem je pravkar začel izhajati nov časopis v obliki revije Slovakische Rundschau, katerega prva številka je izšla dne 7. julija, druga pa teden dni kasneje. List izhaja v nemškem jeziku in obravnava sodobno slovaško politično, gospodarsko in kultar-no življenje. V reviji sodelujejo današnji najznamenitejši slovaški politiki, kakor Durčansky, Tuka in drugi. Časopis ves izhaja iz življenja nove samostojne slovaške države, kakor je nastala 14. marca 1939, ko je nastal češki protektorat v Nemčiji in se je takrat Slovaška od Češke ločila, a ostala v kar najtesnejših vezeh z Nemčijo. Nas utegne posebej zanimati, kakšna je kultura, posebno književnost na Slovaškem prav v tem zadnjem poldrugem letu samostojnega državnega življenja Slovakov. V ta namen hočemo tu navesti odstavek iz članka, v prvi številki pričujočega časopisa izpod peresa Jana Sedlaka Slovaška književnost v sodobnosti. V prvem delu tega članka govori pisec o slovaški književnosti od romantike preko realizma, v drugem pa prehaja na sodobnost. O zadnjih dveh letih pravi takole: »Po 14. marcu 1939. leta se je začelo slovaško življenje tudi po svoji kulturni strani razveseljivo razvijati. Prej med seboj tako raztresene moči 60 se vse združile, da bi pospešile kulturno in narodno bogastvo, glasovi prepirov in ideoloških bojev pa so povsem utihnili. Slovaški narod ima visoko kulturo. Književni umetniki se razvijajo, druga za drugo si sledijo pesniške generacije po zmerom novih potih v književnosti in bele-tristično ustvarjanje se razvija na prav razveseljiv način. Slovaški pesniki se ne zadovoljijo samo z motivi iz vaškega življenja, marveč se tudi prizadevajo, da bi v kar najsvetlejših barvah osvetlili zmerom bolj razvijajoče se življenje slovaške države. Največje pomanjkanje se občuti pri ustvaranju izvirnih dramatskih pesnitev, vendar pa je tudi tukaj nadarjeni dramatik Ivan Stodola ustvaril že pomembna dela, ki so vzbudila zanimanje tudi na veliki zamejskih odrih. Slovaški literarni časopisi (Elan, Slovenske pohlady, Kultura, Zivena, Nove slove) marljivo beležijo ta mnogo obetajoči tempo slovaškega umetniškega napredka in dajejo mladim talentom priložnost, da bi se razvili. Sistematična slovaška znanost, ki obsega vsa področja enanja, je v nastajanju in se organizira na slovaški univerzi in še po drugih kulturnih ustanovah. Slovaški narod, ki je v svoji mladi slovaški državi nastopil r hitrem tempu novo pot k resnici in lepoti, gleda tudi na kulturnem področju prav lepo bodočnost pred seboj.« F. J. Lon don z okolico. Angleške oblasti so odredila, da se vzhodni in severovzhodni del Londona evakuira. ŠPORT Krasen pokal za zmagovalca banoy. kolesarskega prvenstva ki bo v nedeljo, 11. t. m., je poklonil ban dravske banovine g. dr. M. Natlačen. To lepo spominsko nagrado bo prejel v trajno last oni dirkač glavne kategorije, ki si bo osvojil prvenstvo dve leti zaporedoma ali pa trikrat v presledkih. — Tako pokal kakor vse ostale nagrade bodo na vpogled od petka popoldne do nedelje zjutraj v izložbenem oknu Gospodarske zveze na Tyrševi cesti 29. — Gosp. banu za omenjeno nagrado kakor mestnemu županstvu za gmotno pomoč ter vsem ostalim dobrotnikom, ki so k tej prvi prireditvi količkaj pripomogli, 6e upravni odbor Slovenske kolesarske zveze najtop-leje zahvaljujel * Avtomobilisti in motociklisti, ki bodo v nedeljo, 11. t. m. predpoldne slučajno vozili na progi Ljubljana—Trojane—Celje, se z ozirom na banovin-sko kolesarsko prvenstvo vljudno naprošajo, naj ob srečavanju ali prehitevanju dirkačev vozijo previdno in z zmanjšano brzino, da se tako izogne morebitnim nesrečam. — Obenem se naprošajo tudi vsa gasilska društva in občinska oblastva krajev, skozi katere bodo kolesarji vozili, da po svojih močeh pazijo na red ob prehodu državne ceste, posebno v naseljih. Odhod dirkačev iz Ljubljane bo 6, oz. 7 zjutraj, prihod v Ljubljano pa ob pol 10, oz. pol enajGtih. XVI. mednar. tenis turnir za prvenstvo Bleda Na novo urejenih tenis-prostorih na Bledu «e danes prično tekmovanja za mednarodno prvenstvo Bleda. Prireditelja tega turnirja »Belgrajski športni klub« in ljubljanska »Ilirija« sta z velikimi žrtvami pridobila najboljše jugoslovanske igralce. Iz Belgrada pridejo: Branovič, Smerdu Boris in Radova-novič, ki zavzemajo vidno mesto v jugoslovanskem teniškem športu. Med ostalimi udeleženci iz Belgrada so tudi odlični Bogdanovič, Bojovič, Marko-vič, srbska prvakinja Dragica Mitič ter izvrstna Seka Jovanovtč. Pričakuje se tudi prijava evropskega prvaka Punčeca ter Mitiča, Palade, Kovačeve in Florija-nove. Najštevilnejše bodo pa zastopani slovenski klubi. Med ljubljanskimi igralci bodo nastopili Šivic, Banko, dr. Smerdu, juniorja Milavec in Luckmann, ter mnogo obetajočih ljubljanskih juniorjev. Med damami bo pa nastopila inž. Elza Semec-Maire, tretja na državni listi, ki se bo sedaj skušala revan-žirati Mitičevi za poraz v Belgradu in Planici. Maribor pa pošlje svoja najboljša zastopnika Blanke-a in Albaneža ter ostale mariborske igralce. Opozarjamo udeležence tega turnirja, da je dovoljena polovična vožnja po obrazcu K-13, ki ga naj vsak udeleženec vzame na odhodni postaji. V torek se pa vrnejo belgrajski in ljubljanski igralci v Ljubljano, kjer bodo odigrali medmestno tekmo Belgrad-Ljubljana, na kar že sedaj opozarjamo občinstvo. Ilirija : Concordia Brez dvoma bo lahkoatletski dvoboj Ilirija : Concordia ena najlepših lahkoatletskih prireditev v Ljubljani v letošnji sezoni. Moštvo Concordije, ki je večletni državni prvak, je danes tako močno, da more še vedno nositi naslov najboljšega kluba v državi. Tudi ekipa Ilirije se je v zadnjih letih izpopolnila in dosegla visoko kvaliteto, saj je preteklo nedeljo osvojila primat v slovenski atletiki. V moštvu nastopajo odlični državni reprezentantiv-ci; kot so: Račič. Obersel, Glonar, poleg njih pa še mladi nadebudni juniorji. Z ozirom na izenačenost sil obeh klubov, moremo pričakovati napete borbe. Prireditev bo v nedeljo ob 5 popoldne na letnem telovadišču Sokola v Tivoliju. Prireditev' sama zahteva, da jo občinstvo po-seti in e tem pripomore k uspehu naših mladih Ili-rijanov. SK Slavija priredi juniorski turnir dne 15. avgusta na igrišču S. K. Mladika Eden najmlajših klubov bele Ljubljane II. razredna Slavija priredi juniorski pokalni turnir pod pokroviteljstvom častnega predsednika kluba gosp. Aleksandra Friedricha. Na turnirju nastopajo samo najboljši juniorji štirih klubov in to S. K. Mars, sedanjega ligaša, S. K. Jadrana, ki si je s fuzijo z Reko pridobil novih mladih moči, S. K, Mladika, ki že od nekdaj razpolaga s samimi dobrimi mladimi igrači in prireditelj S K. Slavija, ki ima kakor je že znano cel kader mladih, požrtvovalnih in tehničnih igračev, ki častno zastopajo barve, saj so v prvenstvu juniorjev dosegli častno 3. mesto. Turnir se bo vršil na praznik 15. avgusta dopoldne in popoldne. Zmagovalec turnirja prejme lep pokal, darilo predsednika kluba g. Kojiča. Vstopnina bo propagadno nizka 2, 3, 4 din, celodnevna 6 din. Športniki, podprite delo mladih in agilnih Slavijašev. Juniorski dvoboj SK Planine : SK Celje Po daljšem presledku bo prihodnjo nedeljo dopoldne na Glaziji ponovno zanimivo atletsko tekmovanje naših najmlajših atletov. Kakor je znano ima Sk Planina najboljše juniorje v Sloveniji, ki so si preteklo leto tudi priborili naslov slovenskih prvakov. Njeni atleti, kakor Potočnik, Urbančič, Gunde, Bratovž, Zele in drugi so nove nade naše atletike, ki bodo v kratkem imeli glavno vlogo v slovenski atletiki. Tudi Celje pridno skrbi za atletski naraščaj in nekateri so dosegli zelo vidne rezultate ter obetajo, da bodo tudi v bodoče uspešno branili priznani renome celjske atletike. Imena Kos, Taček, Veble, Deržek in drugih nam zato jamčijo. V nedeljo bomo imeli priliko primerjati sile vseh teh mladih in smo prepričani, da nas ne bodo razočarali. Zatorej ne zamudite prisostvovati temu zanimivemu dvoboju. Športni dan »Savice« » Športni klub »Savica« iz StražišSa pri Kranju bo priredil jutri v nedeljo, dne 11. L m. svoj šesti športni dan s sledečim sporedom: Ob pol osmih dopoldne table-teršo tumtr ra prehodni pokal. Ob 9 balkanska štafeta za prehodni pokal g. Knžnarja. Po štafeti tek na 1500 in 5000 metrov za pokala S K. »Savice«. Ob 14 predtekma »Savica« jun. » »Kamnik« jun. Ob treh popoldne glavna nogometna tekma »Savica« : »Bratstvo«. Po tej tekmi razdelitev pokalov in objava rezultatov v Sokolskem domu. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Vsi prijatelji športa vljudno vabljeni. Finci hočejo imeti olimpijske igre Svetovne olimpijske igre bi se morale pričeti — kakor znano — 20. julija t. 1. v Helsinkih. Neusmiljena vojska je prekrižala vse račune delovnemu finskemu narodu in žilavim finskim sinovom. Namesto svetovnih iger so imeli Finci v svojem olimpijskem stadionu domače športne prireditve, pri katerih so sodelovali domači športniki in telovadci in pri katerih je bilo 35.000 gledalcev. Pred tekmami pa je finski športni vodja Eric von Frenkell izjavil, da se bo Finska zavzela, da bo dobila izvedbo olimpijskih iger leta 1944, kajti vse okoliščine govorijo za to, da imajo Finci v prvi vrsti pravico do izvedbe omenjenih iger. šport ▼ Franciji se oživlja V nezasedeni Franciji se je polagoma le začelo prebujati športno življenje. Zadnjo nedeljo so že imeli nekaj športnih prireditev. V Marseillu se bile cestne kolesarske dirke, v lyonskem stadionu pa je bil manjši kolesarski miting. Nogometne tekme so že precej pogostne, v glavnem med raznimi vojaškimi moštvi. Glavni športni dogodek pa je bilo lahkoatletsko tekmovanje v Clermont-Ferrand, pri katerem so nastopali že nekateri »demobiliziran««. Vintousky je skočil s palico v višino 3.80 m, Winter je zalučal disk 40 m daleč in Peyre je pretekel 400 m v 51 sekundah. Poleg tega so pa imeli tekmovanje za športni znak. za katerega se je potegovalo nad 150 športnikov in telovadcev. Vesti športnih zvez, klubov in društev. STK Moste. Drevi sestanek vseh aktivnih nogometašev. Sprejemajo se juniorji. iSK Hermes. Drevi ob pol 20 bo redna seja centralnega orlliora v prostorih palače Grafika. Prosimo vse Kg. odbornike, da se te seje točno io zanesljivo udeleže. Dirkalm v opozorilo/ Ker se Je prav zadnji 6as pojavila viwt o nekih kolesarskih dirkah športnega dneva na Vrhniki, ki bo prihodnjo nedeljo, tn to prav lin dan, ko bo vsak zaveden organizirani kolesar na prvi prireditvi svoje matične organizacije, se s tem prepove sodelovanje na omenjeni prireditvi Vrhnike vsakemu verifieirnnemn dirkač-i. Proti kršiteljem zvezinih določb se bo postopalo v smislu sklepov kazenskega odbora. — Predsednik SKZ. ZFO Vsem tekmovalcem-telovadcem in športnikom ZFO v vednost! Opozarjamo vse tekmovalce-telovadce in športnike, ki se udeležijo letošnjih tekem Zveze fantovskih odsekov, da se pravočasno prijavijo za tekme. Za telovadne tekme, ki bodo 17. in 18. avgusta, se je prijaviti do 10. avgusta, ravno tako za plavalne tekme, ki bodo 16. avgusta v Kamniku. Za vse ostale tekme (lahka atletika, težka atletika in igra odbojka), ki bodo 24. in 25. avgusta, pa se je prijaviti do 15. avgusta. Vse tekme bodo na ljubljanskem stadionu, plavalne tekme bodo pa v Kamniku. Točno predelajte tekmovalni red, zasledujte navodila v okrožnicah in v »Slovencuct Lahkoatletske tekme celjske podzveze ■bodo v Četrtek, 15. avgusta, ob 8. zjutraj na Glaziji v Celju. Prijave naj odseki pošljejo takoj, najkasneje do 13. avgusta podzvezu