LJUBLJANSKI ČASNIK.
S t. 8(S.
Vtorift 28. Kosoperska.
1831.
„Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačnje se začelo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani sc odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in dcnnr, kteri more po novi postavi frankiran biti.
Vradni del.
Oznanilo.
Za pogorele prebivavco Ižanske se je pri tukajšni vradnii spet nabralo, namreč
1)	Po c. k. okrajnem poglavarstvu v Postojni z noto od 7. t. m. št. 7934 v Planini nabrani znezek z i O gold. 45 kr.
2)	Po c. k. okrajnem poglavarstvu v Kamniku z noto od 14. t. m. št. 8157 zbirek občine
Prevoj z .... . 6 „
Skupej 16 gold. 45 kr Ko se za razdeljenje teli milodarov na po-gorelce potrebno stori, se ob enim Ijudomilom dobrotnikom serčna zahvala javno izreče. Ljubljana 23. oktobra 1851. C. k. okrajno poglavarstvo.
zmožni, povabijo, pred ko je mogoče, vendar naj dalj do 16. novembra t. 1. po pismu na bankno vodstvo na Dunaju, svoj namen razglasiti.
Koj ko ta doba preteče, se bo tistih sto gospodov deležnikov, ki so temu občnemu povabilu zadostili in ki so zmožni po predsloječih odločbah biti odborniki, posebej poklicalo delnice vložiti, kar se mora naj dalj do 10. decembra t. 1. zgoditi.
Nato se bodo naglo odborniki razglasili. Dunaj 15. oktobra 1851.
Pipitz, bankni poglavar. Sina,
banknega poglavarja namestnik. B e n v e n u t i , bankni vodja.
Osnova austrijanske narodne banke zapopade o representacii banknega društva sledeče predpise :
§ 5.
V banknih zadevah glasovati, so le tiste udi opravičeni, hi so v lastnem imenu deležniki banke, in se zamorejo skazati s predpisanem posestvu vsako leto od banknega vodstva naznanjenega števila delnic.
§. 22.
Bankno društvo vodi odbor in vodstvo, ktera imata vse zadeve banke preskerbovati. §. 23.
Te representacie in vdeležtva se zamorejo le tisti vdeležniki, ki so austrijanski deržav-Ijani in svoje imetje prosto oskerbujejo in potrebno število delnic imajo, vdeležiti. Posebno tisti so izključeni, o kterih premoženju se posojivci oglase, ali ktere postava za nezmožne naznani, pred sodbo veljavno pričati.
§. 24.
Bankni odbor ima iz sto udov obstati.
§. 25.
Tisti deležniki so udi odbora, ki imajo po spričbi deležnega vpisnika, šest mescev pred in o poklicanju odbora naj več delnic. Pri enakem številu razsodi poprejno število v deležnem zapisniku. Posest delnic se ima vendar en mesec pred zborom odbora po vložitvi delnic pri banki dokazati.
Opomba. Te delnice se morajo tedaj na ime zadevajočega deležnika vpisati, in datirane biti od 1. januarja 1851 ali pa še od popred.
§. 27.
Vsak ud odbora sme le sam priti, opolno-močnega ne sme imeti, in tudi pri posvetovanju in odločbah, naj ima več ali manj delnic, in ako se posvetovanju tudi v večih lastnostih vdeleži, ima le en glas.
Da se po §. 24. odločeno število od sto udov za pervi odborni zbor doseže, se tedaj vsi tisti gospodje deležniki, ki imajo naj manj pel delnic, in žele biti odborniki, ako so po predstoječih paragrafih bankne osnove zato
22. oktobra 1851 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju LXIV. del občnega deržavnega zakonika in vladnega lista in sicer v edino-nemškem, kakor tudi v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 232. Cesarski ukaz od 5. oktobra 1851, po kterem se odločbe o pobiranju še iz časa moči odrajtvilne postave od 9. februarja 1850 (št. 50 derž. zak. in vladni list) zastale sodniške in zemljišnc in druge rednišne odrajt-vila vstanove.
Dunaj 21. oktobra 1851.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
Od tečaja 1850 je poslednjič prišel CLXV. del občnega deržavnega zakonika in vladnega lista v češko-, taliansko-, slovensko-, serbsko- in horvaško-nemškem dvojnem izdanju 15. oktobra 1851 na svitlo in je bil razposlan.
Zapopade pod.
Št. 497. Cesarski ukaz od 6. novembra 1850, s kterim se sodniško vravnanje zaGa-licio in Lodomerijo z Krakovim, Aušvicam in Zatoram in Bukovino vstanovi.
/S tem delom je tedaj češko-nemško, taliansko - nemško, in slovensko - nemško dvojno izdanje občnega deržavnega zakonika in vladnega lista tečaja 1850 dokončano.
15. oktobra 1851 je bilo tudi romansko-nemško dvojno izdanje XLV. dela občnega deržavnega zakonika in vladnega lista izdano in razposlano.
Dunaj 21. oktobra 1851.
Od c. k. vredništva občnega deržavniga zakonika in vladniga lista.
Hevradiif del«
Pomočik obiskanje šole poboljšati.
Med zaderžke, ki veselo nepredovanje naših narodnih šol močno zavirajo, se po pravici tudi šteje slabo obiskanje šol. Tožba uči-
telov je splošna, da otroci vse prepogosto iz šole ostajajo, de jih stariši premalo k šoli per-ganjajo; jih pogosto clo v šolo ne pustijo, ali jih saj zavolj vsakiga nar manjšiga posla doma obderžijo. Kdor je že kedaj per šolah kej opraviti imel, ve, kolika pomota per učenji de je to , ker se more vedno z enimi ponavljati, kar se je drugim že razložilo, tako de per vsi svoji pridnosti učitel s podukam le nikamor naprej ne more. Vprašanje tedaj, kako bi se slabo obiskanje šol poboljšalo, gotovo ni nepotrebno. Se ve, de, ako se šola slabo obiskuje, morajo učiteli nar poprej brez vse samosvoje ljubezni se poprašati, ali niso morebiti sami krivi, de otroci neradi v šolo hodijo, ali de jih stariši neradi v šolo pošiljajo? Ako je to, se tudi samo od se razume, de se morajo narpoprej učeniki poboljšati, potem se bo tudi obiskanje šole poboljšalo. Vender od tega tukej ne govorimo, in skušnja uči, de tudi prav umnim, prijaznim in marljivim uče-nikam slabo obiskovanje šole veliko nevolje in jeze perzadene. Mi samo v nekim resničnim zgledu eniga pomočka opomnimo, ki bi utegnil sploh per vsih šolah, kar njih obiskanje zadeva, mnogo koristiti.
Prišli so mlad kaplan po komej dokončanih šolali na neko taro, ktera je s šolo zlo slaba bila. Nedeljska šola je bila komej boljši, kakor nobena, in tudi vsakdanjo šolo so otroci zlo zlo neredno obiskovali. Ker so se kmalo prepričali, de nista ne učitel ne poprejšni ka-tehet tega kriva bila, so bili toliko bolj žalostni, ker so menili, de se sami v šoli prav vesti ne znajo. Ker sta jih pa učitel in g. fajmošter tolažila, de je to že prej ravno tako bilo, in de je le ljudstvo za šolo preveč zaspano, so se začeli v pridigah in keršan-skih naukih za šolo potegovati, ter so dokazovali nje korist in potrebnost, pa kaj — le gluhim ušesam so govorili! Začeli so potem tudi z ojstrim svariti, pa tudi ni nič zdalo. So si tudi z učitelam vred po svoji moči v šoli perzadevali, — pa je bilo le vse per starim. Ali glej! brez de bi bili iskali, so naj-šli pravi pomoček! Ker so vedili,de je branje lepih bukev posebno mladim ljudem koristno, in de jih nar bolj leniga pohajanja ovaruje, ki je le prerado perva stopinja k grešnimu znanjenju , pohujšanju in razujzdanju, so si kmalo lepo reč perpravnih pobožnih bukvic v ta namen oskerbeli. Kdorkoli je potem k njim prišel, so ga poprašali, ali kaj brati zna, in vsakimu , ki je bil branja vajen, so tako rekoč kake bukvice v branje posilili. Pa saj tega ni dolgo treba bilo. Komej so ljudje zve-dili, de se per kaplanu toliko lepih bukvic dobi, seje znašlo tudi bravcov dovolj. Posebno ob nedeljah in praznikih je bila kapla« nija vsa živa. Eden je prinesel bukvice nazaj in dva druga sta že z njim prišla, ter za nje prosila. Med tem pa se je posebno nedeljska šola od nedelje do nedelje polnila, pa tudi v vsakdanjo šolo so otroci bolj pridno hodili. Kaplan so se čudili temu, pa si niso zrajtali, od kod de to pride. Pa zdaj je prišla ktera mati, zdaj kteri oče, ter je blezo
takole govoril: »Prosil bi jili, ko bi še tudi mojiga fanteka ali dekleta v šolo vzeli; prišel sim unokrat k svojimu sosedu, in njegova hčerka nam je iz bukvic, ktere so ji oni posodili, toliko lepih reči brala, de smo vsi po versti okoli mize jokali. Bad bi imel, ako bi se tudi moj fantek branja pervadil". In tako ni govoril kar eden , ampak s takimi in enakimi besedami je prišlo starišev in mladih ljudi zmiram več in več. Takrat so še le kaplan spoznali, de niso oni, ampak de je le branje lepih bukvic zaspane farmane nekoliko zdramilo in za šolo vnelo; in šola, dozdaj njih žalost, je bila s časam njih nar veči veselje, akoravno je ostalo še zmiram veliko poboljšati in popravljati.
Ta zgled nam pa le staro resnico poterdi, de se ljudstvo precej nobene nove naprave ne prime, dokler nje koristi s svojimi lastnimi očmi ne vidi, in nad sabo tako rekoč ne občuti, zakaj tudi tam je bilo potčm mnogo far-manam prav serčno žal, de se niso v mladosti branja naučili. Pomoček tedaj, ki ga v poboljšanje obiskanja šole jaz svetujem, je ta, de naj bi se povsod, kjerkoli je mogoče, po farah bravnice napravile, kar so pridni duhovniki v naši škofii že na več krajih srečno izpeljali.
Težava per teh bravnicah je leta, de ljudstvo nobeniga praviga veselja do njih nima, če se nobeden duhovnih gospodov x njimi ne peča; kar pa na drugi strani veselo priča, de ljudstvo še zmiram svoje nar veči zaupanje do svojik dušnih pastirjev ima. To bi res tudi nič ne djalo, ako bi le vsi gospodje sto rečjo enako veselje imeli, pa dokler nekteri z veliko skerbjo bravnice napravljajo in podpirajo, se njih nasledniki le neradi in mlačno tega dela primejo, ki je zares z mnogimi sitnosti-mi spleteno; tedaj začnejo bravnice zopet žalostno pešati, kar se jc že tudi per nas zgodilo. Dokler tedaj bravnice na kaki boljši in stanovitniši podlogi osnovane ne bojo, bi bilo pa saj želeti, de bi gospodje vsak za se po svojim premoženji male bukvarnice si napravili, de ljudstvo duhovske jedi ne bo stradalo. Tudi se le po tem takem ljudstvo z mnogimi bukvami soznani, in eden si omisli te, drugi druge. Kaj namreč pomaga, ako se še tako lepe bukve za ljudstvo spisujejo, ako pa ljudstvo od njih nič ne zve. Na samo priporo-čenje po časopisih si ne bo lehko kteri kmet takih bukvic omislil, bi utegnil tydi res lehko goljufan biti, temuč on hoče bukvice poprej pregledati, potem jih še le kupi, če se mu zdijo denarja vredne. — Vem sicer kaj nekteri porečejo, de so ljudje nehvaležni, de na bukvice premalo gledajo, vse pomažejo in raztergajo, pozgubijo ali clo vtajijo in še nazaj ne perneso. To vse so tudi zgorej omenjeni kaplan skusili od konca do kraja; pa kakor se oni niso nikoli storjenih stroškov ke-sali, se gotovo tudi ž njimi vred noben drugi ne bo: tako obilno duhovski dobiček časno zgubo prevaga.	K—.
(Danica.)
Austrijansko cesarstvo. Horvaška.
V seji društva matice ilirske 17. t. m. priobči gospod podpredsednik Ivan Kukuljevič list gospoda Ljubita, fajmoštra na otoku Bra-ču, v kterem ti fajmošter ponudi društvu, da bi se na stroške matice izdalo: «) Bokopis Petra Kanaveliča iz šestnajstega veka pod imenom „Kolomanida", kterega pošlje za ugled trinajsti spev. To delo je sostavljeno iz 24 spevov, njega predmet je slavodobitjc ogerskega kralja Kolomana; ko jc na Dalmacio planul, in mesta dalmatinske podjarmil: Za-dar, Spliet, Trogir itd. b) Sostavljeno svojim
trudom zgodovino književnosti slaveno-dalma-tinsko. c) Življenopisni rečnik dalmatinskih mož.
Odbor matice je sklenul gospoda fajmoštra Ljubica pismeno prositi, da naj pošlje izvirni rokopis vsih treh sostavljenih del, da jih bo zamogel odbor pretresti in potem odločbo storiti.
Avstrijanska.
54. del deželnega zakonika prinese sledeče zastran vkvartirovanja deželne žandarmerije.
Deželna žandarmerija se ima v raznih kronovinah tako razstaviti, kakor je bilo to vsled organske postave 18. Januarja 1850 in po določbah ministerskega razpisa 8. Februarja 1850 št. 407/m. zn. od v to poklicanih političnih upravnij z ozerom na namene te var-stvine naprave dogovorno z dotičnimi žandar-merijskimi regimentnimi poveljništvi že preraj-tano, ali kakor se bo po prihodnji potrebnosti še dalje prerajtalo in vstanovilo.
Ako se je to zgodilo, gre političnim uprav-nijarn za vkvartirovanje skerbeti, kakor je treba, se za to, če ni drugače, sile poslužiti in vkvartirovanje skerbno nadčuvati.
Storjenim pritožbam se po predpisani pri-tožbini poti zadostuje; če kdo pri ministerstvu pomoči iše, jo imajo podredjene oblastnije in osebnije po deželnim poglavarju, in regiment-ne poveljuištva po žandarmerijski občni inšpekciji iskati.
Vkvartirovanje žandarmerije ima praviloma kot stanovitno veljati, žandarmerija ima povsod spodobno in njenimu službnimu poklicu primerno staniše tirjati.
Prostoriša, ktere so po predpisu zastran vkvartirovanja armade dne 15. Maja 1851 §.21 vkvartirovanja čet oprostjene, vživajo to oprostjenje tudi glede žandarmerije.
Verh tega je glede na vlastno službno razmero te naprave tudi gledati, da je žandar-merijska kasarna po mogočosti samostojno poslopje. Kjer to ni mogoče, ne sme pod tisto streho ne gostivnica ne drugo tako zberališe biti, in žandarmerijske prebivališa nej so od druzih gostačev tako odločene, da ne morejo eden k drugimu zahajati.
Nižji oficirji morajo za vlakno pisarnico v žandarmerijski kasarni prebivati, ravno tako ima krilna pisarnica v kasarni biti, in sme izjemoma, če ni drugače mogoče, v ritinoj-strovim prebivališu znajti se.
§. 3.
Kaj sme žandarmerija glede nji gredočega prebivališa terjati, je v priloženih izkazih natanjko zaznamovano; in sicer zapopade izkaz A , kaj gre oficirjem, vojaškim osebnijam in žandarmom, izkazi B, C. in D, ktere orodja gredo za staniša in razkaz E, kaj gre za hlev.
§. 4.
Bazun siceršnih kvartirskih potreb je še v vsakim regimentnim okraju treba: a. Za regimentno poveljništvo (komando). 5 sob za regimentno pisarnico, 3 sobe za računsko pisarnico, 1 soba za avditorja, 1 soba za regimentni hram, 1 pisarnica za ekonomijskega oficirja, 1 dobro zavarovana zapornica za žandarme in 1 stražnica.
b. Za zalogno krilo: Potrebni prostori po razmeri od regimentne-ga poveljništva razkazane, nestanovitne potrebe za vadbo mož in konj, glede prostorov, ki se imajo za vadbo v jezdbi dobili, pa le samo, če ni vojaških jezdnih šol, ki bi bile tudi za žandarmerijo.
c. Na mestu zalognega poveljništva: 2 sobi za zalogno pisarnico, I dobro zavarovana zapornica in 1 dobro zavarovan hram za obleko.
d. V vsaki vlakni postaji: 1 soba za vlakno pisarnico, in 1 dobro zavarovana zapornica za žandarme. Pohišne orodja in druge potrebne reči za spredej imenovano prostore razun zapornic in ječ sa v izkazu F zrazložene.
5.	,
Glede tega, kaj gre žandarmom glede kurjave in svečave, veljajo v posebnih razpisih znotranjega ministerstva vstanovljene v izkazu G razkazane določbe.
§. 6.
Stroške za vkvartirovanje deželne žandarmerije, vštevno v izkazih B do E imenovanih pohišnih orodij in druzih potrebšin, kakor za svečavo v hlevih, potem za svečavo in kurjavo prebivališ nižjih oficirjev in primaplanistov, zadnjič za prostore , ki ji gre po 4 popraviti , ima dežela po nalogi na naravne davke v celim regimentnim okraju poravnovati. — Če pa regimentni okraj dve ali več kronovin obseže, imajo te stroške za štab in zalogno krilo regimenta občno, nasproti pa stroške za verh tega v kronovini štacionirani dele iz lastnih deželnih pomočkov nositi, sicer pa ima velikost v vsaki kronovini štacioniranih delov tudi pri izmerjenju doneska k občnim stroškom za štab in zalogno krilo kot merilo služiti.
7.
Povračilo za staniša štabnih in višjih oficirjev, potem primaplanistov, ki ga je iz žandarme-rijskega zaloga dajati, ostane za zdaj v do-sadanji izmeri, in sicer za regimentnega poveljnika brez razločka njegov šlabno-oficir-
ske šarže s ...... 500 gold.
za vsacega druzih štabnih oficirjev s......... 400 „
za ritmoštra s ...... 300 „
za regimentnega adjutantu in nižjega oficirja z..... 200 „
za avditorja po njegovim vojaškim značaju s..... 300 „ ali
za ekonomijskega oficirja in ra- 200 „
čunovodja s....... 200 „
za primaplaniste s..... 60 „
Izjemo za Dunaj vstanovi ministerski razpis 8. Oktobra 1850 št. 4987/m. zn.
Te zneske gredo potem, če žandarmi pristo-ječo naturalno staniše z orodjem in kar gre k temu, terjajo, soseskam, ki kvartir dajajo,in ozeroma obstoječemu deželnemu vkvartirovanj-skemu zalogu, ali pa tistemu zalogu odrajto-vati, iz kterega se je morde omišljenju predplačiloma dalo; če pa imenovane povračila v denarjih žandarmi sam prejemajo , jim je iz tega tudi najem kvartirja, hleva, klanice, kakor tudi vse kakoršne koli potrebe pri kvar-tirju, in zlasti nižji oficirji in primaplanisti kurjavo in svečavo, ktera jim sicer gre, za se in za svoje ljudi špogati.
Za navadno snaženje staniš je tistemu, kteri ima kvartir, oselej lia svoje stroške skerbeti: to velja tudi glede iztroškov za vsakoletno beljenje takrat, kadar denarje za kvartir sam dobi, če pa soseska denarjev prejema, se ima to na stroške soseske zgoditi, ktera kvartir daje.
§. 8.
Za v §. 4 pod a. zaznamovane prostore se plača soseski ali njo namestujočemu zalogu za zdaj 600 gold. vstanovljene letne plače iz deržavnega zaklada.
Druge prostore, ki so v tajistim §. pod b. c. in d. imenovani, ima soseska priskerbeti.
K njim gredoče orodja in druge polrebšine, ki so v izkazu F, se iz kanclijskih pavšalov omislijo in ohranujejo.
Kar snaženje v 4 imenovane prostore utiče, ima soseska pri regimentnih štabnih pi-sarnicah samo vsakoletno beljenje sob in mo-stovžev , sekretov i. t. d., pri ostalih prostorih pa zraven beljenja tudi vsaktero snaženje po potrebnosti oskerbovati.
$. 9.
Za prebivanje žandarmov v soseskini kasarni ali žandarmerijski najeti sobi z popolnim primernim orodjem, tode brez kurjave in brez svečave staniš, potem za vsakoletno enkratno beljenje in vsaktero snaženje po potrebnosti se kvartir dajoči soseski ali njo na-mestujočemu zalogu iz deržavnega zaklada za slednjega moža za dan eden in pol krajcarja, in za službnega konja od hleva, luči in hlev-nega orodja na dan en krajcar poverne, in ta povišani povernivni znesek se ima si. dnem tistega mesca začeti, ki pervi pride.
§■ i«.
Vse imenovane določbe zadevajo stanovitno vkvartirovanje žandarmerije v njenih postajah.
Glede spodobšin v službnih opravah zvunaj postaje ima to le veljati:
a.	Ko je žandarmerijski oficir zvunej postajnega mesta v službi, sme zastran svojega staniša tajisto tirjati, kakor armaden oficir, po 28 postave zastran vkvar-tirovanja 15. Maja 1851 o prehodu; kar ima plačati, mu je brez ozera na dnevno prejemšino zdajci storiti in to žandarmerijskemu zalogu zarajtati.
b.	Ako so žandarji, od stražmoštra nazaj, čez 24 ur v uuanji službi, torej prinu-djeni, zvunej postaje prenočiti, smejo enako kakor armada na prehodu, potrebno prebivališe in hrano terjati, županij-skemu predstojniku pa spavninoin hrano po §§. 30—32 predpiso 15. Maja 1851 iz svojih priboljškov (dnin) plačati.
§• 11.
V redkih primerljejih, ko je deželna zan-darmerija zgolj na prehodu, brez da bi v službi bila, torej ko dnin ne vleče, in za kaj časa kvartirja potrebuje; kakor n. pr. o prestavi k drugemu regimentu ali oddaljenem krilu, pri poti po nove konje, i. t. d. se je popolnoma po za začasno vkvartirovanje armade obstoječim predpisu ravnati Na Dunaju 25. Julija 1851.
Oprava
ali pohišje kvartirjev za oficirje in štabne pri-družnike. Za štabnega oficirja. En opravljen posteljnjak (spampet). Ena omara za oblačila obešati, dve omari
s predali. Šest miz s ključavnicami. Dve zoli. Osemnajst stolov. Pet pljuvavnic. Dve stcnni zerkali.
Za strežeta. En opravljen žandarsk posteljnjak. Ena skrinja za oblačila. Ena miza. Dva stola. Dve pručici.
Za ritmojstra.
En opravljen posteljnjak. Ena omara za oblačila obešati in ena s predali.
Štiri mize s ključavnicami.
Ena zofa.
Dvanajst stolov.
Tri pljuvavnice.
Eno majhno stenno zerkalo.
Za strežeta. Kakor zgorej.
Za nižjega oficirja. En opravljen posteljnjak. Ena omara za oblačila obešati in ena s predali.
Dve mizi s ključavnicami. Ena zofa. Šest stolov. Dve pljuvavnici. Eno majhno stenno zerkalo.
Za strežeta. Kakor zgorej.
Razun tega za vsacega oficirja ena nočna omarica, cn obešilnik za oblačila in ena posoda vmivavnica, kakor tudi ena steklenina in en kozarc, poslednjič strežetu en obešilnik za oblačila.
V krajih, kjer namesti peči kamine imajo, mora kvartirodajnik tudi za kamine potrebno opravo in kjer ni posebnih zahodov potrebne odsebnice pripraviti.
Vsaki oženjeni žandarmerijski oficir sme tudi popolno posteljo, omaro za oblačila obešati in štiri stole več tirjati.
Vse pohišne orodja za oficirje imajo furnirane ali politirane ali kjer take niso navadne, iz mehkega leza z oljem premazane in rabljive biti. •
K a j je za stanico žandarmerijskega podoficirja (straž-mojstra in korporala) treba.
1 popolna žandarmerijska postelja.
1 miza za pisarijo.
1	miza s ključavnico.
2	stola. 1 klop.
1 pljuvavnica.
1 obešilnik za oblačila in orožje. 1 polica za kruh.
1 kositarast svečilnik z vsekovavnikom. 1 jerin z verčem in kozarcom. 1 ormara za oblačilo in pisma (predeljeno). 1 sirkova kertača. 1 metla vsak mesec. 1 kositarjasta smetišna lopata. 1 lesena ura.
Posteljna oprava mora boljši baže, rujuhe dobrega domačega platna, oba koča 15 funtov težka, in postelje dovolj široke ter dolge )iti, da se more mož dobro spočiti.
4.
Vse orodje in posteljne oprave morajo vedno rabljive biti. Rujuhe in blazinske prebleke morajo v poletnih mescih vsacih 14 dni, v zimskih vsak mesec premenjene in oprane biti. Motroce in blazinske prebleke, potem koče in cehto je vsako leto enkrat oprati. Takrat se morajo pa motroci stepsti in prerifljati, cehte vnovič napolniti. Poslednje se morajo vsake 3 mesce v letu napolniti.
5.
Kjer je mogoče, mora vsaka žandarmerijska stanica posebno kuhinjo imeti. Ce je pa več tacih žandarmerijskih stanic v eni hiši, se ima vsim skup ena dovolj prostorna kuhinja od-tazati.
Poglej izkaz D 3 in 4. Za furirja, profosa in nadkovača. Kakor zgorej.
K a j je za slanico žandarmov treba. 1.
Praviloma ne sme v žandarmerijski stanici več kot štirji možje stanovati.
Oženjen žandar sme posebno stanico z dvema posteljama tirjati.
2.
Orodje ima tako le biti:
a.	Za vsacega moža ena postelja; med posteljo pa mora najmenj tri komolce pro štora biti.
b.	Ena občna miza z miznico.
c.	En stol za vsacega moža.
d.	Ena občna klop.
e.	En obešilnik za obleko in orodje.
f.	Ena polica za kruh.
g.	En oblečnik.
h.	En verč za vodo z krovom in podstalcom
i.	Ena omara za pisarijo in obleko z dvema
ključama za dva žandarma. k. Ena vmivalnica z verčem in kozarcam. 1. Ena pljuvavnica.
m. Ena kositarjasta lampa s podstalcom. n. Ena „ smetišna lopata, o. Ena ročna kertača. . p. Ena metla vsak mesec.
3.
Vsakemu žandarju gre enojna železna postelja , potem ovnati in žimnati motroci in pod zglavniki in napoljene cehte, dve rujuhi, po J leti en, po zimi dva ovnata koca.
Orodje žandarmerijske kuhinje ima biti:
1	vodnjak.
1 do	2 lopati.
1 do	2 verča.
1	deska za nudeljne valjati z valjarjem.
1	kuhinjska miza.
1	kuhinjski ploh.
1	deska za meso rezati.
1	pomijnik.
2	kuhovnici.
1	železen možnar.
1	železne vilice.
1	železen nož.
1	železna penjenica.
1	ribežen.
1	majhna sekira.
2	ognjišne koze.
1	kleše.
1	lopata za žerjavca.
1	krevlja.
1	kositarjast cedivnik.
1	sito za juho precejati.
1	šetinasto omclo.
1	sklednik.
6 do	8 lonc dvoje baže.
1	jerbas za terg.
1	lesena smetišnica z lopato.
2	metli vsak mesec.
3	do 4 ločene koze.
2	ploščka za vsacega žandarja.
1	kositarjast svečilnik z vsekovavnikom.
(Konec sledi.)
Tuje dežele. Laška.
Iz Laškega se piše, da je bolezen na grozdju na Rimskem popolnoma nehala.
Amerika.
V Kanadi, angleški naselnii v Ameriki, je bilo angleško bandero na tergu očitno sožga-no, ko so zvedili, de je kraljica katoličanam sovražno imensko postavo podpisala.
Azija.
Vstaja na Kitajskem se še vedno širi, vtaj-niki že Kantonu žugajo. Bati se je, da bo kupčijo vstaja zadušila. — Iz Muškata se naznani, da je ondi nemir vstal. Sirdari iz Kan-dahara so Herat posedli.
*	V Kini je umeri slavni misionar dr. Giitz-laff.
*	Wahabiti, stara rodovina Turkov in ne-spreobernljivi verniki Muhamedanske vere, ki so sovražniki vsih novih poprav, so priderli serditi v Meko in Medino, in vse pokončali, kar je po novim. Vlada je v hudi zadregi.
Ljubljanski novičar.
* 22. oktobra smo pervikrat prejeli nov serbski časopis „Južna Pčcla."
Hi*',
Zlata hruška.
(Drugi del).
(Dalje.)
Zopet mine teden, gospa gre v cerkev in Radovedec za njo. pozabljivost je že pri moških sitna reč, pa pri ženskih je posebno dostikrat vzrok velike nesreče. Še v mlajših letih jo gospodična Okažar (de ime skrajšamo, ker se pri nas sploh zdaj rado prikrajšuje) nekam padla in precej velko rano pod oko dobila. Nje lepoto bi bilo vtegnilo to zlo po-kaziti, pa k sreči so bile lepotične obezila že znane, ki so ji pred očmi ljudstva znamnje rane popolnama krivale. Pozabljivši tako vidi v svoje začudenje množica razun peg novo še veliko veči popako. Ona sama še le to zapazi, ko jo pri pridigi zaspanec prime in se z rokami pod oči vpre ter z mazincam ravno v ljuknico rane zadene. Rela in rudeča jo zapored preletavata: v tako sramoto in strahota ta zadeva pripravi. Po nobeni ceni noče zdaj z drugimi ljudmi iz cerkve iti, ampak komaj je pridiga ven, se že vzdigne in proti vratam koraka. Še bolj hitro pa plane tudi prestrašeni Radovedec na konja de bi gospa za njegovo hojo ne zvedila. Pa kar (udi nar bolj skušenimu ministru odide, se vender ne moremo bistrimu očesu ženske prikriti. Okažar spozna od deleč konja, naglo tudi hrabro postavo jezdica vgane in kar je še bolj čudno tudi namen njegove poti se lepi, cenjeni in se cenijoči gospodični zazdeva. Njena perva misel je zdaj popolno odpuščenje njegove prederznosti; druga: domu pridši si obezilo, prilepiti, in tretja: tako okinčena postavniga Radovedca poklicati in mu oznaniti, de njegova služba pri konjih neha in
de ga perviga svojih služabnikov zvoli. Vse te in morebiti še druge misli ji bistra ost oči obudi, kterim se podoba Radovedca toliko krasneji zdi, kolikor bolj se v oblakovim diru zlatogrivca v daljavi skrije.
Komaj priveže Radovedec konja k jaslim, sliši pri vratih nagle stopinje pritlikovca, ki štalo odpre ter konjskimu služabniku k oblast-nici veli. Jeze narepenčeno misli Radovedec najditi, zakaj jasno mu je, de je njegova skrivnost razodeta; pa oko gospodične mu je predobro spričbo dajalo de bi duh jezo poznal. Trepeč stopi v prekrasno sobo in serce se mu zdajci olajša, zakaj z milim obličjem inšemi-lejiui sercam mu koraka oblastnici proti. Globoko se ji prikloni on in ona se smehlja; sra-možljivo mu poda ona roko in on pade na koleno in pritisne goreč poljubck na snežno polt. Konjski služabnik on biti neha, ter postane pervi strežet gospodične. Več se ne pogovarja z zlatogrivcam : beseda zlatolase gospe mu je sladkeji. Več svitle dlake srebernogrivca ne gladi: bolj bela od srebra je dlan Okažarke, ki jo po volji ljubkati sme. Radovedec je bil srečen, de mu je bila le roka pripušena, daljno napredovanje se mu je malo težko in prizadevno zdelo. Zakaj od dlana do čela je preskok kratek in še krajši od čela do lica in ust in kar bi še s tem dobljeno ne bilo, ne tirja nikdar Herkuljskiga dela v dosego.
Čudna naredba osode je, de ravno takrat, ko je kozarc sreče nar slaji, gotovo med slad-čico že tudi grenka pelinovca pride in de smo tega vselej sami krivi, tako de se nam nesreča, ki kmalo sledi popolnama zaslužena zdeti mora. Ko sije solnce je človeku malo mraz mar, ki vender po naravni napravi priti mora in dostikrat se tedaj ne zavaruje ob času
pred zimo. Pri osodi je to še loži in menj zameriti. Zakaj ko se nam srečno oberne, nas tako prevzame, de se nam celo nemogoče zdi, še kdaj nesrečnim biti in mi denemo varnost na stran in si zemljo podkupljujemo brez pre-miselka, de si lastno jamo napravljamo. Ti splošni osodi tudi Radovedec odšel ni.
Preskok do čela gospodične mu je že srečno stekel, ko ga enkrat mika ti začne vse izbe celiga poslopja pregledati. On vzame ključe, gre, odpirain gleda in pride tako v naj zadno sobo. Tu vidi v kotu tri kljuke in majhniga kodrastiga rujaviga škrata, ki je na teh kljukah pripet bil. Lasje mu stopijo po koncu in že hoče ven planiti, pa globok zdihljej, ki ga pripeti stori, ga prepriča, da se tega škrata ni bati. On tedaj naglo ves pogum, ki mu je po kotih serca sem ter tje razberskan ležal, skup pomede in prederzno škrata zaroti, zakaj de stoka. Še globokeji kot popred barani zdihne ter žalostno zarenči: Ne jezi se, da-našni dan še na bodečih kljukah poginem. Ta žalosten glas obudi v Radovedcu serčnost, ki je ni nikdar poznal. V sveti jezi zagromi proti škratu : Nikdar ti poginiti ne smeš; smert bi bila olajšanje zate. Vekomaj boš terpel, zakaj spuntal si se proti stvarniku in jez sim tisti, ki ti branim umreti in te večnim mukam prepustim. S temi besedami se Radovedec približa in škrata iz ene kljuke sname, misleč ga s tem pogina obvarovati. Potem pa koraka ponosno iz izbe in ko se mu vest oglasi, seji da hvaliti močno in praviti, de ga že samo to delo zveličati more. Pa enako zadovoljna je tudi škratova vest. Ona mu v kalne oči svitel, lesičji ogenj in na žnablje sladak smeh privabi, ki se kot zasmehovanje pobožniga Radovedca razložiti da. (Dalje sledi.)
Odgovorni vrednik: Dragotin Melcer. — Založnik in tiskar Jožef Blazni/i.
Vradni list št. TL
»•»ms. Razglas, 0^9.) 2
Nasleduje se vsled visociga denarstvinega ministerstva 8. t. m. št. 14733 visoki patent 7. t.,m. občno razglasi, s kterim se n. v. določbe zastran neposrednjih (nepremenljivih) davkov za upravno leto 1852 razpišejo.
C. k. davkno vodstvo v Ljubljani 16. Otobra 1851.
Gustav grof Chorinsky 1. r. c. k. poglavar.
Mi Franc Jožef Pervi, po Božji
milosti cesar Avstrijanski; kralj Ogerski in Češki, kralj Lombardski in Beneški, Dalmatinski, Hrvaški, Slavonski, Gališki, Vladi-inirski in Ilirski, kralj Jeruzalemski i. t. d., nadvojvoda Avstrijanski, velki vojvoda To-skanski in Krakovski; vojvoda Lotarinski, Sol-nograški, Štajerski, Koroški, Krajnski in Bu-kovinski; velki knez Erdeljski; mejne grof Moravski; vojvoda Gornje- in Dolnje-Siležki, Modenski, Parmezanski, Piačenski in Kva-stalski, Osvetimski in Zatorski, Tešinski, Fri-ulski, Dobrovaški inZaderski; pokneženi grof Habsburški, Tirolski, Kiburški, Goriški in Gradiškanski, knez Tridentinski in Briksan-ski; mejni grof Gornje - in Dolnje-Lužiški in Istrijanski; grof Hohenembski, Feldkirchski, Bregenski, Sonnenberški i. t. d. gospod mesta Teržaškega , Kotora in Slovenske meje , velki vojvoda vojvodine Serbske i. t. d. i. t. d.
Glede na potrebšine deržave, ki nastopijo v upravnem letu 1852, spoznamo za dobro, po zaslišanju Našega ministerskega zbora in deržavnega svetvavstva sledeče odločbe izdati:
1.	V upravnem letu 1852 se imajo zemljišni (gruntni) davek, davek od poslopij, pridob-nina in dohodnina (davek od dohodkov) s pri-kladi k tem dačam vred v tej izmeri in po teh odločbah odrajtati, ki so bile za upravno leto 1851 predpisane, kolikor Naš nasočipatent kaj druzega ne zapove.
2.	Ivronovinam, v kterih se zemljišni davek po iznajdkih stanovitnega katastra nalaga, se za upravno leto 1852 priverstijo krono vina Siležka in Dalmatinska, po tem mesto Krakovsko in Krakovska okolica s tim pristavkom, da se ima ondi redni zemljišni davek s šestnajst odstotki čistega katastralnega doneska izmeriti.
3. Ko se je stanovitni kataster v Krakovu in Krakovski okolici vpeljal , se bodo na mesti doslej obstavših, pod poprejšno vlado vpeljanih neposrednjih dač, tudi ostali pod 1) našteti neposrednji davki po odločbah za Ga-licio veljavnih jemali.
4) Ker se na Ogerskem, Erdeljskem, Her-vaškem, Slavonskem, v Serbski vojvodini in Temeškem Banatu dela provizorija zemljiškega davka v tekočem upravnem letu še niso mogle do konca dognati, se imajo v teh deželah po Našem sklepe 2. novembra 1850 za tekoče upravno leto zavkazani neposrednji davki tudi v upravnem letu 1852 poberati.
5. V loinbardo-beneškem kraljestvu se imajo neposrednji davki po odločbah Našega patenta 11. aprila 1851 v tisti izmeri poberati, ki za celo upravno leto 1852 pride.
Našemu ministru dnarstva je naloženo , te zaukaze izpeljati.
Dano v Našem poglavitnem in prestolnem mestu Dunaju 7. oktobra v letu tisuč osemsto eden in petdesetem, Našega cesarjevanja v tretjem letu.
Franc Jožef, s. r.
Schwarzenberg, s. r. F. lirauss, s. r.
Po najvišjem zavkazu: Ransonnet s. r. ministerskega zbora kancelijski vodja.
Razpis konkurza. oiocs
V krajnski kronovini je spraznjena stopnja okrajnega komisarja druzega razreda, s plačo letnih 800 gold. Kdor se za to stopnjo ali za konceptnega adjunkta z pripomočkom 400 ali 300 gold. oglasi, ima svojo osvedo-čeno prošnjo, ako je v deržavni službi, neposredno po predstojništvu vradnije in na vsako vižo do 15. prihodnjega mesca pri deželnem poglavarstvu vložiti.
Ljubljana 10. oktobra 1851.
Gustav grof Chorinskg, r. s. deželni poglavar.
št. 2253. Oznanilo. (190.) 2
Podpisani predstojnik deželne sodnije da na znanje, do bodo po prepisu §. 40. red. kaz. pravde porotniki za četerto porotno sejo v Ljubljani, katera se 17. novembra 1.1. začne, dan 29. oktobra t. 1. zjutraj ob desetih v sodnici
deželne sodnije v očitni seji po srečku vzdigniti. — V Ljubljani 9. Oktobra 1851.
K o r 1 žlahtni P e 11 e n e g g.
št. 270/3282. Oznanilo dražbe! (.'"Oc 2
V četertek 30. oktobra t. 1. dopoldne med deveto in dvanajsto uro bo v vradnem poslopju c. k. ekspositure na Savi v Litii nova javna dražba za najem ladijovlaka na Prusnikovem vodotoču na Savi z kmetijo vred, ki je zraven.
K tej dražbi se povabi vsak, kogar volja je to reč prevzeti po ukazu častitega c. k. stavbinega vodstva od 13. t. m. št. 3185 s pristavkom, da se zamorejo bolj natanjki pogoji med vradnimi urami tukaj pregledati, in da, ako bi bil ti ali uni zaderžan sam k dražbi priti ali bi ne hotel ustmeno ponudbo storili, mu je tudi prosto, pred začetkom dražbe na 15 kr. koliku pisano ponudbo vložiti.
Najem velja za eno leto, in kdor to reč prevzame, mu je prosto, ponudbo po lastnem prevdarku storiti, ker si poterjenje pogodbe na vsako vižo priderži.
C. k. ekspositura na Savi.
Litija 19. oktobra 1851.
št-10640• Razglas (**0 1
posojivcem zapustnine.
Pri c. k. okrajnem sodništvu ljubljanske okolice imajo vsi tisti, ki imajo o zapustnini 7. aprila 1851 umerlega posestnika pol zemljišča Janeza Čermana iz Žlebe hiš. št. 34, kakor posojivci kaj tirjati, 19. novembra se oglasiti in skazati posojilo, ali pa pismeno naznaniti, ker bi sicer ti posojivci, ako bi posojilo imetje preseglo, potem nič več ne mogli tirjati, razun ako jim kaka zastava gre.
Ljubljana 21. oktobra 1851.
C. k. okrajni sodnik Heinricher s. r.
Št. 10481. Proglas. (l 93.) C 2
Visoko c. k. deželno sodništvo v Ljubljani je z ukazom od 14. oktobra t. 1. št. 4180 Antona Cibarja izMatenji vasi za zapravljivca spoznati za dobro spoznalo.
To se s pristavkom sploh naznani, da se mu je gospod Janez Gams iz Loke za varlia dal.
C. k. okrajno sodništvo ljubljanske okolice.
Ljubljana 18. oktobra 1851.
Heinricher s. r.