Naročnina
Dnevno izdaja
za državo SHS mesečno Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemsrvc
mesečno 33 Din nedei|sRo izdaja celote nu v Jugo-slavlfl 120 Din, za Inozemstvo 140 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
l stolp. petlt-vrsio mali oglasi pol SC In 2 D, veCII o«|last nad 45 mm viSIne po Din 2-aO, vellltl po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din □ Pr: veCiem □ narocnu popust
Izide ob t z|ulraj
razen pondeliKa in dneva po prazniku
U rcanlšivo /e v Kopitar/evt ulici St. 6 111 Rokopisi se ne vračalo, nelranklrana pisma se ne spre/ema/o .«■ L/rednlSlva Telefon St. 2050, upravnlSIva St. 2328
Uprava le vKopitarlevi ul.Si.O ^ Čekovni račun: C/ubllana Sle v. 10.650 In I0.34P xa Inseiale. Sara/evoSt.756.1, Zagreb St. iO.OIl, Praga In Dunal St. 21.797
Vladna koalicija - najmočnejši političen čini teli
Belgrad, 13. nov. (Tel. »Slov.«) Savčičeva akcija je kakor se zdi, v stadiju čakanja in je vedno bolj v ospredju dnevnih političnih razgovorov. Belgrajski listi naglašajo, da se je v zadnjih sejah vlade dokumentiralo soglasje, da četvorna koalicija najiskrenejše želi, da pride do sporazuma v vseh spornih vprašanjih med Belgradom in Zagrebom, V tem oziru je v vladi popolno soglasje in tudi med člani glavnega odbora in poslanskega kluba NRS. Da je soglasje v vladi popolno, se vidi tudi iz tega, da je četvorna koalicija poslala na pogajanja samo eno osebo, in sicer predsednika vlade g. dr. Korošca in s tem mogočno poudarila zaupanje, ki ga uživa g. dr. Korošec pri vseh skupinah, V državnopravnih vprašanjih je koalicija kompaktna. Kljub svoji ogromni premoči se je uradna koalicija ponovno izjavila za pomirljivo politiko in pokazala dobro voljo. KDK se mora ozirati na ta dejstva in ne more zahtevati političnega sporazuma izven sedanje vladne večine, ki je, dokler je tako složna; najmočnejši političen činitelj v naši politiki,
Savčič bo čakal na povrnitev Nj. Vel. kralja iz Pariza in mu obrazložil uspeh svojih prizadevanj. V nedeljo bo odpotoval v Zagreb in bo stopil v neposreden stik s KDK. Vašemu dopisniku je član vlade o sedanjem stanju Savčičeve akcije dejal, da je ni pretiravati, pa tudi ne omalovaževati. Savčič je pristaš Pribičevičev. Za notranje pomirjenje ni glavno, kar pravi Pribičevič, ampak je treba, da poda konkretne predloge Radičeva stranka, ki je predstaviteljica Hrvatov. Dokler je ta pasivna, sta Savčič in Pribičevič le majhna odlomka, ki ne bosta prišla v politično zgodovino.
Uradniške dneonice
Belgrad, 13. nov. (Tel. >Slov.«) Popoldne je imel finančni odbor sejo. Predsedoval je dr. Milan S t o j a d i n o v i c. Na dnevnem redu je bila uredba o dnevnicah. O uredbi je podal državni podtajnik daljši ekspoze. Dnevnice se povišajo za 15 dni. Za daljše bivanje na istem kraju pa se dnevnice znižajo. Če mora državni uradnik potovati po državi, posebno več kakor 15 dni, pa se nikjer ne mudi na istem mestu nad 15 dni, pa dobi večje dnevnice. Za selitvene stroške uradnikov se bo dodal poseben tarif. Zemljoradnik Vujič je govoril proti, radikal Dragomir Obradovič pa za uredbo. Dejal je, da marsikdo smatra uredbo za nepopolno, da se mora uradniško vprašanje rešiti enkrat za vselej.
Poslanec S m o d e j pozdravlja v imenu Jugoslov. kluba uredbo in pravi, da je snov
dobro proučena. Predlaga, da se mora uredba spopolniti s tem, da se zabrani vsaka zloraba. Posebno uradniki iz centrale iščejo prilike za zaslužek. V nekaterih ministrstvih zastajajo akti radi tega, ker ni v njih Slovencev. Zato kliče ministrstvo uradnike iz Slovenije. Dostikrat ti uradniki ne dobijo dnevnic, dasi zapustijo svoje rodbine. Tudi to je treba urediti. Kar se tiče stroškov za cerkvene ustanove, se mora gledati na to, da so vse veroizpovedi enakopravne, ne samo v ustavi, ampak tudi v praksi. Pozdravlja uredbo v principu in bo zanjo glasoval. Nato so govorili še Vasilije Trbiž (radikal), Husein Alic (musl.). Oba sta govorila za uredbo. Finančni minister dr. Subotič je nakratko odgovoril Trbiču. Poslanec Radko Parežanin je govoril za. Nato je bila uredba v načelu sprejeta.
Seia skupščine
Belgrad, 13. novembra. (Tel. »Slov.«) Narodna skupščina je danes nadaljevala svoje delo. Predsedoval je predsednik Iii ja Mili a j 1 o v i č. Seja se je pričela ob 10. Trajala je do pol 1. Po prečitanju zapisnika se je javil k besedi Novica Šavljič (zemlj.), ki je prišel med zadnjimi v skupščinsko dvorano, a kljub temu protestiral proti zavlačevanju otvoritve seje. Njegov protest seveda ni imel nobenega učinka. Zapisnik je večina odobrila.
Predsednik je prečital došla poročila narodni skupščini in poročilo odborov ter interpelacijo Nastasa Petroviča na notranjega ministra radi neredov na nekem shodu v Podgorici. Neizbežni Voja Lazič (zemlj.) je zahteval od predsednika odgovora na neki svoji interpelaciji, ki jih je vložil še pod
prejšnjo vlado. Predsednik mu je odgovoril, da mora vse interpelacije obnoviti, ker so ugasnile z 19. oktobrom.
Nato so se obravnavale nadaljnje konvencije z Madjarsko. Gozdarski minister Čeda Mi-hajlovič je podal ekspoze. O teh konvencijah smo že poročali. Sprejete so bile z vsemi glasovi proti glasovom zeniljorifdnikov. Nato je bila sprejeta še konvencija o ustanovitvi dvojnega obdačenja v predmetu neposrednih davkov. Konvencija o dolgovih in zahtevah v prejšnjih avstroogrskih kronah se je odboru vrnila v ponovno obravnavo.
Prihodnja seja bo jutri ob 10. Na dnevnem redu je: 1. Zakon o javnih delih. 2. Izvolitev člana v upravni svet vojne odškodnine.
Poulične demonstracije
Gotovi krogi so smatrali za potrebno, da zaključijo ljubljansko splošno narodno manifestacijo ob rapallski obletnici s hrupnimi in celo strankarsko pobarvanimi pouličnimi demonstracijami. Ne bomo na tem mestu razpravljali o temnih namenih prirediteljev organizacij, pač pa smatramo za nujno potrebno, da izpregovorimo odkrito, četudi ostro besedo o protitalijanskih demonstracijah na sploh.
Radi priznavamo, da so včasih trenutki, ko je naravnost nujno, da izpregovori tudi ulica svoje mnenje in da ljudstvo spontano poseže aktivno v razvoj dogodkov. Toda takšni trenutki so silno redki in večinoma umestni le, kadar gre za notranje-politična vprašanja. Nikdar pa se ne more prLnavati ulici pravica, da ona merodajno vpliva na potek zunanje politike, ker je ulica brez odgovornosti in običajno tudi brez kriterija. Dati besedo ulici v zunanjepolitičnih vprašanjih, se pravi provocirati vojno in zagnati državo in ves narod v najbolj tvegane nevarnosti.
Prav gotovo pa velja to, kadar gre za naše odnošaje z Italijo. Vsi brez izjeme vemo, da so ti odnošaji zelo napeti, vemo nadalje, da vlada v Italiji stranka, ki se naravnost s ponosom igra z vojno nevarnostjo in vemo na vse zadnje tudi to, da naš narod noče vojne. Ne zato, ker bi se vojne bal, temveč zato, ker noče vojne ves svet in ker bi vse države padle po onem, ki bi začel vojno. Zato je dolžnost vsakega našega državnika, naj pripada tej ali oni stranki, da nikjer in za nobeno ceno ne dopusti prav nobene stvari, ki bi mogla le količkaj pomeniti vojno nevarnost. Kadar pa ima besedo ulica, to je neodgovorni elementi, pa naj bodo tudi prežeti od idealizma, je vojna nevarnost v permanenci. Zlasti,. kadar veljajo demonstracije našemu zapadnemu sosedu.
2e celo pa ne morejo biti dovoljene demonstracije, ki imajo količkaj iredentistično ali žalečo vsebino. Kajti take demonstracije nas samo kompromitirajo pred svetom in di-skreditirajo našo pravično stvar. Zato bi grešil vsak odgovoren činitelj, če že naprej ne prepove vsake demonstracije, ki bi mogla povzročiti intervencijo italijanskega poslanika. Ze celo velika pa bi bila krivda ministra, ki se iz bojazni za svojo popularnost ne bi upal nastopiti proti dozdevni pravici ulice. Ni naloga ministra, da išče popularnost, temveč da stori svojo dolžnost in da skrbi za blagor naroda po svoji vesti in najsi bi pri tem postal tudi nepopularen. Hvala Bogu, da imamo v našem dr. Korošču takega ministra!
Protiitalijanske demonstracije so zato skoraj vedno napačne, prav posebno pa v sedanjih razmerah, ker so čisto odveč in naravnost škodljive. Nobene potrebe ni, da bi še posebej naglaševali svoja čuvstva do našega soseda tam preko, ker so ta čuvstva že več ko dovolj jasno in trdno zapisana v srcu vsakega Slovenca. Tu je vsaka poulična propaganda odveč.
Izkušnja pa nas uči, da so dosedaj še vse protiitalijanske demonstraoije rodile vedno čisto drug uspeh, kakor smo ga pa pričakovali. Splitske demonstracije so povzročile požig Narodnega doma in vedno so bile demonstracije pri nas uvod k novemu preganjanju naših bratov. Kaj hočemo, da pride novo preganjanje nad naše ljudi, da dobe Liparski otoki nove naše žrtve?
Naš namen je bratom tam preko pomagati, ne pa jim otežavati stališča. Pomagati pa jim moremo le z mirnim delom, z disciplino in požrtvovalnostjo, ne pa s kričanjem. Tudi mi bi bili za demonstracije, če bi bile one prirejene s takšno disciplino, da bi imponi-rale vsakemu tujcu in bile živ dokaz naše krepke volje in naše nacionalne discipline. Dokaz nacionalne discipline pa je tudi to, da narod odredbe svojih oblasti spoštuje, ker one reprezentirajo narod.
Edino sredstvo, da nam ne bo zasedeno ozemlje ugrabljeno tudi kulturno in nacionalno, je delo za brate. Toda samo resno in požrtvovalno delo. Takega dela pa primanjkuje povsodi in to delo pada stalno in vedno bolj. Baš na rapallski obletnici smo morali doživeti v tem oziru nad vse bolesten dokaz. Ta dar jc objavil odbor podružnice Jugoslovanske Maticc v Mariboru izjavo, v kateri pravi, da je v celoti odstopil, ker se je zlasti v zadnjem času pojavila popolna pasivnost vseh krogov do Jugoslovanske Matice. Tako je brez vseh olepšav razkrita vsa naša nacionalna mi-zerija. Na eni strani kričave demonstracije, na drugi strani vedno manjše zanimanje za resno delo. Da sledi iz tega lc poguba, jc jasno.
To naj prevdarijo vsi tisti, ki so mislili
Komisija za odmero zemljiškega dohodka - konstituirana
Belgrad, 13. novembra. (Tel. »Slov.«) Danes se je sestala in konstituirala komisija za določitev čistega zemljiškega dohodka, ki bo tvoril podlago za odmero zemljiškega davka. Za predsednika je bil izvoljen bivši minister dr. Šurmin iz Zagreba. Slovenijo zastopa g. Košar iz Slov. goric.
Kdo bo predsednik Avstrije
Dunaj, 13. novembra. (Tel. »Slov.«) Z ozirom na predsloječe volitve predsednika republike, se vršijo med krščanskimi socialisti in socialdemokrati pogajanja, ki pa doslej niso imela nobenega uspeha. Socialdemokrati odklanjajo predlog dr. Seipla za spremembo ustave.
včeraj z demonstracijami reševati Primorje. Naj bi raje dali en dinar za katerokoli naše obrambno društvo, mesto da izgubljajo čas s praznim kričanjem in storili bi pozitivno dejanje, ker bi bratom dejansko pomagali.
S pouličnimi demonstracijami pa ni nikomur pomagano in zaradi njih ni naš zapadni sosed niti za paro na slabšem, pač pa je na slabšem naša država in siccr v gmotnem in moralnem oziru. Za nas jc rešitev le v složnem zndržavnem delu. nc pa v pouličnih demonstracijah, ki so vrhu tega mnogim le »hec«. Danes pa ni mesta nc časa za šale, temveč 'e i za delol
Be!gra?ske vesti
V Belgradu se mudi skopljanski škof iz Prizrena g. dr. G n i d o v e c , ki ga je danes sprejel predsednik vlade g. dr. Korošec. Jutri bo g. dr. Gnidovec potoval v Rim..
Bolezen g. Sušnika. Kakor nam poročajo, jc podpredsednik Jugoslovanskega kluba gospod Anton Sušnik težje obolel
Danes so imeli vsi klubi svoje seje, tako Jugoslovanski, muslimanski, radikalni in demokratski klub. V radikalnem klubu so nadaljevali razpravo o dalmatinskem agraru.
Vlada ima pripravljen material, kako naj se izdela socialna zakonodaja in bo najbrž kot prvi prišel v skupščino zakon o zavarovanju kmetov, kakor že imamo zakon o zavarovanju delavcev. Ravno tako bo najbrže že v kratkem predložen zakon o novelizaciji zakona o samoupravah. V kratkem pride pred narodno skupščino zakon o nujnih delih in pomoči pasivnim krajem.
Dne 24. novembra odpotuje naša socialno-politična delegacija v Berlin. Načeljuje ji bivši minister dr. Andrej G o s a r. Pogajala sc bo z nemško vlado o obojestranskih socialnih in socialnopolitičnih zadevah.
Danes so se sestali delegati pokrajinskih organizacij konceptnih uradnikov pri glavnem davčnem ravnateljstvu. Slovenijo zastopa g. dr. Filip Orel. Predložili so mu spomenico za zboljšanje svojega položaja. Spomenico so oddali merodajnim činiteljem in članom fin. ! odbora, pred katerega pride v kratkem ured-[ ba o razvrstitvi finančnih uradnikov.
Ob izplačilu razlik
drž. uradnikom
To izplačilo je sedaj, ko je sklenjeno dolarsko posojilo, gotova stvar in je njega izvršitev samo vprašanje časa nekaterih mesecev. S toni se bo vsaj deloma popravila krivica, ki se je godila državnemu uradništvu. Pravima: vsaj deloma, ker se bodo diference izplačals brez obresti za minulih pet let in ker'tistim, ki so med tem umrli, krivice ni več mogoče poravnati. In lo, da je ostala država dolžna svojemu borno plačanemu uradništvu skozi vrsto let znatne vsote, spada pač med v nebo vpijoče grehe: delavcem zasluženo plačilo zadrževati.
Tem večje je torej naše veselje nad tem, da je končno vendar prišla vlada, ki je vedela, kaj zahteva njena čast in ugled države, katero upravlja. Spričo tega veselega dejstva stopijo v ozadje vse rekriminacije za preteklost radi dolge dobe čakanja. Kar je bilo, je bilo! Hvala Bogu, cla bo odslej drugače! Morebiti bo celo ta ali oni uradnik ob prejemu razlik rekel: Za preteklost bi bilo sicer boljše, da bi bil te razlike sprejemal sproti mesečno, za sedanjost je pa bolje, da dobim hkrati večjo vsoto denarja, s katero si že skoro nisem več upal računati, češ, da bo izplačana o svetem nikoli.
Korak, ki ga je storila vlada, ne bo koristil samo uradništvu. Lahko rečemo, da se bo večina tega denarja še isti mesec preselila v žepe — trgovcev in obrtnikov in da se bo s tem denarjem pokril marsikak zaostanek, ki je bil enako mučen uradniku kakor njegovemu upniku. Ta denar bo torej pomenil veliko uslugo naši trgovini in obrti, ki bosta tako rekoč preko noči dobili nekaj lepili milijonov na razpolago in se poživili.
In še eni stvari bo ta odločni korak našo vlade zelo koristil: ugledu države na zunaj in na znotraj. Izkazalo se je, da vlada slednjič vendar glede izplačevanja obveznosti ista morala za državo kakor za posameznika. Z izpla-čilom razlik jc napravila naša država ogromen korak z Balkana proti Evropi! Svoje dni smo bili vajeni, da je bila država glede izplačevanja svojih obveznosti točnejša in zanesljivejša nego zasebniki. Pri državi tako rekoč nisi mogel izgubiti. Kar ti je zakon priznaval, se ti je izplačalo z vso gotovostjo. Pri nas so žal že izkušnje ob 20 odstotnih odtegljajih — poleg drugih činiteljev —- to vero v državo močno omajale. Dvigati se je pa začela ta vera, ko so se s temi boni lahko plačevali davki, in še bolj se bo dvignila s tem, da se bodo izplačale diference. Lahiko rečemo: s tem izplačilom razlili bo naša država moralno toliko pridobila, da bi bilo to vredno tudi neprimerno večjega denarja — ako bi se take slvari namreč dale kratko malo kupiti.
Radi tega ludi ne moremo odobravati po-oenjanja onih, ki iščejo pri tem posojilu dlako v jajcu in vedo našteti vse mogoče pomisleke proti temu posojilu. Za poštenjaka je pri tem merodajno samo tole razmišljanje: če imam poravnati dolg, ki tako rekoč vpije do neba, če vem, da pomeni odlaganje tega izplačila neprestano krivico proti upniku, ki težko čaka, potem moram dobiti posojilo za poravnavo tega dolga tako ali tako, če je v meni kaj poštenja! Vzel bom pač tisto posojilo, ki ga morem danes dobiti pod najugodnejšimi pogoji, zavedajoč se, da bi ga moral slednjič vzeti tudi pod težjimi pogoji, ako je v meni kaj vesti. Vsekako gre neprimerno večja čast tisti vladi, ki je dolg poravnala, nego tisti, ki je sicer pobirala davke za zvišane uradniške prejemke, a jo del teh prejemkov uradništvu ostala dolžna.
Izplačilo uradniških diferenc je državotvorno delo par excellcnce, ki bo po svojem učinku odtehtalo nekaj vagonov navdušenih govorov in narodnih praznikov. Tega koraka je lahko vesel vsakdo, komur je bodočnost naše države pri srcu. Samo ena stvar bo morebiti temu ali onemu kalila veselje: namreč dejstvo, da je morala vstopiti SLS v vlado, da so se smeli plačati davki z 20odstotnimi odtegljaji, in da je moral poslati predsednik SLS predsednik vlade, da so se čez dolgih pet let izplačale uradnikom razlike.
Krek je nekoč rekel, da ima SLS zngotov-ljeno bodočnost radi tega, »ker prav dela , oziroma toliko časa, dokler bo prav delala. »Taka stranka,« jc razlagal, more začasno izgubiti večino, toda trajno ne, radi tega ne, ker je ljudem potrebna!« Po vojni so nešteti pričako-\ ali rapidnega nazadovanja SLS. Prišlo je pa že leta 1923 narobe. Pa ni morebiti razmah SLS po vojni dokaz, da je sedaj ljudstvu prav lako kakor nekdaj, morebiti še bolj potrebna stranka, ki prav dela?
Desetletnica avstrijske republike
Na Dunaju, 12. nov. 1928.
Danes deset let so bili zbrani vsi nemški poslanci bivše poslanske zbornice v isti dvorani gosposke zbornice i v tej prvi seji nem-Sko avstrijske narodne skupščine — National- j versammlung — soglasno proglasili nemškoav- j strijsko republiko ter sprejeli doslej veljavno | ustavo, ki jo je bil izdelal prvi kancelar dr. Renner. — Prvi predsednik narodne skupščine ie bil sedanji dunajski župan Kari Seitz.
Pričetek republike sega sicer nazaj do 19. oktobra, ko so sc zbrali vsi nemški poslanci bivšega parlamenta v dvorani nižjeav-strijskega deželnega zbora v Herrengasse, kjer so se že sprijaznili z dejstvom, da je razpad stare monarhije neizogiben, vspričo resne volje vseh nenemških narodov, ki so proglasili načelo samoodločbe. Isto so zahtevali tudi Nemci za sebe. — Večer 28. oktobra pa je z revolucionarno silo potrgal vse vezi s staro Avstrijo in zahteval republiko. — Popoldne sem kakor po navadi sedel v svoji pisarni Osrednjega odbora za naše begunce v Bank-gasse, ko sem zunaj slišal sumljivo gibanje in kričanje. Šel sem pogledat, in videl sem pravcato revolucijo. — Stisnil sem se k zidu Zivno-stenske banke. — Nepregledne množice so napolnile vse ulice tam naokoli. — Na balkonu deželne palače nasproti Zivnostenski banki so se pojavili znani obrazi vseh znamenitejših voditeljev v parlamentu, in kmalu so drug za drugim proglašali, da tudi Nemci ne marajo ne ^ kralja, ne cesarja, nc monarhije — živela svo- i bodna republika Nemška Avstrija! — S tistimi j izjavami vseh nemških voditeljev je bila zape- 1 čatena usoda stare monarhije. Kar je sledilo, j ni mogoče popisati. Kjerkoli so množice sre- | čale vojake ali tudi častnike in častitljive stare generale, so jim potrgali kokarde s čepic, ako jih sami niso skrili. Ves Dunaj je kipel revolucionarnih gesel in vzklikov, pa tudi dejanj.
Drugi večer 29. oktobra smo imeli dunajski Jugoslovani svojo revolucionarno skupščino v veliki dvorani Češkega doma, kjer smo proglasili svobodno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov — takrat se je tako čitala kratica SHS — in že drugi dan so bile po vseh centralah: »delegacije države SHS.« — O tistem našem delu na Dunaju bi se moglo mnogo zanimivega povedati. — Torej točno ob istem času, ko je bila v zagrebški Sabornici proglašena država SHS, smo to storili celo na bivšem cesarskem Dunaju.
Dne 12. novembra pa je dobila Avstrija svojo zakonito obliko — Republik Deutsch-osterreich. Po sklenjenem miru je moral atribut »nemška« odpasti
Včeraj in danes so se vršile po vsej Avstriji velike svečanosti v proslavo prve desetletnice, najsijajneje seveda na Dunaju. — Rotovž je bil 6arobno razsvetljen s tisoči žarnic v notranjosti in z metalci svetlobe, parlament z metalci svetlobe in enako ves Heldenplatz na bivšem dvoru.
Danes je imela socialna demokracija zopet svoj velik dan, ko je mogla pokazati Dunaju i svetu, kaj vse zmore in kaj na Dunaju ima v svoji oblasti. — Ob 9 jc bil odkrit trem socialističnim voditeljem Adlerju, Reumannu in Reis-nerju poleg parlamenta na Ringu veličasten spomenik. — Ob pol desetih že so začele korakati socialistične množice tam mimo, defili-rale in odkorakale v svoje okraje. Kar zmore socialna demokracija organizacij: političnih, kulturnih, gospodarskih, športnih itd. vse je bilo na nogah in defilLralo mimo spomenika treh svojih umrlih voditeljev.
Ob 1 popoldne pa je bila slavnostna seja Nationalrata. Dvorana je bila odičena z zelenjem, a vsi sedeži zasedeni, galerije nabito polne. Točno ob 1 so vkorakali ministri in vsi i trije predsedniki. Prvi predsednik Miklas je pred radiomikrofonom začel čitati svoj slavnostni govor ob svečani tišini v dvorani. — Ta govor bo odmeval po svetu, kajti obsega veliko zanimivega za vso Evropo. In'poslušalo ga je gotovo deset milijonov Nemcev, in morda na stotisoče ljudi drugih narodov. — Podal nam le zgodovino Nationalrata in njegova dela, omenjal često viharne prizore v njem, ki pa niso motili glavnega dela: obnovo Avstrije do te mere, da je danes uvaževana na vsem svetu. — Posebno je naglašal, da so bili na prvi seji danes deset let navzoči tudi zastopniki Nemcev, ki so danes ločeni od svoje nemške matere, in s povdarkom je omenil tisto mejo po sklenjenem miru, ko so se tisti nemDki zastopniki poslovili od svojih tovarišev, ki so ostali v.svobodni republiki Avstriji. — Na več mestih moj-sterski sestavljenega govora je omenjal neomajno voljo naroda za združitev z Nemčijo. Naglasil je, kaj je narodovo zastopstvo v tem pogledu sklenilo, in kako so v Parizu drugače odločili, čemur so sc morali začasno ukloniti. Toda vseh dni še ni konec in volja nemškega naroda je ostala neomajana. — Končal je s pozivom — vsi poslanci in ministri so vstali — da tu zbrani zastopniki prisegajo zvestobo republiki in narodu, zaklicali so vsi viharen Hoch, hoch, hoch, — in slavnostna seja je bila zaključena.
Govor predsednika so poslušali pazljivo in povsem dostojanstveno tudi vsi socialisti, med njimi prvi kancler Renner, prvi predsednik Nationalrata Seitz, znani prvak Otto Bauer, podpredsednik zbornice Eldersch, tudi pri nas znani dr. Ellcnbogen itd. In isto tako dostojanstveno so se razšli.
Tako se vede tudi avstrijska opozicija, ki ob slavnostnih prilikah dokumentira svojo zvestobo državi in narodu, ki ga zastopa, doku-
Boj oholi laiške zakonodaje
Pariz, 13. nov. (Tel. »Slov «) Novi Poinca-rejev kabinet se bo na treh sejah bavil z vladno izjavo, ki pa bo v ostalem zelo kratka. Značilno je, da bo v marsikaterem oziru šla na roko željam, ki so bile v zadnjem času v ospredju. Tako namerava Poincare čl. 70 in 71 finančnega zakona predložiti zbornici najprej v posvetovanje, potem ko se bo senat posvetoval o proračunu za 1929, ela da nasprotnikom preboja lajiške zakonodaje v zbornici še časa, proučiti zopetno pripustitev verskih redov z največjo natančnostjo. Vladni predlog bo potem zastopal Briand. Tudi v sporu s finančno komisijo
zbornice hoče Poincare popustiti, ker hoče pri-' stati na davčne olajšave za male davkoplačevalce in na črtanje 20 milijonov iz vojnega proračuna. V vladni izjavi bo posebno obširno razmotrivano stališče k bodočim pogajanjem za revizijo Dawesovega načrta, ki ga je po možnosti pospešiti. Naglašana bo tudi potreba ureditve medzavezniških dolge ' ozirom na sestavo vlade, ki ima desničarski značaj, se v vseh krogih smatra, c1 bo Toincarč deloval za tem, da zbornica izglasuje oba razupita člena 70 in 71 v prvotni redakciji.
PreldRceinishi parnik se notonil
Newyork, 13. nov. (Tel. »Slov.«) Od par-nika Vestris«, ki se je včeraj potopil, so vse njegove rešilne čolne razen enega rešili drugi parniki, ki so prihiteli na pomoč. Večje število angleških, japonskih in ameriških ladij in tudi ena nemška ladja so ponoči brezuspešno iskali reševalne čolne potopljene ladje. Parnik »Vestris« je bil že v nedeljo popoldne v stiskah, ker je bil poškodovan v silnem viharju Ob 10.15 je parnik »Vestris« oddal prve brezžične klice na pomoč, ki so ob 13.25 prenehali. Zadnja njegova vest se glasi: »Zapuščamo ladjo. Stopamo v rešilne čolne.« Število potnikov in ladijskega moštva znaša 383. Ladje, ki so prihitele na pomoč, so prispele na mesto nesreče šele, ko je nastala noč. O vzro-
ku katastrofe ni pravih pojasnil. Najbrže je ladja dobila kako luknjo, katero niso mogli zamašiti. Govori sc, da je bila to stara ladja, ki že skoro ni bila več sposobna za vožnje na visokem morju, ker je bila že pred tremi leti na predlog angleških ladijskih inšpektorjev izločena iz rednega prometa v Indijo. Parnik je bil zavarovan pri Lloydu za samo 2,700 000 mark. Isti vihar je prevrnil tudi neko ribiško ladjo, katere moštvo, osem po številu, je utonilo. Ob 11 je došlo poročilo, da sta bili rešeni 202 osebi, dočim jih pogrešajo 136. Ameriška vojna ladja »Wyoming« je našla razvaline ladje in rešila še pet oseb, ki so bile na ladji, popolnoma izčrpane.
Nezaupnica angleški
vladi odklonfena
London, 13. nov. (Tel. »Slov.«) Nezaupnica, ki jo je predlagala delavska stranka radi nezadostnega pobijanja' nezaposlenosti, je bila včeraj zvečer v angleški poslanski zbornici odklonjena s 321 glasovi proti 151 glasovom.
Lloyd George proti Chamhcrlainn.
London, 13. novembra. (Tel. »Slov.«) Na današnji zunanjepolitični razpravi v angleški poslanski zbornici se je opazilo, da manjka glavna oseba, proti kateri so se naperili vsi napadi. To je Chamberlain. Lloyd George, ki je utemeljeval predlog liberalne nezaupnice, je v svojem temperamentnem govoru navajal, da mornariški kompromis in dogovor o rezervah na kopnem ni predlog za razorožitev,, ampak predlog za oboroževanje in da j« predlog torej smatraffza izdajo obljube,, razorožiti se kakor hitro mogoče. Dočim so se Anglija in ostali zavezniki pečali z razorožit-venim vprašanjem, je Francija to zavlačevala,.. Francija vzdržuje 5.000.000 vojakov, ki, so dobro oboroženi, dočim ima Nemčija samo vojsko 100.000 mož.
Trgovska zveza z CSR
Praga, 13. novembra. (Tel. »Slov.«) Podpis okvirne pogodbe z Jugoslavijo se je danes radi obolelosti šefa jugoslovanske delegacije dr. Todoroviča zopet odgodil. Do carinske po-godbe in veterinarske konvencije radi znanega odpora čeških agrarcev ne bo prišlo. O veterinarski konvenciji hočejo češki' pogodbeniki razpravljati le, če Jugoslavija da carin-sko-tarifne koncesije na korist češke industrije. Najvažnejši del trgovinske pogodbe, to je carinska tarifa, ostane še nadalje neurejena in jugoslovanska delegacija se takoj vrne v Belgrad.
Delovanje Etne uoaša
Rim, 13. novembra. (Tel. »Slov.) Kolikor se da ugotoviti iz raznih znakov, gre bruhanje lave na Etni proti koncu. Iz žrela ne vre več tako tekoča lava, ki se v poznejšem toku vedno bolj ustavlja, tako da bo mogoče rešiti vsaj deloma kraj Carrabba, Nunziato pa popolnoma. Letalci potrjujejo, da je lava popustila s svojim bruhanjem. Pri današnjem letu je neki aeroplan letel prenizko, tako da je zašel preblizu žrela, kamor ga je veter potisnil. Le z največjim naporom se je v zadnjem trenutku posrečilo, da se je letalo dvignilo. Po mirnem prerafunanju škoda ne bo tako velika, kakor se je prvotno mislilo in znaša najbrže okoli 200,000.000 lir. Možno bo misliti tudi na obnovo železniške proge Mesnina —Catania, kadar se bo tok lave ustavil.
Pred zasedanjem DN
Ženeva, 13. novembra. (Tel. »S*>v.«) Danes zvečer objavljeni dnevni red za prihodnje zasedanje Sveta Društva narodov dne 10. decembra obsega dosedaj 28 točk, med njimi romunsko - mad jarsko optantsko vprašanje, poljsko-litvansko vprašanje ter nekato.re manjšinske prošnje. Madjarsko - romunsko optantsko vprašanje se bo najbrže zopet odstavilo z dnevnega reda.
mentira pred kulturnim svetom svojo državotvornost in tudi sposobnost za eventuelno vodstvo državnega krmila. Avstrijska socialna demokracija ve dobro: do kod sme iti v svojo opo-zicionalni borbi. — Zato pa vlada v Avstriji v
i resnici duh pravega demokratizma in — parlamentarizma, zato uživa Avstrija po svetu zaslužen ugled. — Zares mnogo se moremo tudi i tu učiti od teh sosedov.	A. G.
Atentat na latiškesa predsednika
Riga, 13. nov. (Tel. »Slov.«) Na vlak la-
tiškega državnega predsednika je bil v bližini mesta Mitave poskusen atentat. Atentator je v kretnice zabil kose železa, katere pa so odkrili in odstranili, še preden je prišel predsednikov vlak. Dva mlada moška, ki sta bila prijeta, trdita, da sta hotela napasti samo navaden tovorni vlak.
Nemški vojn'1 minister
z? grozil z demisi'0
Berlin, 13. novembra. (Tel. >Slov.<) Državni brambni minister Groner je državnemu predsedniku Hindenburgu poslal spomenico, v kateri se je odločno izjavil za zgraditev oklopne križarke »A« in napovedal svoj odstop, če se to odkloni. Sodi se, da je to napravilo na centrum tolik vtis, da stranka glasovala za zgraditev te oklopne križarke. Zato bo najbrže socialnodemokratski predlog odklonjen.
Obč. vol?tve na Bo'sprskem
Sofija, 13. novembra. (Tel. »Slov.«) V nedeljo so se vršile v 43 okrožjih občinske volitve in po dosedaj znanih rezultatih je pri njih vlada zmagala. Vlada je dobila 292.000 glasov in 225 mandatov, opozicija pa 255.000 glasov in 127 mandatov.
Fantazije o madprskem kralju
BndimpoSla, 13. novembra. (Tel. »Slov.«) Ob začetku današnje seje poslanske zbornice se je na hodnikih izjavil znani legitimist, prosvetni ministec grof Klebelsberg z ozirom na interpelacijo poslanca Rakosa, ki bo prišla jutri v parlament o kraljevem vprašanju, da ta problem v tem trenutku sploh ni aktualen in da se sedaj s tem nima pečati. Vprašanje kralja nikakor ne interesira madjarsko javno mnenje.
Akademska m'adina protest ra
Sinočnji žalostni dogodki so izzvali med našimi akademiki upravičeno ogorčenje. Ko je ona i sinoči manifestirala in s tem dala duška svojim 1 vedno čistim rodoljubnim čuslvom. so se v njene vrste vtihotapili razni temni elementi, naročeni od ljudi, ki jim ne gre za splošen blagor, za narodne interese, marveč je njihova prva skrb, da izkoristijo vsak moment za svoje cilje. Še bolj žalistno je pri tem lo. da so ludi s strani onih. ki bi morali čuvati ugled države, prišli do izraza ljudje, ki mor-! da spadajo mod ngibitorsko čoto SDS, nikakor pa ne v naše urade. Mi pozivamo odgovorne faktorje, da si ogledajo delovanje nekaterih svojih .organov in jih z ozirom na njihova delovanja primerno nagradijo.
Akademska omlndina se je povodom teh dogodkov zbrala snoči ob pol spstili v avli in imela protestno zborovanje. Ker se tu niso mosjli utiho-Itpili plačani agenti, je zborovanje poteklo dostojanstveno, kakor to dolikuje akademikom. Govorniki so bili stvarni in njihovi navdušeni govori so nešli krepkega odmeva v srcih tovarišev, ki so jim burno in živahno pritrjevali, izraz tega njihovega razpoloženja so tudi sprejete resolucije, nakar so akademiki v lepo organiziranem sprevodu dostojanstveno manifestirali po glavnih ulicah naše pre-stolice ter se konečno vrnili na vseuč'llšče. Ves čas sprevoda so padali vzkliki, ki razodevajo globoko ljubezen naših mladih do zasužnjenih br.Vov. Pele so se rodoljubne himne, mir in red sta bila vzorna.
Ta manifestacija je napravila najlepši utis in naj bi nnši akademski mladini bila zn bodočnost dober nauk, da se izogne vsemu, kar bi znalo škodovati njenemu dostojanstvu in ugledu.
Odmev ljubljanskih demonstracij.
Rim, 13. novembra. (Tel. »Slov.«) O novih protiitalijanskih man i fesi arijah v Ljubljani objavljajo lisli samo kratko poročilo agencije Štefani bres vsakega lastnega komentarja.
Kdo le kriv krvavih demonstracij?
Nejjrostovoljno, a točno priznanje »Jutra«
Kdo je kriv včerajšnjih krvavih demonstracij v Ljubljani? Tako se sprašujejo ljudje, a točnega odgovora ni slišati. In vendar je ta na dlani in ni treba drugega, ko pogledati poročilo »Jutra« o shodu in o demonstracijah.
2e podnaslovi povedo vse. »Klerikalni govorniki so se odpovedali besedi,« pravi en teh podnaslovov. Grda neresnica, ki je iz poročila samega vidna, ker niti »Jutro« ni moglo docela premolčati dr. Rožičevega govora, tako odličen je bil ta govor po vsebini in obliki.
Potem zopet debelo tiskano: »Po nalogu notranjega ministra...« Vedo gospodje nad vse dobro, da bi bil notranji minister neod-pustljivo kriv, če bi dopustil, da bi ulica diktirala naše odnošaje z Italijo. Ampak, kdo bi potem hujskal, čc bi bila resnica povedana? In vendar je bil pondeljski shod vsenaroden shod in so torej vse stranke dolžne, da ne dajo niti najmanjšega povoda za strankarske konflikte. Pa kaj briga vse to »Jutro«, kadar se mu obeta strankarski uspeh.
In nato drugi podnaslov po vrsti: Prvi spopadi na Kongresnem trgu, — Burno razpoloženje v unionski dvorani. — »Eno smo, v ljubezni složni. — Primorje — naše Kosovo. (Edina podnaslova, ki dokazujeta vsenarodno manifestacijo. A potem zopet drugi): Ponosni naskok policije. — S sabljo po glavi. — Intervencije župana dr. Puca. — Manifestacije se nadaljujejo. — Policija strelja v množico. — Zakaj je policija streljala? — Intervencije poslancev dr. Žerjava in dr. Kramerja.
Upoštevaijte še ves ton poročila, vse neizmerno veselje, da je mogoče udariti po »klerikalcih«, pa si bo vsak trezen človek na jasnem, kje je pravi vzrok ljubljanskih demonstracij. Če pa komu še to ne zadostuje, pa ga bodo spametovali z neverjetno vestnostjo v »Jutru« zabeleženi klici: »Dol s Koroščevim režimoml Fuj tak režim! Živelo svobodno izražanje mislil?«
Karte so tako odkrite in vsenarodna manifestacija je bila uporabljena v strankarske namene. Gospodije so pač že brez vseh argumentov in zato so se zatekli za pomoč ulice. Ta naj bi delala mesto njih in razburjena masa naj bi dala zopet nekaj kredita stvari, ki je vsled svoje idejne revščine vsak dan slabša. Tak je račun in tako ga je razkrilo »Jutrovo« poročilo.
Naj pa ne mislijo gospodje, da je s tem rečena tudi zadnja beseda, ker nobene špekulacije s splošno narodnimi zadevami ne bonio trpeli. Kdor nc zna izpolniti obveznosti, ki mu jih splošna narodna prireditev nalaga, ta se iz nje izključuje, oziroma ga bomo mi iž nje izključili. O tem se bodo gospodje že še lahko prepričali!
Iz seje liuhUanskesa občinskega fveta
Sinočnja občinska seja, ki se je vršila ob jx?tlh popoldne v magistrntni dvorani, je potekla izredno mirno in šele prav pri koncu dnevnega reda, ob nujnih predlogih, se je vnela nekoliko ostrejša debata.
Sejo je otvoril župan, ki je podal predsed-stveno poročilo. Takoj za tem je bilo na vrsli poročilo finančnega odseka. Občinski svet je odobril predloženi računski zaključek Mestne hranilnice ljubljanske. Za tem je bil odobren naknadni kredit v znesku 1,000.000 dinarjev za zgradbo stanovanj-j ske kolonije na Vodovodni cesli.
Zanimive so nekatere številke, ki jih je o mestni stavbni akciji podal referent finančnega odseka. Za nakuji Nušnkove vojašnice je mestna občina dala 500.tXX) Din, za njeno adaptacijo pa dva milijona 500.000 Din. Za stavbišče nove kolonije na Vodovodni cesti je dala mestna občina 341-000 dinarjev, za gradnjo te naselbine pa 2,970.000 Din, za ureditev Cest do kolonije 244 ooo Din, za ograjo 258.000 Din in za park pri koloniji 123.000 Din. Novi kredit v znesku l.OOO.OOO Din je namenjen kritju stroškov za ureditev cest, ograje in parka. Stanovalcem nekaterih mestnih hiš za Bežigradom so bile dovoljene nekatere preureditve stanovanj.
Poročilo aradbene-ra odseka je podal g. ing. R u e h. Na vrsti so bile le nekntpre prošnje za parcelacije in pritožbe proti izdanim stavbnim dovoljenjem, ki so bile večinoma vse ugodno rešo ie. Zanimivo je bilo poročilo o imenovanju novih ulic.
Poročilo personalno-pravne^a odseka ie obravnavalo nekaj prošenj za spre eni v ljubljansko domovinsko zvezo. Sprejet je bil predlog odseka, da se inkorporirn pokopališče pri Sv. Križu in vas Rrinje v ljubljansko občino ter izloči iz teritorija občine Jožica.
S splošnim odobravanjem je bil sprejet predlog, dn se podeli ljubljansko meščanstvo zaslužnemu zdravniku in iilantropu dr II og ler ju. V cbčinski agrarni odbor je bilo izvoljenih šest članov, od teh so od SLS gg. Meze, Pust in prof. dr Rožič
Vroča debata so je vnela o nujnem predlogu dr. Jeriča, da se izvoli iioseben tržni odsek, ki bo imel nalogo, da bo reguliral nevzdržne razmere na trgu in kontroliral mestne urade, ki izvajajo nadzorstvo na Irgu. Po utemeljevanju predlagatelja se je oglasilo k besedi več govornikov, nakar je bil )>redlog z večino sprejet. V tržni odsek so bili izvoljeni trije svetniki SLS (Golmnier. dr. Puntnr, Jeglič), dr. Kavnihar, štirje od SDS in »ocijnlist Likar.
Po sprejetju tega predloga je župiui zaključil občinsko sejo.
Novosadska vremenska napoved. Za celo državo: Večinoma vedro. Ponekod malo oblačno. Zjutraj megla. Temperatura bo ponoči padla. Posebno v severnih krajih.
Dunajska vremenska napoved: mimo, milo vreme bo trajalo dalje, v mnojjih kraiih bo višinska in dolinska megla.