zavzeti drugo za drugo vsa libijski obali, bi s tem ti sžmo v celoti dobili v roke. ljudje, va-i mladosti, Napoleon; poskus se je izjalovi). Od takrat pa do današnjih dnt je imelo britansko otočje z Irsko vred mir pred invazijo. Danes je slika vendarle nekoliko drugačna Danes Angleži nimajo opravka z vročekrvnimi Španci ne z lahkomiselnimi Francozi ne s šibkimi Nizozemci; danes so njihovi nasprotniki temeljiti 'in matematično preračunljivi Nemci. Zato ni moči reči, da bi bil nemški poskus vdora v Irsko že vnaprej obsojen na neuspeh. Da, če bi-Irci ^pe bili Irci! Nikomur izmed naših bralcev ni neznano, da Irci ne ljubijo Angležev. Kljub temu bo morda za marsikoga novost, če zapišemo, da Irci še danes, ko imajo tolikšno- samostojnost kakor mogoče noben drug narod na svetu, vsaj tako majhen ne, smrtno sovražijo svoje angleške sosede. I Poj mina plačana v gotovini (ena 2 din DRUŽINSKI TEDNIK Država nima pravice, ponižali človeka iz razumskega bitja na stopnjo živali ali pa avtomatov. Spinoza, nizozemski modrijan (1632—1677) Leto XIII. V Ljubljani, 9. januarja 1941. štev. 2 (586) »DRUŽINSKI TEDNIK* Izhaja ob Četrtkih. Urednlitvo tu uprava v Ljubljani, MikloSičeva 14/111. 1’oSthl predal St. S4S. Telefon 6fc. S3-S2. Račuir postne hranilnice v Ljubljani 61, 15.803. — Rokopisov ne vračamo« n^frankiranih dop‘sov ne sprejemamo. Za odgovor jo i(cba priložiti ra 8 dlo Kimuik. NAROČNINA }/i leta 20 din, f/s a 4t) din. vse leto din. V Italiji na lelo 40 lir, v F ta ne J J* 70 fiankov, v Ameriki 2*/» dolarja. Drugod so zvrnemo — Nji-rouuino je plačali vuapiej; CEN6 OGLASOV V trkstnera delu: enostolpčna petitna vrata ali njen prostor (viSina 8 mm in 6ihna 5"o kljub temu ostala samo epizoda, če Angleži ne bodo znali svojega uspeha do skrajnosti izkoristiti. To se pravi, resničen uspeh bo Bardia za Angleže šele tedaj, če bo postala izhodišče za osvojitev vsaj še Tobruka in Bengazija; od ondod šele bi namreč zares ogrožali tudi zahodni, najvažnejši del kolonije z glavnim mestom Tripolijem, tem bolj, -ker bi se tedaj močno približali Malti, svojemu glavnemu pomorskemu oporišču v prehodu med zahodnim in vzhodnim Sredozemljem. Približali bi se pa šo nečemu, in to bi utegnilo biti še prav posebno usodno za Italijo: približali bi se Weygandovi kolonijski vojski. Saj jo javna tajnost, da je Pčtain poslal pred nekaj meseci generala Wey-ganda v Severno Afriko zato, da ima tam močan adut 7.a primor prehudega nemško-italijanskega pritiska; kakor je javna tajnost, da general Weygand pripravlja svojo dobro oboroženo armado, da bi v danem trenutku lahko nastopila proti tistemu, ki bi skušal kaliti francosko kolonijsko posest. Padec Bardije je danes, tri dni po dogodku, le še epizoda. Ze se namreč šjrijo glasovi, da sc tako na zahodu kakor na vzhodu, ali bolje, na jugovzhodu, pripravljajo novi dogodki. V novoletni številki smo zapisali, da so glasovi o inyaziji v Anglijo zadnje tedne nekam utihnili. Ni še bilo še dobro posušilo črnilo našega rokopisa, že so ti glasovi spot oživeli. Invazijo naj bi Nemci pripravljali v Irsko. Misel ni nova. Vpad v Irsko so poskušali že Španci pod Filipom II. proti koncu 16. stoletja; poskus sc je izjalovil. Poskušali so ga v drugo ne celih sto let pozneje* poskus se je izjalovil. Poskušali so ga Niztjzemci leta 1797.j poskus se ]e izjalovil. Poskušal ga je nekaj mesecev natp sam varnosti, če ne celo popolnoma onemogočena. Z ladjami sicer Nemci ne bodo mogli priti do teh luk, ker so Angleži nesporni gospodarji morjaj lahko bi pa izkrcali svoje ljudi z letali in s padali. Kaj se d6 s tem orožjem narediti, smo videli na Norveškem in na Nizozemskem. Res je sicer, da se današnja Anglija ne more primerjati z lahkomiselnima severni- IBSif ma državama; res je pa tudi, da je šibka stran britanske obrahibe še Zmerom-v zraku — in samo v zraku je moči izjaloviti tak poskus, če se napadenec ne sme s suhega upreti invaziji. Ir. te ugotovitve pa tudi že nujno sledi sklep: Angleži ne bodo smoli čakati na invazijo, ampak bodo morali nasprotnika prehiteti na suhem To se pravi: i zlepa ali Izgrda bodo Irci marali prepustiti Angležem svoja najvažnejša oporišča. Da se Angleži zavedajo nevarnosti, je dokaz okoliščina, da zadhje mesece in tedne velikokrat beremo, da se skušajo Angleži mirno pogoditi z dublinsko vl?io Doslej ni videti kaj prida uspeha. Ali se bo de Valeta vsaj v poslednjem trenutku premislil? Ce količkaj pozna Angleže, mora vedeti da ne poznajo šale, kadar gre za res. To so pred ne predolgim časom ponovno dokazali, ko so napadli dotlej zavezniško francosko mornarico pri Oranu in jo neusmiljeno razbili. Če bodo Nemci poskusili invazijo v Irsko, bo šlo Anglseem se mnogo bolj za kožo, kakoi jim je šlo pri Oranu. Zato tudi tedaj ne bodo poznali nikakršnih ozirov. Od tega, ali se de Valera tega zaveda ali ne, bo v dobršni meri odvisno, ali bodo Nemci sploh tvegali invazijo. Če jo bodo tvegali, pa smemo b>ti prepričani. da Churchillova vlada ne bo čakala njenega izida; iz-lepa ali izgrda bo poprej likvidirala irski problem. Na zahodu Irska — na vzhodu Bol. garijal ' Časopisje je te dni polno namiga? yonj, Ugibanj in. napovedi p našj vzhodni sosedi. Množe se nepotrjeni glasovi, da je predsednik bolgarska vlade Filov dobil v soboto, t. j. še pred padcem Bardije, ko je kazalo, da bi se libijska trdnjava utegnila šo držati, ultimat. Po enih poročilih naj bi bil Filov ultimatu ustregel in dovolil nemškemu vojaštvu prost prehod na grško in turško mejo; po drugih se Bolgarija še obotavlja. Celo to so nekateri listi vedeli povedati, da ravna Nemčija s popolnim pristankom Sovjetske Rusijo. 2.0 večkrat smo imeli priložnost zapisati. da je Bo'garija za Rusijo toliko kakor Dardanele. In Dardanele so za Rusijo noli me. tangere. Ce bi Rusija pristala na nemško vojaško kontrolo nad Bo'garijo, bi mogli sklepati samo dvoje: 1 ali je Rusija tako neznansko šibka, da bo brez odpora pristala i t t i n t v — zakaj za Bolgarijo in Dardanelami bi zmagovita Nemčija prej ali slej šla tudi po žitorodno Ukrajino in po petrolejska vrelce na Kavkazu, \ i i r t ' 11 Nadalievanie na 2. strani v 5. stolpcu Pri napadu na Bardijo so se po angleških poročilih Izkazali tudi oddelki generala de Gaulla (»svobodni Francozi«], Gornja slika kaže skupino Francozov iz Bretanje s praporom in starodavnim bretonskim grbom na njem. 2 Politični tednik Novoletna voščila med Rooseveltom in italijanskim kraljem. Kralj Viktor Emanuel je za Novo leto poslal Roose-\'e!ta brzojavko: »Sprejmite vse moj2 najsrčnejše želje v novem letu.« Roosevelt je odgovoril: »Zelo visoko cenim Vaše dobre žel;e. Pošiljam Vam svoje iskrene želje za Vaša osebo in izražam obenem upanje, da bo italijanski narod v novem letu deležen blagoslova pravičnega miru.« Ves ruski narod mora biti stalno pripravljen, je v moskovski »Pravdi« Za novo leto zapisal Staljin. V svojem članku je tudi zapisal, da se vojna vihra vse bolj širi in da vojna nevarnost tudi za Rusijo vse bolj narašča. Mednarodni položaj da je sKrajno težaven in napet, da morejo vsak čas nastati nepričakovani zapletljaji. Zaradi te nevarnosti mora biti ruski narod neprestano v mobilizirani pripravljenosti. Nasprotniki Rusije ne smejo v nobenem pogledu imeti priložnosti, da bi Jo kakor koli presenetili. Agencija Tass Je po objavi razglasila, češ da je ta članek Staljin napisal že leta 1938. da pa ga je »Pravda« zdaj ponatisnila. Nemški letalci v Italiji. Italijansko vhovno poveljstvo je uradno objavilo, da je iz Belgije odpoklicalo ves italijanski letalski zbor, ki Je sodeloval pri napadih na Anglijo. Razen tega Je nemško vrhovno poveljstvo poslalo v Italijo velike oddelke letalstva, ki bo sodelovalo z italijanskim v vojni proti Veliki Britaniji v Sredozemlju. Sodijo, da bodo nemška letala sodelovala tudi v Albaniji. Nemški ultimat Franciji. Po ameriških vesteh 60 vsi odnosi med Nemčijo in Francijo prekinjeni. Nemčija Je bale s posebnim ultimatom v roku sedmih dni zahtevala od Franclje, da ji izroči vsa oporišča, ki jih Je poimensko navedla. Nemčija Je baje zagrozila. da bo sicer vso Francijo zasedla. V Berlinu vse te vesti odločno zavračajo, češ da so nesmiselne. Proračun banovine Hrvatske. Novi hrvat°ki proračun znaša 1.827,372 000 dinarjev in je za nekaj več ko 376 milijonov dinarjev večji od lanskega. Triumvlrat v Franciji. Maršal Petain je docela preosnoval francosko vlado. Sivi maršal je pod svojim predsedstvom ustanovil triumvlrat, ki mu pripadajo admiral Darlan, vojni minister general Huntztnger in zunanji minister Flandin. Triumvirat bo izvrševal vse vladne posle. V NemfcUi pravilo o tej preosnovi, da je posledica raznih struj. Ena je za lojalno sodelovanje z Nemčijo, druga pa hoče to sodelovanje sabotirati. Od nadaljnjega razvoja na pretstev v Vichyju bodo odvisni bo, doči odnosi med Francijo in Nemčijo. — Obenem z imenovanjem triumvirata jo maršal Petain obvestil vrhovnega guvernerja v Siriji in Libanonu, generala Dentza. da ga je neposredno podredil vojaškemu poveljstvu generala Weyganda. ki je postal vrhovni upravitelj francoskih kolonij. Prihod amerlškeg-a poslanika v Vlchy. V Casablanco je prispel ameriški odpravnik po-lov v Vichyju Paul Mur-phy, kjer fe je sestal z odposlancem generala Weyganda. Murphy se je že na p'-ti skozi Madrid sestal z novim ameriškim poslanikom v Viehyju. admiralom Leahyjem. Po ameriških vesteh prinaša novi poebnlk posebno Roo -evcltovo spomenico francoski vladi odnosno maršalu Petainu. Po istih vesteh sta se obe vladi začeli popa j o ti 0 ustanovitvi ameriških letalskih in pomorskih oporišč na francoskih otokih Martinique in Guadelopu. Ameriška Vlada naj bi ukinila zaporo fran-co k?£a kapitala v Ameriki, Za ta denar bi Amerika prodala Franciji vojne potrebščine, ki bi bile poslane v francoske kolonije. Filov na Dunaju. Zaradi nenadnega pctwanja predsednika bolgarske vlade Filova na Dunaj, to se začele širiti vesti, da je Bolgarija dobila od držav osi ultimat z zahtevo, da se nemškim četam d">voli prost prehod čez bolgarsko ozemlje. V Sofiji te vesti najodločneje zavračajo in izjavljajo, da je bil Filov na Dunaju zasebno zaradi zdravniškega pregleda. Angleški listi zatrjujejo, da gre le za manever držav osi, ki naj odvrne pozornost od dogodkov v AfrUi. Tam tudi zatrjujejo, da državam osi samim ne bi bilo všeč če bi na Balkanu nastale nove komplikacije. Rooseveltov rovor ameriškemu kongresu. V ponedeljek je bila prva seja ameriškega kongresa, ki ga je Roosevelt odprl z daljšim govorom. Med drugim Je dejal, da Je Amerika ogrožena in da Je bodočnost Amerike odvisna od izida sedanje vojne. Amerika j« za demokratska načela ln bo zato z vsemi močmi podpirala države, ki se vojskujejo za ista načela. Roosevelt je izjavil, da je Amerika za priznanje pravic in dostojanstva vsem narodom na svetu. Zato bo Amerika postala arzenal pri obrambi demokratskih narodov. Roosevelt je zatem označil mirovna načela, kakršna si predstavljajo Združene države: na svetu mora biti svoboda govora. Izraza in vere. Beda in pomanjkanje morata prenehati. Strah mora izginiti s sveta, zato mora biti oboroževanje omejeno. Po prezt-dentovem govoru so senatu stavili dva predloga, enega o ukinitvi Johnsonovega zakona, ki prepovedule dovolitev denarnih posojil vojskujočim se državam, drugega pa o dovolitvi dodatnih kreditov za gradnjo novih bojnih ladij. | O k V I R JI u | SLIKE. FOTOMAFIJE, 60KUNE. = 1 litein i i LjUBLjANA, Wolfova 4 S /Fiimiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiimiiiiiimiiiiir BOtILJGRADtKI Te dni se Bosiljgrrad, januarja. Vsak otrok iz Bosiljgrada, nedaleč od Vranja ob južni Moravi, pozna šoferja Stefana Dimitrijeviča. Ta Bosilj-gradčan ima namreč dva poklica in se je v obeh izkazal izredno spretnega. Stefan Dimitrije vid je prvič spreten šofer, s katerim se vsakdo upa peljati, drugič je pa še spretnejši lovec. Kot lovec je Stefan pridobil še posebno veliko slave, ker veo divjačino lovi kar z roko. Te dni je Stefan Dimitrijevi« Bosilj-gradčanom spet pripravil veselo presenečenje. Pojavil se Je v lovski obleki na ulici in je bil videti ko Miklavž. V vsaki roki je nesel po eno mrtvo lisico, poleg tega je pa pred njim stopala živa lisica, privezana za vrvco kakor pes. Seveda so bili ljudje te še posebno veseli. Najbolj se je ljudem zdelo čudno, da lisica tako mimo in dostojanstveno stopa pred svojim ugrabiteljem, čeprav je ubil dve njeni sestri. Stefan Dimitrijevlč ima kakor rečeno dva poklica. Poleti, ko je cesta do Vranja lepa, stalno vozi goste in s tem dosti zasluži. Ko pa zapade sneg in Angleško-nemško bojišče. Na Silvestrov večer in na Novo leto niso ne Angleži, ne Nemci izvršili nikakršnih letalskih napadov. 2e drugi dan novega leta so pa Nemci vprlzorili prav hud napad na Cardiff in povzročili velikansko škodo. Angleži so vnovič bombardirali Bremen in Emden. Naslednje dneve so bili cilji nemških napadov angleška pristanišča. Najhujši napad je doživel Bristol. na katerega so padale bombe najtežjega kalibra. Precej škode je bilo tudi v Liverpoolu. Angleži so spet napadli Bremen in zanetili obilo velikih požarov. Prav tako so bombardirali invazijska pristanišča ob Rokavu. Ta teden se Je vreme poslabšalo in sta obe strani podvzell le manjše akcije. Nemška poročila govor« še nadalje o uspešnem delovanju nemških podmornic. Albansko bojišče. Grki le počasi prodirajo in se je fronta precej ustalila. Podoba je, da Je italijansko poveljstvo poslalo na bojišče sveže in močne oddelke, ki se krepko upiralo grškim napadom. Grki so ob obali in v območju Tepelenija zavzeli nekaj strateglčno važnih postojank, dočlm se položaj ob Ohridskem jezeru ni dosti izpremenil. Afriško bojišče. Najvažnejši dogodek v puščavskih bojih je bil padec trdnjave Bardije Po temeljitih pripravah so Angleži trdnjavo obkolili in jo docela odrezali od sveta. Nato Je sledil strahoten napad letalstva, mornarice in topništva. Po dvodnevnih ogorčenih borbah, v katerih je posadka pokazala izredno junaštvo, se je trdnjava morala predati. Angleži so zajeli okoli 30.000 ujetnikov in velike množine vojnega blaga. Med ujetniki je tudi šest generalov. Po angleških poročilih so Angleži od 9. decembra dalje, ko se Jo začela njihova ofenziva, zajeli v puščavi 70.000 ujetnikov in uničili blizu 500 italijanskih letal. Italijanska poročila govore o hudih izgubah. Po zavzetju Bardije nadaljujejo Angleži pohod proti Tcbruku in so sprednji oddelki že prišli v stik z italijanskimi četami. Turčija ne bo spremenila svoje zunanje politike. Predsednik turške vlade Refik Saidam je pred parlamentom govoril o turški zunanji politiki in ia-javil. da bo Turčija ostala zvesta svojim zaveznikom, Vlada bo dosedanjo politiko nadaljevala. Ameriški tisk poroča, da so na turško-bolgarski meji zbrani močni oddelki turške in bolgarske vojske. V SIICI § Ljubezen gre gkozt želodec Ljubi Janu, 22. decembra. Viktot je sezonski delavec. Oženjen je in ima dvu otroka. Lepo in mirno je živela družinica ob skromnih Viktorjevih dohodkih in nekaj tudi od ljubezni — dokler jo Viktor imel delo. Toda prišla Je Jesen in e njo zima, dela ni bilo. Glad Je potrkal na vratu. Kjer je pa glad v hiši, se tudi ljubezen počasi ohladi. Ljubezen je sicer lepa stvar, živeti se pa le ne da od nje in naj Jo še tako vroča. Pravijo, da ure vsaka ljubezen skozi želodec in tudi tukaj je bilo tako. Marija Je postrani glodalu redke kovače, ki jih Je Vikior prinašal zdaj pa zdaj, kadar Jo kje priložnostno kaj zaslužil, .lesti jo bilo pa vsak dan treba in otroka nista mogla ru/.nmeti, zakaj bi zanju veljal neizprosni: >Ni-maml« Viktor je težko gledal vso to revščino In gubal Čelo. Jezen je bil na ves svet, na ženo In otroka, ki sta hotela samo jesti in jesti. Kje naj pa vzame? Neki dan proti večeru je prišel domov in vprašal, ali je kaj jesti. »Nič, kako naj pa skuham, ko nimam?'. jo odvrnila žena, Viktor je nagubal čelo in požrl kletev, ki mu je silila na jezik. Ženu je mm DRtTŽINPKI TEDNIK Šofer in lovec LOVEC Z ROKO je z lisico na vrvi sprehajal ne more s šofiranjem več zaslužiti potrebnega denarja, se prelevi v lovca in ostane to vso zimo. Skoro ga ni dne, da ne bi odšel na vse zgodaj s puško na rami v gore. S takšnega pohoda se skoro nikdar ne vrača praznih rok. Ce drugega ne, ubije nekaj zajcev in Jerebic. To je najmanj, kar prinese domov. Nikar pa ne mislite, da je Stefanu lov za zabavo kakor kakšnemu nedeljskemu lovcu. Stefan je, čeprav strasten lovec, velik prijatelj živali in lovi »po pameti«. Večkrat prinese domov živo divjačino in jo potem doma udomači. Ker se je pa zadnje čase vse podražilo, se je Stefan odločil, da ne bo divjačine več streljal niti lovil na past. Tako se namreč pokvari dragoceno krzno. Dolgo je premišljeval, kako bi se še dalo loviti, in je naposled dognal, da bi s svojimi močnimi rokami lahko lisice, zajce in celo volkove kar davil. Napravil je nekaj poskusnih pohodov v gore. Prve dni se Je vračal praznih rok domov in ljudje so si že po-šepetavali, da ga je zapustila sreča. Potem se je pa nekega dne prikazal z Sovjetski poslaniki na Balkanu v Moskvi. Sovjetski poslaniki v Beogradu, Sofiji, Bukarešti, Ankari in Budimpešti so sprejeli od svoje vlade poziv, naj nemudno pridejo v Moskvo na poročanje. Značilno je, da so se vsi pou slaniki vračali skozi Berlin, čeprav so imeli nekateri mnogo krajšo pot po Črnem morju. Vprašalne pole ca popi« prebivalstva bp dostavil nu^tni preskrbovalni urad vseru hišnim jioeestnikom. Te vprašalne pole 1kx1o razposlali zaradi pravilne porazdelitve živilskih nakaznic za moko in kruh. Veuk hišni posestnik, ki do 8. tega meseca no bi prejel teh vprašalnih pol, naj to javi preskrbovalnemu odboru na Krekovem trgu 10. Ob tej priložnosti mestni preskrbovalni urad opozarja vse družinske očete, da bo vsako lažno navedbo na teh polah stropo kaznoval. Poleg tega opozarja tiste meščane, ki žive zunaj mesta in so doslej kupovali živilske potrebščine pri trgovcu zunaj ineeta, da bodo odslej morali kupovati pri trgovcu v mestu. Potrebne živilske karle bodo namreč veljale samo za trgovce na območju Ljubljane, Vse vozne karte pri »PUTNIKU« Do 31. januarja morajo nabaviti vsi delodajalci za hišno služabništvo davčne izkaznice za leto 1941. Kdor ne bo nabavil davčne izkaznice do določenega roka, bo moral za kazen p la ra ti petkratni znesek rednega davka. Davčne izkaznice se dobe pri davčni upravi Ljubljana-mesto. Davčna izkaznica stane 52 din, prispevek za obrambni «klad 3 din, prispevek za bednostnj sklad 25 din, skupaj 80 din Novo spremembo dovoljenja za lov jo določil ban dravske banovine. Po novi odredbi je prepovedano loviti, ubijati nU kupovati in prodajati kozoroga, medveda, več vrst orlov krokarja, belo čapljo, črno štorkljo in vira ali veliko uharico. Za uharico v kocevskom, črnoineljskem, novomeškem iu logaškem okraju prepoved prala perilo, otroka sla se pa motala okrog nje in ji nagajala, da sta s tem pozabila na svoje prazne želodčke. »Dajta mir!< je zavpil Viktor nad njima. Ker nista ubogala, je oba pretepel. »Pusti ju na miru, kuj se znašaš nad otrokoma, ki nič no razumeta,« se je potegnila žena za otroka. Lačnemu Viktorju Je bilo to že preveč. Nahrulil je ženo, češ tebi je lahko govoriti, saj nič ne delaš, nič ne skrbiš zame, samo z otroki se zabavaš! Beseda jo dala besedo in sprla sta se; Viktor je pretepel ženo, da je bila vsa modro podpluta po licu. »Vsega tega je kriva le revščina,« so Izgovarja Viktor. To bo najbrže tudi res. »To pa Se ni vzrok-in opravičilo, da pretepate ženo!« je odvrnil sodnik. »Jezen sem na vse, ker imam tako pasje življenje, stradam z ženo in otroki!« se opravičuje Viktor. »Potem so pa Se pretepate, ker ni še dovolj križev zaradi revščine!« zmajuje z glavo sodnik. »Saj ni žena kriva vašo revščine! In otroci, kaj oni vedo, zakaj jih tepete? Mali ima 14 mescev, starejši pa štiri leta.« »Ne morem več prenašati teh razmer,« toži žena, bleda in suha. Nekoč je najbrže bila čedna, zdaj je pa zgarana, lica so ji upadla zaradi pomanjkanja in skrbi. »Lahko me daš zapreti; ko boni prost, bom pa Sel, da mo ne boš več videla in tudi slišala ne boš več o meni«... Tako ji obljublja danes v revščini in pomanjkanju tisti mož, ki ji je nekoč zidal gradove v oblake in ji obljubljal rožnato življenje poleg sebe. LOVI VOLKOVE po ulicah ubitim volkom na ulici. Tedaj je njegova slava narasla. Da bi bil kateri lovec z rokami ulovil volka, tega tudi Bosiljgradčani niso vajeni. Ko se je potem te dni izprehajal z dvema ubitima lisicama po ulicah, so mu ljudje navdušeno vzklikali kakor kakšnemu junaku iz prejšnjih stoletij. Kadar pride pozimi medved in kolje živino ali pa lisice kradejo okoliškim kmetom kokoši, vselej je rešitelj iz zadrege Stefan Dimitrijevič. V nekaj dneh se kokoši spet lahko mirno pasejo, pa tudi živina je na varnem. Ko je Stefan te dni napravil svoj letni obračun, je bil sam s seboj kar zadovoljen. Ulovil je: deset lisic, 120 zajcev, 26 jerebic, 30 divjih rac, dva volka, štiri vidre in mnogo druge manjše divjačine. Stefan Dimitrijevlč upa, da bo letos še več nalovil. Posebno veruje v svoj novi »patent«. Pravi, da se bo sčasoma tako naučil loviti z roko, da puške sploh ne bo več potreboval. Takrat zima zanj ne bo več dolga; njegov drugi poklic mu bo namreč prinesel prav toliko dobička kakor šofi-ranje. ne velja. Prepovedano je tudi razdirati gnezda in prodajati jajca teh p*ic. Prepoved za ptice in kozoroga veijo do leta 1950., za medveda pa samo začasno. Na prošnjo lahko ban dovoli izjeme iz te prepovedi. Nakaznice u petrolej bo razdeljeval ljubljanski mestni aprovizacijskl oddelek na Krekovem trgu za mesec Januar. Nakaznice bodo dobili samo tisti ljubljanski meščani, ki nimajo električne razsvetljave. Petroleja za kuho ne bodo prejemali. Stranke, ki žele dobili petrolejske nakaznice, naj prinesejo s sel>oj rojstne liste, družinske knjižice in 6lužbene izkaznice, da bodo lahko dokazali, koliko članov šteje njihova družina. Za sostanovalce morajo predložiti policijske prijavnice. Mestno poglavarstvo v Ljubljani opogarja vse prebivalce dravske banovine na letala tuje narodnosti, ki so se zadnje čase že večkrat {»javila na našem nebu Zaradi večkratne kršitve naše nevtralnosti bo v bodoče v takšnem primeru takoj nastopilo naše protiletalsko topništvo. Ker pa ob takšnih priložnostih niso izključene nesreče, naj se prebivalstvo v lastnem interesu nemudoma zateče v zaklonišča ali vsaj v hiše. Spomenik kralju Aleksandru Zcdi-nitelju bodo zgradili tudi v Boki Kotorski. Postavili ga bodo na mestu, kjer je prebil blagopokojni kralj zadnje trenutke svojega življenja na jugoslovanski zemlji. Spomenik bo imel obliko svetilnika, zgradili ga bodo pa iz kamenja iz vseli krajev naše domovine. Prvi veliki domači film filmajo v Zagrebu. Naslov filma bo »Ljubica in Janja , zajet bo pa i/. življenja kmečkih deklet. Ves iilni bo stal 800.000 dinarjev, rokopis zanj je pa napisal Mika Gjorgjevič. Glavni ženski vlogi bosta igrali Ada Nagyeva in Vera Friedrichova. Nenavaden potres so čutili te dni v Tržiču. Ljudje so čutili dva kratka navpična sunka in so v strahu tekli na ulice. Nekatere je potres vrgel na tla, tako močan je bil. Škodo sunek na srečo ni napravil nobene. »Micka, odpri, il bom nekaj povedai...« Ljubljana, 19. decembra. Maks in France sta se vračala s sv. Katarine. Baš toliko sta ga imela pod kapo, da se jima je zbudite hudomušna žilica, ki jima ni dala več miru. Kjer koli sta šla skozi vasi, sta morala kaj ponagajati. Petinšestdesetletnemu Janezu sta iz spalnice snela dvoje oken in ju odnesla s seboj. Jakob, ki je šel za njima, ju Je pa opozoril, naj pustita okna, nakar sta jih nepoškodovana zavrgla. Starega Janeza je pa vendar vso noč zeblo, ker sta bila okna snela. »Ali je kje tu v bližini kakšno dekle?« sta vpraševala iu se odpravila do hišo štiridesetletne Marije. Trkala sta na okno in na vrata. Marija je bila čisto sama v hiši, zato se je bala. Vzela je sekiro in odšla k oknu, da bi silneža pregnala. Maks ji je pa vzel sekiro in zahteval, da odpre, če ue bo razbil vrata. »Micka, odpri, ti bom nekaj povedal...« je prigovarjal Franco. V strahu, da res ne razbije vrat, te Marija odprla. Maks je vstopil v lišo, Marija je pil mimo njega smuknila na prosto in pričela klicati na pomoč. Ko so na njene, klice prihiteli ljudje, sta oba zbežala. jSoJ ml ni nič hotel, toda jaz sem se ga vendarle bala,«: je dejala Marija. Maksa bo pa kazen Izučila, da se ne sme ponoči na takšen način motili ljudem počitek. §. I. IM!. Kaj je z Bolgarijo? Nadaljevanje s J, strani \\'t 'V.! V, n lir — ali p« 2. Rusija misli, da bo nemški vdor na Balkan in v Malo Azijo spričo angleške po-morske premoči v Sredozemlju zgolj gesta i tl U) i < fei )J h ^ i.y k i i\ \ n \v\ \ z V prvo možnost ne moremo verjeti, ker je psihološko nemogoča; nobena velika država, še prav posebno diktatura, se brez odpora ne vda. Če izločimo obe navedeni možnosti, ostane še tretja, elementarna: kaj pa, če so vsi ti glasovi o Bolgariji samo biuff?! Bluff, ki naj odvrne pozornost sveta od dogodkov, ki se utegnejo pripravljati drugpd? Angleži so prvi Izrekli to domnevo. Po londonski sodbi je slej ko prej glavni cilj Nemcev zdrobitev Anglije na zahodu, vse drugo naj bi pa bilo samo pesek v oči. ' Beležimo to verzijo kot kronisti, razmišljanje o njej pa prepuščamo bralcem. Ob«erver. 9 članska družina so je zastrupila z ogljikovim dioksidom v vasi Vukovem pri Tešnju. Ponoči se je v sobi, kjer je spala rodbina kmeta Mate Lučiča, vnel tram pri peči Zaradi tega se jo začel razvijali ogljikov dioksid. Na srečo je prišel zjutraj v hišo sosed in našel vso družino nezavestno v postelji. Vse so prepeljali v bolnišnico v T(»ličil, kjer so sodem članov družine rešili, dva otroka sta pa bila že mrtva. Zaradi staljenega snega je možno narasla reka Neretva; izpodkopala je železniški most na progi Sarajevo— Mostar in podrla podporni zid blizu postaje Rame. Zid se je zrušil v vodo in so zato morali ustaviti začasno na tej progi tovorni promet. Potniški promet se vrSi s prestopanjem. Z 10 na t5 dinarjev pri bili so povijali trošarino na kavo. Zaradi te po-, vi Sane trošarine se 1h> kava podražila približno za šest dinarjev pri .kili. Tudi trošarino na vino so povišali z 1 na 2 dinarja pri litru. Trošarino na lina vina so povišali sr 3 na 5 dinarjev pri litru. 2500 obrokov hrane na dan bodo izdajale mestne javne kuhinje v Zagrebu od 15. januarja dalje zagrebškim siromakom. Prav tako bo mestno socialno skrbstvo razdelilo 10 vagonov premoga med siromašne družine. Vsaka družina bo debila po 400 kil premoga. Pes s petimi nogami živi v Treblnju, njegov lastnik je kavarnnr Sulja Zeli-hič. Pela noga mu je zrasla med desno zadnjo nogo in med repom, je ps prav tolikšna kakor ostale štiri. V Splitu so imeli konferenco pomorščakov in zastopnikov Jadrarmk«* straže. Na njej so razpravljali o zaposlitvi nekaterih naših parnikov za potrebe mednarodnega Rdečega križa. Vsi parniki v službi mednarodnega Rdečega križa bodo označeni s posebnimi zastavicami in bodo uživali |M>-sebno zaščito Na konferenci so prav tako razpravljali o zaščiti mornarjev, ki bodo zaposleni na teh parnikih. V Savo je skočila 30 letna Frančiška Buršičeva, žena mehanika iz Krškega. Nesrečo je prijavil neki delavec, ki je na krškem mostu našel ženi sko čevlje iu plašč iu takoj sumil, da se je zgodila nesreča. Po plašču in čevljih je mehanik Bnršič spoznal svojo ženo, ki je že večkrat poskušala samomor, dasi iz neznanega vzroka. Nesrečnice doslej še niso našli, kor jo jo najbrže Sava odnesla daleč s seboj. Brntmna pisma so nevarna Ljubljana, 31. decembra. ! Vinko ima v najemu restavracijo, ki je last posojilnice. Z Riko sta se nekaj časa prav dobro razumela, potem sta se pa kakor vsaki zaljubljenci sprla. Kakor je bila preje velika lju? bežen, tako je pozneje bilo veliko sovraštvo. Da bi so Vinku maščevala za izgubljeno ljubezen, je Riku pisala brezimno pismo posojilnici; v njem je obrekovala Vinka samega in njegovo restavracijo, Češ da jo )>ostala prava } beznica«, shajališče raznih sumljivih tipov, .komunistov* in podobno, da so natakarice same vlačuge najemnika samega in stalnih gostov. Prav takšno pisino jo od Rike prejela tudi uprava ljubljanske policije, uprava občine, lastnik restavracije, ki jo ima Vinko v najemu, iu ločena žena Vinkova. »Da imajo v podstrešju kar orgije,« je pisala ljubosumna Rika. Ta pisma so 'rodila posledico, da se je policija in celo banovina zanimala za verodostojnost tega obrekovanja. Vinko Je Riko predal sodišču zaradi lažnivega obrekovanja Ko je Rika videla, da so pisma imela popolnomo drug učinek, kakor je ona želela In upala, je pobrala šila in kopita. Pustila je svojegn nezvestega Vinka in jo ubrala čez mejo. Zdaj naj se pa brez nje pričkajo. VSAK (TEDEN) DRUGA Žena 1941" za januar je izšla 1 Poleg dosedanjih rubrik je list uvedel še nekaj novih: »V znamenju štorklje« za mlade mamice, ki so ali bodo povile svojega prvorojenčka; »Praktičen koledar«, ki spominja naročnice vsak mesec sproti na važnejše opravke, nakit|>e. obletnice, godove in vse. kar se tako rado pozabi. »Vaša usoda« za tiste, ki verujejo v prerokovanja. zabavno pa tudi za druge, ker se včasih le ujema! Nov, zanimiv in flapet ljubezenski roman »Prevare gospodične Klare«. List prinaša še mnogo koristnega in zabavnega branja. Vsak mesec izvirno slovensko novelo, to pot zajeto iz smučarskega življenja »Bela epizoda«. Za tiste, ki Ij*>' :jo ročna dela: Krasita preproga t kolini tehniki (vzorec na poli!), pletena garnitura perila (kroj na poli), kvačkana spalna oblekica (pižama) sa otroke (kroj na poli), pleteno spodnjo krilce (kroj na polil) tople zimske rokavice, krasen prt v toledu (vzorec na poli!), kvačkani vložki za posteljno perilo (vzorec na poli!) itd. Na modni prilogi 30 modelov in 30 prvovrstnih, preizkušenih krojev. Na poli za ročna dela pa: 12 izvirnih in lepih predlog za vezenje v raznih tehnikah. Namesto tujih »holandce.« in »kuharic« jako posrečen osnutek slovruskega stenskega kuhinjskega prtiča. Naročuina slej ko prej: Celoletna din 82’—, polletna din 33‘—, četrtletna din 17‘—. plačljiva vnaprej. Zahtevajte Številko na ogled! Naslov: »Zena 1941«, Kamnik. Ve0sli Dolenjci Ljubljana. 19. decembra. Štirje so bili: Janez, Anton, Martin in France. V dobrem razpoloženju so se gugali skozi vas proti domu. Pijanec pa potrebuje dosti prostora in navadno premeri cesto v vsej širini od leve proti desni in narobe To pot so jo pa kar štirje obdelovali. Pa ti izza ovinka prileti avtomobil. Precej hitro je privozil. Komaj da so se mu umaknili, je žo bil mimo. Našim dobrovoljčkom se je zdel ta avtomobil velika »prometna ovira«. Jezni so bili, ker so se mn morali umakniti. Pa Se tako hitro vozi! Saj vendar stoji na koncu vasi opozorilo: Avto 15 km. Cernu imamo pa potem take prometne znake! Poiskali so v bližnjem kozolcu vsak svoj kol in navdušeno složno razbili mednarodni avtomobilski znak. Udrihuli so, da je bilo veselje. Ko se je Martin naveličal, je nadaljeval uničujočo delo Janez, potem pa še Tone iu France Zbili so avtomobilski znak na tla, potem so se pa spravili še nad krajevno tablo in tudi to zbili na tla. »Le udari!«, so izpodbujali drug drugega. Potem so se pa zadovoljni s svojim junaškim delom razšli vsak na svoj dotn spat. Pred sodnikom so drug na drugega zvračali krivilo, šele ko so videli, da ne pomaga tajiti, so neradi priznali: »Menda bo že tako; kaj jaz veni; smo bili vsi pijani!« »Vsak Sest kovačev plačajte občini, pa "'ir dajte in pojdite!«, razsodi ■"Odlik. »Bomo, pa ndijo!-. se zmuzajo skozi Vr»'s Vžigalice se ue bode podražil«, kakor 90 se zadnji čas razširile govorice. Te vesti Združenje prodajalcev tobaka odločno zanikuje. Z ogljikovim dioksidom sta se zastrupila 521etni pekovski pomočnik Mihael Cestnik in 171etni pekovski vajenec Miran Kovač. V novoletni noči sta legla v posteljo in nista zapazila, da iz zakurjene peči uhajajo strupeni ogljikovi plini. Ko zjutraj vajenca in pomočnika ni bilo v pekarno, ju jo pekovski mojster prišel budit. Našel je oba nezavestna na postelji, soba je pa bila jiolna ogljikovega dioksida. Oba nesrečneža so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so jima na sreče še rešili življenje. 21 milijonov dinarjev kredita je odobrilo ministrstvo za razširjenje proge Split—Solin in za povečanje postaje Splita-predmestja. Za prvi obrok je generalna direkcija državnih železnic že odbrčla zagrebški direkciji 1.200 000 din kredita. Delo bodo začeli takoj. 480 novih hiš so sezidali preteklo leto v Beogradu. Kljub slabim časom je bila gradl>ena delavnost v Beogradu zelo velika. Naš parnik »Hercegovina« je stop i v služim mednarodnega Rdečegc križa. Vsi parniki v službi Rdečega bliža bodo označeni z njegovimi zastavami in bodo uživali posebno zaščito 34 prašičev bodo predelali v milo. ker so zaradi hudega mraza zmrznil: na prevaljski postaji. Iz Srema so podali 138 svinj po železnici v P»eva lje za izvoz. Škode je približno 50C00 din, a nekaj bo krite, ker tih bodo J v Mariboru uporabili za izdelovanje mila. Neznan tat je na Silvestrovo ponoči odnesel 400 tisoč din iz blagajni, tr govea Mi jata Lukiča v Beogradu. Razi n denarja je odnese! tud: vse vrednostne papige in iz preda!a »ud r-zervne ključe blagajne. Ko je. hotel Lukič izplačati nekemu prijatelju večjo vsoto denarja, je našel blagajno prazno. Zmrzlega novorojenčka so našli ob j kolovozu blizu železniške proge uh polju med Medlogom in Celjem. Mati je najbrže položila na zemljo še živega otroka, ki je zaradi hudega mraza ponoči zmrznil Oblasti so takoj uvedle preiskavo. Neznani zločinci so umorili posestnico Marijo Božaničevo iz Vrbnika na otoku Krku. Vlomilci so se splazili v hišo skozi dimnik, umorili P-o-žaiucevo in izropali njeno stanovan g-. Orožni ni ao že zaprli nekaj »unilji>ih oS' 1* + 22 stopinj Celzija so imeli te oni v Dubrovniku, medtem ko 60 drugod divjali hudi snežni zameti in burp Zagrebška drama bo te dni odšla na veliko gotoovanje po hrvatskem I podeželju. Obiskala bo Gospič. Og'i it.. Varaždin, Čakovec, Koprivnico. Križevce in Bjelovar. Velik« jat« divjih rac in gosi so priletele iz severnih krajev v Medji-murje, ker je tam zima veliko ostrej ša od naše. Vso srečo ti želim! f Ljubljana, 19 decembra. Dvanajst let sta vodila ljubezen in ona ga je tudi podpirala. Ženska bi pa ne bila ženska, če bi včasih ne bija muhasta. Kar na lepem se je Ivanka odtujila Srečku, češ da ni iz-gledov, da bi se mogel ž njo skoro poročiti, ker še študira. Srečko jo pa tako izjavo jemal tragično. Skušal je Ivanko pregovoriti z lepo. Ko mu je pa ona le vztrajno odgovarjala, da nista značaja, ki bi spadala skupaj, ji je pa resno zagrozil: »Poginiln boš kot pes na cesti!« Ivanka se je prestrašila in ga prijavila. »Jaz jo imam So vedno rad,« so je zagovarjal Srečko, >in če me bo Ivanka resno in vztrajno odklanjala, l>o nastal tragičen konec.« Od prijave do razprave je pa trajalo več tednov. Tačas sta se Ivanka in Srečko že spravila brez razprave. Ivanki je žal, da ga je prijavila, a v prvem strahu ni mogla drugače, ker sc je resno bala njegovih groženj. Na razpravi je pa prosila, naj ga ne hi kaznovali, češ da ima zdaj inir od njega. »Saj mu želim vso srečo, samo mir sem želela imeti; zdaj ga pa imam,« je trdila. Zadovoljna z oprostilno sodbo odideta sku|>aj iz sodne dvorane. Ko bo pa preteklo še nekaj tednov, bosta pa tudi drug z drugim najbrže zopet zadovoljna kol v tistih dneh. ko je jjubezon gorela. Prosimo nakažite naročnino! Hvala1. 200.000 din škode je povzročil ogenj, ki je nastal v nedeljo ponoči v glavnem poslopju bivše tovarne vagonov »Ferrum« v Subotici. Zdaj ima v teh prostorih svoje skladišče ljubljanski gradbeni podjetnik Ivan Bricelj. Gasilci so požar omejili, toda eden izmed njih se je s plinom zastrupil. Velike poplave v Slavoniji in Bosui so nastale zaradi hitrega tajanja snega. Reke so poplavile velike površine obdelane zemlje. Mesti Prijedor in Bosanski Novi sta deloma pod vodo. Tudi Sava je močno narasla in je na nekaterih krajih tudi poplavila. Pri Dubrovniku je morje naplavilo različne predmete s potopljenih ladij. Našli so več reševalnih pasov, več sodov nafte in nešteto razbitih delov ladij. Poleg tega je morje naplavilo tudi tri mrtvece v vojaških uniformah. Vse tri so pokopali v Dubrovniku. 34 ponesrečencev so rešili na parniku »Srebrenu«, ki je nasedel na plitvino pri Boki Kotorski. Reševalno delo sta z nadčloveškim naporom opra-| vili posadki vojne ladje »Spasilcat in neke podmornice. Ponesrečence so ' prepeljali v Tivat, kjer so jim priredili skupno večerjo. Parnik »Srebreno«, ki na je razklal na dvoje, so morali prepustiti njegovi usodi in zaradi razburkanega morja sploh ne mislijo, da ga bodo kdaj mogli rešiti. Proli kašlju Vam priporočamo odličen Rcmcdia sirup. Dobiva se v vseh lekarnah in zahtevajte izrečno samo ta domači preparat »Remedia sirup«, ki je v kakovosti enak dragim inozemskim preparatom. Glavno zastopstvo za Slovenijo je poverjeno znaui lekarni Bahovec v Sloveniji. Va&o-z ! Veliko železniško nesrečo j« preprečil s svojo hladnokrvnostjo vlakovodja Koriuan iz Maribora. Na odprli progi med Ptujem in Mariborom sta peljala drug proti drugemu tovorni in osebni vlak. Zaradi goste megle sta vlakovodji to opazila Sele zadnji trenutek. Nesrečo je preprečil vlakovodja Korman tako, da je vlak usmeril nazaj in tako vozil skoraj do Ptuja. Tovorni vlak se zaradi viseče proge nikakor ni mogel ustaviti in zato je ta vožnja med življenjem in smrtjo trajala četrt ure. Sele pri Ptuju so je posrečilo speljati tovorni vlak na stranski tir in osebni vlak se je lahko viuil v svojo pravo smer. Popotniki «o za smrtno nevarnost, v kateri so bili, izvedc-li po večini šele na postaji v Mariboru. Za starš«, vzgojitelj«, prijatelj« mladine! Izšla je nova knjiga »Spolno : i i v I j e n j e«, katero vsem toplo pri-[ poročamo. Greh je ne povedati pravo rasno mladini, kako je prišla na svet. I ne jim zaupati skrivnosti Življenja. | Pisatelj pravi v uvodu: »Povejmo j ljudem resnico in obvarovali jih bomo pred laži o in zablodami le Zato naj čita knjigo »Spolno življenje« zoreča mladina in vsak odrasel človek. Knjiga obsega 22 zanimivih poglavij in stane s poštnino vrd samo din 20'—. Namenjena je predvsem onim. ki si ne morejo kupiti dragih knjig o tem vprašanju. Nakažite denar na poštni čekovni račun štev. 14.675 (Hranilnica »Moj dom«, Ljubljana), ali pošljete v znamkah na naslov: J. E. Knjižna centrala. Ljubljana, Dvolakova 8 b. t 1 ..DRUŽINSKI TEDNIK** v vsako SLOVENSKO HlSOl Ilva tovorna vlaka sta trčila na progi med Škofjo Loko in Zabnico v sottoto ponoči. Lokomotiva brzotovor-nega vlaka je zavozila v zadnje vagone tovornega vlaka, ki 60 se iztirili. Pri silnem sunku so se vagoni popolnima razbili in so vreče koruze, ki so bile na njih. v loku odletele po piogi. Najbolj poškodovanih je 8 vagonov in lokomotiva. Vlakovodja si je rešil življenje s skokom z lokomotive, ker bi ga bilo sicer v naslednjem trenutku stisnilo ob steno tovornega vagona. Ker je bila proga polna raz- sute koruze, moke. žebljev in drugega hla;ra, so imeli delavci vso noč dovolj dela, da so progo vsaj delno očistili. Sedem vlakov je obtičalo v snegu na progi Skoplje—Tetovo. Po večdnevnem delu se je delavcem te dni naposled posrečilo vzpostaviti promet na tej progi in jo očistiti zametov. Železniški promet se zdaj na tej progi vrši v redu, pač pa je še zmerom neuporabna cesta preko planine Vlajni-ce in jK> dolini reke Radike. Tu so so na dveh krajih U6uli plazovi snega, zemlje in kamenja, tako da bodo delavci morali odstraniti več ko 1000 kubikov zemlje in enega. V prepad je treščilo 10 vagonov tovornega vlaka, ki je vozil j>o liški progi proti Zagrebu. Te dni je na tej progi divjala silna burja. Med postajama Vrhovinami in Plaškim je burja postala tako silna, da je dvignila s tirov 10 natovorjenih vagonov in jih z vso silo treščila v 15 metrov globok prepad. Proga sicer ni močno poškodovana, pač pa se je vseh deset vagonov raztreščilo na drobne kose. Lovska nesreča se je te dni zgodila v Rastovem gozdu v okolici Banjaluke. Znani trgovec Petar Trivalič in njegov prijatelj Ludvik Iličanin sta Sla na lov na lisice. S seboj sta vzela tudi svoja psa, ki sta podila živali Trivali-čev pes je pregnal lisico, Trivalič je takoj dvignil puško in ustrelil. Toda namesto lisice je ustrelil svojega prijatelja, ki je bil skrit za grmom, mimo katerega je tekla preganjana lisica. 95 tisoč din je ukradla služkinja svojemu gospodarju Fuchsu v Subotici, da bi si v domači vasi kupila posestvo. Rozalija Szabova je bila sama doma, ko je gospodarju izginil denar. Med zasliševanjem je tako nerodno opisovala namišljeni razbojniški napadala so jo takoj osumili tatvine. Po dolgem zasliševanju je le priznala, da je sama ukradla denar in da si je razbojniški napad samo namislila, da bi tako prišla do denarja. :,a -« *ir5; * >* -a r&V-\ Ni yj a«t :»«•'(■ »m* V m «-c-,.- r-'J it fc. isti c£«sm! *•» J> t!tys3£ t.vM frfir t-ir-Uo r »r, >r{' ;c-'.j3££ >;« 4 ty«ia- •'Ij : : f:'•(-»»> :t?-. 'c ’-r 4'čfšfitho K' /»}»» T.-i *■ 't-i-K hnlli »• -4 ^ ^ ta jj ki n '.f f\-~ »/tSP.e Združenje odvetniških pripravnikov so ustanovili v četrtek v Subotici. Organizirali so se največ zato, da so bodo njihove življenjske razmere izboljšale. Subotiški odvetniški pripravniki so zelo s la l>o plačani, saj nekateri prejemajo komaj 600 din plače na mesec. Osebne veiii Ponilii s • V Ljubljani: r. Franc Lipogluvftck, nuplont •Ir#., gimnazije v Ptuju, in gdč Anica Dud narjevu, asistentka muzeja v Ljubljani; r. Jane« Marinko, inicnir kemije. In gdft. Marija Mazgova: dr. Maka Rejec, odvetniški koncipirnt, in dr. Leli ja Novakova, zdravnica splošne bolnišnice; g. Ivica Krmpotič, gti-plent v Senju, in gdč Meri Dolenčeva, sn-pleutka v Ljubljani: g. Alojzij Poiua, rudar* aki inženir, in gdt. Ivica Papeževa, bančna uradnica V Slovenskih Konjicah: g. Franc Lobnik, untejj v .Apačah, in gdč. Matilda Lazarjeva. Ma K at ob ju: g. Ivan Kroflič, trgovski poslovodja in gdč Kežika Ocvirkova. Na Ježi«« pri Ljubljani: g. Mirko famrrnik, mthaniški mojster, in gdč. Olga Vrolihova, uradnica OUZD. ¥ KaJtineih: g. Branko Rudolf, profesor U Manbora. in gdč. Mara Gumilarjev«, abitu-rientka. _ ¥ Mart Jancih: r. Štefan Novak in gdč. K rutina Mertikova. Bilo srečno! Umrli • • : V Ljubljani: 'čletni Ivan Aturm. inšpektor državnih železnic; Franc Pirc. požtni tnžpek tor; Nika Bučarjeva Marija dajovičeva: Ana Ocepkova; Cilka Bvetelova. Rozalija Hudo-vernikova; Ana Miklavčičeva; Marija Dolen čeva; Simon Kunčič, posestnik in sodavičar; Jožef Hafner, železničarski svaničnik v pok.; Joža Alebingerjeva; Marija Pa\fikova; Fran čiika Černigojeva. ¥ Kamni gorici: Luka Lazar, posestnik. ¥ Trbovljah: Josip Hauck podjovedi, poročila. Konec ob 22.20. PETEK 10. JANUARJA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Ploščo 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objavo 13.00: Napo-vedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 14.10: Tujskoprometnn poročila 17.30: Sulonski kvartet 18.10: Zenska ura 18.30: Ploščo 18.40: Francoščina 19.00: Napovedi, poročila 19.23: Nac. ura 19.50: Za planince 20.00: Rezervirano za prenos 22.00: Napovedi, jioročila. Konec ob 22.20. SOBOTA 11. JANUARJA 7.00: Jutrnji j*ozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 17.30: Otroška ura 17.56: Pregled sporeda 18.00: Radijski orkester 18.40: Pogovori 8 poslušalci 19.00: Napovedi, poročila 19.25: Nac. ura 19.10: Plošče 20.00: O zunanji politiki 20.30: Mežiška ovset 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Šramel »škrjanček Konec ob 23. uri. NEDELJA 12. JANUARJA 8.00: Jutrnji pozdrav 8.15: Ruski sekstet 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Prenos cerkvene glaslie iz trnovske cerkve 9.45: Verski govor (g. dr. Vilko Fajdiga) 10.00: Plošče 10.15: Radijski orkester 11.00: Kvartet sester Stritar-jetih 12.30: Poročila, objave 13.00: Nnpovedi 13.02: Radijski orkoster 17.00: Kmet. ura: Pomen mlekarske organizacije (g. ing. Erpič Jožo) 17.30: Prenos iz Beograda: Koncert vojaške godbe 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Slovenska ura 21.00: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri. PONEDELJEK 13. JANUARJA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plašče 12.00: Plošče 12J10: Poročila, objave 13.00: Napo- vedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila, objave 17.30: Radijski orkester 18.10: Duševno zdravstvo (g. dr. Anton Brecelj) 18J0: Plošče 18 40: Mesečni literarni pregled (g. prof. Fr. Vodnik) 19.00: Napovedi, poročila 19.2L Nac. ura 19.40: Plošče 1950: Hudomušnosti (g. Fr. Lipah) 2000: Plošče 20.10: O. Zupančič: Veronika Deseniška. tragedija. Izvajajo člani Nar. gledališča v Ljubljani 22.00: Napovedi, poročila. Konec ob 22.15. TOREK 14. JANUARJA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7 15: Plošče 12.00: Plošče 12JMI: Poročila, objavo 13.00: Napo- vedi 13.02: Pevski koncert: g. Boris Popov, član ljubljansko opero, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek 14.00: Poročila, objavo 14.15: ftolskn ura: Božične pesmi; II. dekl. mošč. šola, vodi gdč. M. Lahainar 17.30: Radijski orkester 18.40: Rusija pod tatarskim jarmom (g. Fr. Terseglav) 19.00: Napovedi, poročila 19.25: Nac. ura 19 40: Plošče 19.50: Vzgojna posvetovalnica (ga. Vida Peršuh) 20.00: Radijski orkester 21.30: Plošče 22.00: Na|>ovedi, poročila. Konec ob 22.20. SREDA 15. JANUARJA 7JI0: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, jmročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: 8ramel »Ljubljana 1100: Poročila, objave 17.30: Plošče 17.45: Mladinska ura 18.40: Protestantovska doba med Slovenci IDAMI: Najiovedi, poročila 19.25: Nar. ura 19.40: Orkestralni koncert 20.00: Koncert zbora Glasliene Malice 21.15: Klavirski koncert 22.00: Napovedi, poročila. Konec ob 22.20. Ogl. reg. S. Br 7006 3« Darmol, sredstvo za odvajanje se cesto potvarja. Radi tega pazite pri nakupu, da nosi vsaka tableta besedo Darmol zarezo v obliki črke T. Zahtevajte originalni Darmol. in samo Transfuzija krv katero človeško zornost ji posvei je na kocki v Moderne Gioconde Usoda nesmrtne slike None Lise Skrivnostni smehljaj imajo tudi druge ženske Bazol, januarja. V na j več ji galeriji slik, v enem naj-večjih muzejev sveta, v pariškem Lou-Vru, nekdanjem kraljevskem dvorcu, je bila med drugimi nesmrtnimi slikarskimi in kiparskimi deli tudi vse do začetka sedanje vojne, znamenita slika slavnega italijanskega slikarja Leonarda na Vincija — Mona Lisa. Ta slika je doživela veliko zapletljajev, kakor da bi bila bitje iz krvi in mesa. Se ko je živel umetnik, so jo prenesli iz Italije v Pariz kot dar takratnemu francoskemu vladarju Francu II. Tik pred svetovno vojno je nepoznan tat zelo spretno ukradel Mono Liso iz Louvra. Takrat so policije s celega sveta iskale neznanega tatu. Dragoceno sliko so že takrat cenili na milijcn zlatih francoskih frankov. Tatu niso nikdar našli, sliko so pa dobili pri nekem vnetem zbiratelju slik. Ko je pa izbruhnila sedanja vojna, 60 Mono Liso spravili v velik zaboj s peskom in jo odnesli nekam v notranjost Francije, kjer še danes čaka na povratek v Louvre. Kdor koli je že enkrat videl originalno sliko Mone Lise in je dobro pogledal zapeljivi in skrivnostni smehljaj Gioconde, bogate in ugledne dame -z Milana, ne bo nikdar v življenju pozabil na divno in zanosito črto okrog ust. Toda, to še ni vse. Velikokrat bo še presenečen, ko bo srečal znane in neznane lepotice z istim zapeljivim in skrivnostnim smehljajem na ustnicah. , če bi genialni Leonardo da Vinc; naslikal na platno samo ta dim smehljaj, bi postal nesmrten. Velik« .število slikarjev, umetniških kritiko« in strokovnjakov je trdilo in trde š« danes, da prehaja Giocondin smehlja; v večnost. Poleg tega smehljaja s« izgubi vsa lepota Rubensovih žena ir vsa lepota drugih lepotic, ki so jih portretirali veliki in slavni slikarji. Slavne filmske zvezde so imele pc vrsti Giocondin smehljaj. Zdelo se je kakor da so ure in ure stale pred Mono Liso hi študirale njen smehljaj Toda tega niso storile. To ženskam prav gotovo ni potrebno, kajti pri njih je to nekaj povsem naravnega, prirojenega, to je v resnici črta božansk« lepote, ki jo je med velikimi in slavnimi slikarji prvi odkril Leonardo ds Vinci. Skoraj prav takšen smehljaj, kakršnega ima Mona Lisa, imajo še filmske igralke Greta Garbo, Diana Wi-nerdova in Norma Shearerjeva. Gretin smehljaj kaže'mnogo samozaupanja, veliko vere v uspeh, in zmago nad moškim. Smehljaj Diane Wi-nerdove izdaja ženskost in duševnost neizmerno materinsko dobroto, zvestobo in potrpljenje. Toda Norma Shearerjeva je še najbolj modernizirala Giocondin smehljaj, a črta je ostala ista, kopija je povsem dovršena. Umetniški strokovnjaki pravijo, da vse ženske ne morejo imeti takšnega skrivnostnega in nesmrtnega smehljaja. Zdi se, da so samo nekatere zato izvoljene. Poslednje želje ameriških zločincev Newyork, januarja. V Ameriki slavi prave triumfe knjiga »Poslednja želja«, ki so jo natisnili že v tisočih izvodov, pa je kljub temu zmerom razprodana. To knjigo lahko kupite povsod. V njej pisatelj opisuje poslednje želje zločincev, kijih je sodišče obsodilo na smrt. To knjigo je spisal uradnik pravosodnega ministrstva, ki je moral večkrat osebno prisostvovati kakšni usmrtitvi. Bkoro v vseh državah smejo na smrt obsojeni zločinci izraziti svojo poslednjo željo in navadno jim to tudi izpolnijo. To pravico pa posebno zločinci v Ameriki izrabljajo in zahtevajo nemogoče stvari. Včasih se zdi, da se takšna želja res ni mogla poroditi v zdravih možganih. Ker je v knjigi popisanih mnogo takšnih duševnih posebnosti zločincev, se zanjo Američani zelo zanimajo. Tako v tej knjigi popisuje duševno razpoloženje nekega na smrt obsojenega zicčinca, ki je prosil, naj ga pred smrtjo oblečejo v najmodernejšo obleko in ga v njej usmrte. Neki drug zlo. činec, ki so ga obsodili na smrt na električnem stolu, si je pa, pred smrtjo zaželel najboljših ameriških cigaret. Te je potem vzel s seboj in jih kadil na električnem stolu. Neki drug zločinec je spet hotel, da mu pred smrtjo zavežejo rdečo samoveznico in mu po-sade na glavo najmodernejši klobuk. Neki petdesetleten zločinec je pa imel poslednjo željo, da morajo njegove spomine, ki jih je pisal v ječi, natisniti. Takšne in podobne poslednje želje opisuje pisatelj te knjige. Izmed vseh takšnih želja je menda najfrivolnejša želja nekega znanega mehiškega razbojnika, ki je hotel, da ga usmrte v kopalni obleki. Lahko si mislite, kako čudno je bilo videti, ko so okrog obsojenca stali sodniki v prazničnih oblekah, obsojenec je pa sedel na električnem stolu v samih kopalnih hlačah. Tudi ženske v svojih poslednjih željah niso prav nič zaostajale za moškimi. Tako je neka zloglasna gang-strka zahtevala, da ji tik pred smrtjo že pobarvajo lase s platinasto barvo in ji napravijo trajno kedranje. Poleg tega je zahtevala, da ji to napravijo z najdražjimi aparati. Neka starejša gangstrka, ki so jo tudi obsodili na smrt, se je pa malo pred svojo arela-tacljo zaljubila v mladega dijaka. Zahtevala je torej, da ji prinesejo tisti klobuk, ki ga je nosila takrat, ko je spoznala svojo ljubezen. Neka humoristično navdahnjena gangstrka je spet želela, da ji uro pred usmrtitvijo prinesejo najbolj priljubljeni ameriški humoristični časopis in ji berejo iz njega smešnice. Tako se je torej celo na električnem stolu lahko od srca smejala. Nevesta je prodala svojega ženina Boston, januurja. Pred bostonskim sodiščem so imeli te dni zanimivo razpravo, ki je tudi zrcalo današnjih dni. Uradnik nekega bostonskega podjetja je bil že dalj časa zaročen. Nekega dne je pa dobil od svoje zaročenke pismo, v katerem je sporočala, da si je premislila in se z hjim ne bo poročila. Vzroka mu ni navedla. Ta nesreča pa mlademu uradniku ni vzela veselja do ženitve. Ze po nekaj mesecih je našel za svojo zaročenko zameno v njeni prijateljici. Seveda pa krvi je rešila že marsi-življenje. Veliko po-zlasti v vojni, ko več človeških življenj kakor sicer. Slika kaže transfuzijo krvi v neki bolnišnici. ubogi ženin niti slutil ni, da ga je njegova nova nevesta prav za prav kupila. Z njegovo nekdanjo nevesto, ki je bila njena prijateljica, se je namreč domenila, da ji za tisoč do- Kadar pritisne zima in zamrznejo velikanska močvirja in ribniki, se kmalu prikažejo žanjci velikega trsja in ga pridno zbirajo v snope. Ker trsje uporabljajo v najrazličnejše namene, je la žetev za nekatere dober zaslužek. lareV prepusti zaročenca. 100 dolarjev je prijateljica takoj plačala, ostalo bi pa plačevala v mesečnih obrokih. Ko sta se pa uradnik in njegova zaročenka naposled poročila, je žena kmalu prišla v denarne stiske. Obrokov ni mogla v redu plačevati; Tako ji nekega dne ni preostalo nič drugega, ko da svojemu možu pove, kako je prav za prav prišla do njega. Seveda je bil mož na moč razjarjen, ko je izvedel, da ga je njegova prejšnja zaročenka zapustila zaradi tisoč dolarjev Razočarani mož je takoj odšel na sodišče in zahteval ločitev zakona. Najbolj čudno je pa da se zdaj trudi, da bi si spet pridobil ljubezen svoje prve zaročenke. Stavbno vprašanje v Neivgorku Newyork, januarja, Newyork je po vsem svetu znan zaradi svojih donebnic. Tako si skoro vsak Evropec iz filmov in drugih slik ustvari o Newycrku in njegovih do-nebnicah svojo posebno predstavo. Vsakdo vidi v domišljiji samo najmo-derneje opremljene donebnice z vsem udobjem, ki si ga človek sploh more misliti, če bi potem koga izmed nas res zaneslo v Newyork, bi bil najbrže močno razočaran, Ncwyork je od daleč in na prvi pogled res bajno mesto nebotičnikov, če si ga pa malo pobliže ogledate, kaj kmalu zagledate nizke hiše, človek bi skoro rekel bajte, stisnjene v ozadje. V teh hišah stanujejo siromaki. Razlika med nebotičniki in življenjem v njih in pa med temi siromašnimi bajtami je porazna. V nebotičnikih je tako rekoč treba samo pritiskati na gumbe in že se vam izpolni želja. V bajtah pa ni ne vode, ne razsvetljave. Pozimi se te hišice pretvorijo v ledene gore, kjer je sama bolezen in smrt. Ko je pred nedavnim newyorška mestna občina pregledavala te borne domove, se je zgrozila. Sprevidela je, da bo za popravilo tega siromaštva treba najmanj 35 milijonov dolarjev. Prvi sneg je za nekatere veselje, za druge pa pomeni nove izdatke. Brezposelni v velemestih se ga vesele zato, ker imajo s kidanjem snega nekaj dni dela. Gornja slika nam kaže Kapitol, ameriški parlament, v Washingtonu. Posebna komisija je pregledala 8.500 hiš in ugotovila, da je med njimi več ko polovico takšnih, ki jih bodo morali takoj porušiti, čeprav so zadnjih deset let v Newyorku izdali posestniki 250 000 000 dolarjev za popravilo svojih hiš, je bilo še zmerom premalo. *. % $ Tisočgteva množica veselih Ncwyorčan#v čaka na Silvestrovo, da bo ura odbila polnoč. V teh razpadlih hišah žive nezaposleni Američani s svojimi družinami. Poleti jih mučita neznosna vročina in mrčes, pozimi je pa spet neznosno mraz. Najslabše je seveda v črnskem predelu mesta. Tam živi na razmeroma majhnem prostoru kar 250.000 črncev. Tu je beda še hujša in je še manj higiene. V enem samem bloku hiš stanuje 3.870 ljudi. Ker so stanovanja, čeprav poceni, za te siromake še zmerom veliko predraga, vzamejo v svoje stanovanje največkrat še podnajemnike in tako je gneča v stanovanjih zmerom večja. Lahko si mislite, da v takšnih okoliščinah tudi higiene ne more biti. Prebrisan tat Newyork, januarja. čuvaj v eni izmed največjih new-yorških donebnic je neke noči zapazil, da še na hodniku skriva neki moški. Takoj je uganil, da se je prebrisani tat nalašč pustil zapreti zvečer v hišo, da bi lahko ponoči opravil svoje delo. Pričel je tatu zasled«>vati, vendar to ni bilo tako lahko. Moški je bil zelo spreten in izurjen v takšnih poslih. Ko sta naposled na nekem ovinku le trčila skupaj, je pa neznanec čuvaja z enim samim strelom zadel do smrdi. Potem je pobegnil v višja nadstropja, čeprav je bil čuvaj smrtno zadet, se je pa vendar še privlekel do telefona in telefoniral po policijo. Ni minilo’ pet minut in že so bili vso hišo obkolili stražniki. Ker so bila vhodna vr*.ta vso noč zaprta in tat nikakor ni mogel uiti, so stražniki lahko brez težave preiskali nadstropje za nadstropjem. Vse iskanje je pa bilo zaman. Prav tako neopazno, kakor je tat prišel v hišo, je iz nje tudi izginil. Nihče si ni mogel misliti kako. šele po dolgem iskanju raznih izhodov so detektivi ugotovili, kod je bil nepridiprav ušel. Napravil je takole: ko je prišel do zadnjega nadstropja, ki je bilo v višini 200 metrov, ni vedel ne kod ne kam. Tedaj je zagledal skozi okno, da se nebotičnik skoro tišči neke druge hiše. Razlika višine med obema nebotičnikoma je bila dva do tri metre. Tedaj se je tat odločil. Odprl je okno in se spustil na teraso druge hiše. Uspel je. Počakati je moral samo še toliko, da mu kdo odklene vhodna vrata in bil bi rešen. Ko je nekaj ur prečepel v skritem kotičku, je res prišel gospodar hiše in odklenil vrata. Takoj fiato je odkorakal tako iskani tat mimo nič hudega slutečega gospodarja, ki je bil prepričan, da je odšel iz njegove hiše eden izmed njegovih stanovalcev in ga je še pozdravil. Na Japonskem je premalo zdravnikov Tokio, januarja. Japonci so pred nedavnim objavili zanimivo. statistiko 6 svojih zdravniki x Kljub temu. da se je Japonska že popolnoma modernizirala, imajo zelo malo zdravnikov. Izračunali so, da pride na približno 500 prebivalcev v večjih mestih komaj en zdravnik. Na kmetih so pa zdravniki še redkejši in jih je treba tako rekoč z lučjo iskati. Tam pride na 4.000 ljudi komaj en zdravnik. Lahko si torej mislite, kakšno Je zdravstveno stanje v takšnih vaseh. Ker so japonske oblasti sprevidele, da je zdravnikov premalo, so izdalo naredbo, po kateri mora vsak mlad zdravnik «lve leti službovati na kmetih, šele potem lahko dobi službo T mestu. Dekle ne reče da Holandski napisal T. 0. Sickens Fred je bil za celo leto zaigral svojo srečo, ker ni razumel, da ženska reže *ne; s svojimi ustnicami in da . s svojimi očmi... Srečo pravim in menim s tem. kljub vsem teorijam pametnih in izkušenih ljudi, nepopisno osrečujoče čustvo, ki vse življenje krog nas in v nas ozar ja s soncem in svetlobo, medtem ko čisto natanko vemo, da zunaj dežuje in je mračno... Kaj takšnega je seveda nespametno, a kdaj pa kdaj je tako lepo biti nespameten. Cissy — to je dekle, ki je hotelo biti razumno — sprva sploh ni mislila tako o tem. Bila je hladna in trezna in ironična. Pa ne, ker je takšna postala po izkušnji, kajti bila je še zelo mlada in je imela jamice v svojih licih iii smehljaj, ki je človeka kar predrl, temveč ker je bila hladna stvarnost moda. In romantična? Za božjo voljo, samo tega ne! In zato je Cissy rekla >ne«, ko je mislila »da«. Fred se je dal prevariti. Ker ni gledal v njene oči, ker žensk ni razumel. Bil je še tistih naivnih misli, da ženske zmerom rečejo tisto, kar mislijo. Kakor moški včasih. Zato^ je bil tako strašno nesrečen, ko je slišal, kako Cissv misli o ljubezni, sreči in svetu. * Poznala sta se, mislim, šele štiri tedne, ko je moral Fred na lepem odpotovati. Moral je proč, ker je njegov orkester sprejel angažma v Nemčiji. Fred je igral na klavir. S tem je smešno malo zaslužil in je mislil, da lahko čisto dobro razume, če Cissy posmehljivo govori o ljubezni v majhni koči in da morata biti kot moderen mož in kot svetovnjakinja pred vsem in v vsem raz^jpma in da je kratko in malo smešno' sploh govoriti o ljubezni. Tako je torej na dan svojega odhoda dejal: »Ne, poslušaj, ne verjamem, da midva, da ti... Menim, preneumno je spraševati, če ti..., če midva... Nu, to je pač neumno.4 >Da,< je rekla Cissy. »Ti — ti pač sploh ne bi hotela? je dejal Fred. . >Ne,c je rekla Cissy. •Midva morava biti pametna, kratko in malo pametna,« je rekel Fred. »Tako je,« je dejala Cissy. In medtem ko se je v njenih očeh zrcalil neki čuden lesket in se je zdel njen pogled sanjavo zamaknjen v daljavo, je še dejala: »Kar vidim je porogljivo re- kla Cissv. Tebe in sebe v podstrešni sobici... In jaz perein perilo... In sesava palce... Ne, to ni za naju, kaj?< >Ne,t je dejal Fred. To je dobro za dva pretirano sentimentalna človeka.« Njene oči so bile široko razprte, ko je to dejala. Tako je,« je menil Fred. Ni gledal njenih oči, temveč samo njene potnfe rdeče ustnice. In ko ji je dal svoj novi naslov in vzel svoj klobuk in odšel, je bila Cissy kakor omamljena, še dolgb je gledala v vrata, ki so.se bila za njim zaprla. In v svoji sobi je treščila gramofonsko ploščo ob tla. »Moški,« je dejala Cissv, sne razumejo niti besedice tega, kar človek pove...« Kajpak sta si dopisovala, a to so bila pisma, ki niso ničesar povedala, čeprav se jima je to le s težavo posrečilo. Poročal ji je o svojih uspehih. Ločil se jo bil od orkestra in nastopil kot pianist. Njegova zvezda jo vzhajala. Časopisi so javljali navdušene kritike. Pošiljal ji je izrezke, ponudbe koncertnih podjetnikov so prihajale. Obvezal se je za turnejo po Ameriki. Fred jo bil zaslovel. Vsi časopisi so pisali o njem. Ni mu bilo treba več pošiljati iziezkov. V vseh listih je videla njegovo sliko. In Ci3sy se je na lepem zazdelo, da ne bi smela biti samo razumna, temveč tudi ponosna. Če mu Se dalje piše, bi utegnil misliti, da to dela zalo, ker on zdaj... In tako mu sploh ni več pisala... Od njega je dobila Se dve, tri pisma, potlej pa tudi o njem ni nič več slišala. Potem ko je Fred kakšno leto slavil zmage v tujini, se jo vrnil, da bi, tudi v domačem mestu priredil koncert. Gissy je to brala v časopisu in se je ugriznila v ustnico in vrgla časopis zmečkan v kot. Njeno srce je divje poskakovalo, toda proti poskakovanju srca je zmerom znova ugovarjala z Ne, 110!« Ko je prišel koncertni večer, je oblekla svoj plašč — in ga spet slekla — in spet oblekla. In potlej jo odšla in si kupila vstopnico za koncert. ‘ Dvorana je bila nabito polna. Na odru je stal klavir. Kmalu bo sedel pred njim. Njen pogled se je vsesal v prazni stol. Ni opazila, kako je stopil izza kulis. Šele glasno ploskanje okrog nje je povzročilo, da jo pogledala kvišku, in potlej je prste tako stisnila, da so jo zaboleli. Videla jo Preda. Ni se bil spremenil. Zdelo se Mačke v policijski službi Če se tatom uiameio v past Kako je pameten zdravnik pomagal policiji zimi mm) urjavo, mpsk oške edolžni London, januarja. ] nega, če komu vlomilci vderejo v sta V avstralskem mestu Sidneyu je po-] licija te dni zabeležila kriminal, ki v zgodovini tatvin gotovo nima primere. Ze mesece in mesece je po Sidneyu razsajala tatinska tolpa. Vsak dan je dobivala policija prijave vlomov in vendar vlomilcev nihče ni megel izslediti. Najbolj čudno pri vcej stvari se je policiji in prebivalcem Sidneya zdelo to, da so nepoznani vlomilci najrajši vlamljali v zdravniška stanovanja. Poleg denarja so vselej ednesli tudi vsa zdravila, likerje in zdravniške pri- j bedo torej tatovi popili .konjak', se b: ] meti. Ta mu je pa svojo dobro voljo '-širil.po vsej okolici. Tako se bodo za-} kmalu pojasnil. Dejal je: »Kako bi se ne smejal, gosped ko-j prave. Nekega dne je policija spet prejela prijavo tatvine. Dr. Samuel Irwing je prišel na policijo in povedal, da so mu preteklo noč vlomilci oropali stanovanje. Medtem ko je pripovedoval, se je pa ves čas smejal. Policijskemu komisarju se je zdelo čudno, kaj je smeš- I čele okrog tistega stanovanja zbirati ♦ mačke in žalostno zavijati. Tako boste;V misar, ko £0 zlikovci med drugimi pd- j vlomilce lahko prijeli;« nesli tudi baldrianove kapljice. V oma- j. .Popusta- komisar je bil s tem.zelo ri sem nalašč ' nastavil litrsko stekle- ; “»dovoljen. Policij! zdaj m bilo treba nico baldrianovih kapljic, na steklenico sem pa napisal ,konjak*. Zdaj bodo vlomilci namesto konjaka pili baldrianove kapljice.« Dobrodušni zdravnik se je spet veselo nasmejal. Komisarju pa stvar ni šla na smeh. Ni mogel razumeti, česa se zdravnik tako veseli. Zato mu je zdravnik še pojasnil; »Gospod komisar, vedeti morate, da izdelujemo baldrianove kapljice iz tako imenovanih »mačjih korenin«. Te korenine imajo tako močan vonj, da ga mačke takoj že od daleč zavohajo. Ko drugega ko nekaj noči po vrsti nad zorovati dvorišča v mestu. .Tam, kjer bodo zbrane mačke, bedo tudi vlomilci. Ze takoj prvo noč so stražniki javili policiji, da so na nekem dvorišču Sidneya našli zbranih večje število mačk. Takoj je policija obkolila omenjeno hišo. Ko so preiskali vsa stanovanja, so v enem res našli vlomilce, ki so si ponoči gasili žejo s »konjakom«. Tako so se tudi mačke enkrat izkazale. Pomagale so policiji, da je našla najbolj zavratne vlomilce, ki so več mesecev strahovali ves Sidney. ♦ Zima je « Scimo tabieva Vsa*a M P'. Ba*er ';kcnf Aspirin lahko sme velik Smučarski muzej v Stockholmu Stockholm, januarja. Pred tridesetimi leti sa v Stockholmu ustanovili smučarski muzej. V njem so danes shranjeni vsi zgodovinski podatki o smučanju. Zgodovina smučanja je v tem muzeju tako popolna, da se večkrat celo ameriški strokovnjaki obrnejo za i>odatke do tega muzeja. Prav zato so zdaj v muzeju odprli posebno pisarno, kjer bodo dobivali tujci potrebna pojasnila. V muzeju samem imajo shranjenih več ko tisoč različnih smuči iz vseh časov in iz vseh krajev sveta. Vse te smuči in njihova oprema dajejo jasno sliko o razvoju smučanja, ne samo v Švedski in njenih sosednih državah, temveč po vsem svetu. Ker ima pa smučarska družina zmerom več članov in postaja smučanje važno tudi za vojsko, se bo ta muzej najbrže še razširil. Preveč samostojnosti ni dobro Boston* januarja. V sredini ameriškega mesta Bostona so doživeli te dni prav nevsakdanji doživljaj. Stanovalci nekega hotela so klicali policijo, češ da. so v sosednji sobi našli zvezano mlado dekle. Ko je prihitela policija ih mlado dekle osvobodila, je izvedela, času jnin»erho zgedbo. -' ' ■* '" Oče mladega dekleta -je nočni hotelski telefonist in mora celo noč opravljati svojo službo. Ker je pa njegova mlada hči preveč samostojna in hodi takoj, ko oče cdfde cd doma; na nočne izprehede. jo' je ..oče privezal z vrvjo kiri, je raj že v naprej zagotovljen, k vadovedu. Ko so mu ugovarjali, da. je prestrog, je povedal takole: »Tudi jaz sem bil mlad in sem večkrat napravil takšne nočne pohode. Ker vidim, da je moja .hči to razvado od mene podedovala, sem jo skušal sprva te razvade zlepa odvaditi; ko pa mojim besedam ni hotela, verjeti, sem poskusil s tem, da sem jo vsako ncč. privezal z vrvjo za vodovod.« Ko je policija za vse to izvedela. je očetu dala prav in ga ni prav nič kaznovala. Prepovedala mu je samo pretrdo privezovati hči z vrvjo, ker bi to lahko škodovalo njenemu zdravju. odšli na Japonsko, je bil nemški zdravnik dr. Ernest Tauber. Postal je univerzitetni profesor na tokijski univerzi in mikadov osebni zdravnik. Pri tem je imel seveda edinstveno priložnost opazovati življenje na. dvoru. Pozneje je napisal celo knjigo o modernizaciji Japonske in o njeni civilizaciji. V tej svoji knjigi piše o Japoncih približno tole: Do konca preteklega stoletja so Ev-ropci popolnoma napačno sodili o vojni spretnosti in pripravljenosti Japoncev. Mislili so, da majhni, človek bi rekel degenerirani Japonci ne morejo nikdar biti dobri vojaki, šele ko je leta 1894. prišlo do kitajsko-japonske vojne, so se jim odprle oči in so spoznali, da so Japonci bojeviti ljudje. Ti neznatni Japcnci so se v vojni s Kitajci pokazali prave volkove. Drugi dokaz svoje zmožnosti so Japonci dali v japonsko-ruski vojni. Nobenega dvoma ni, da so JapOnci najboljši vojaki na svetu. Ta njihova odlika ima svoj izvor v njihovi naravi in veri. Japonec se ne boji smrti! Smrt mu je nekaj vsakdanjega In zato je proti njej popolnoma ravnodušen. Vsakega Japonca mati že cd majhnega uči prezirati smrt. Ze od naj-nežnejših let mu neprestano govori o domovini in samo o domovini. Kadar je domovina v nevarnosti, takrat Japonec pozabi na dom. na ženo. na mater, pozabi celo na samega sebe in mMi samo na svojo domovino. Popolnoma razumljivo je torej, da se J j pen ec ne boji smrti in rad žrtvuje svoje življenje domovini, česar je zmožen le . malokateri Evropec ali Američan. to zmore vsak Japonec. Prav tako je na Japonskem 'samomor nekaj svojevrstnega. Japoncu, ki izvrši' haia- Japonci se ne boje smrti Tokio, januarja. Vse do polovice preteklega stoletja Evropa ni dosti vedela o Japoncih in o njihovem življenju. Vsega tega so bili krivi Japonci sami, ki so bili preveč konzervativni, da bi tujcu zaupali pogleda v svoje življenje. Ko je pa zasedel japonski prestol mikado Musu-hito, so prvi Evrope! prestopili mejo Nipona in proučili japonske šege in navade, njihovo visoko kulturo in zgodovino. Po pravici lahko Musuhita Imenujemo prvega modernega japonskega vladarja. Med prvimi Evropci, ki so takrat Nenavadna zavarovanja ameriških staršev Newyfirk, januarja. Poleg običajnih zavarovanj proti nezgodam in po Jarom imajo v- Ameriki £e neko prav svojevrstno zavarovalno družbo. Pri tej družbi se zavarujejo starši proti dvojčkom in trojčkom. Takšno zavarovanje se vam bo morda na prvi pogled zdelo smešno. Je pa kljub temu zelo pametno in ga Američani najbrž nikdar več ne bodo opustili. Navadno mladoporočenci takoj po poročnih svečanostih izpolnijo zavarovalno polo družbe za »zavarovanje proti dvojčkom«. Ce se jim potem takšna »nesreča« res primeri, dobe od zavarovalnice tako visoko zavarovalnino, da lahko dvojčka primerno vzgoje in izšolajo. Zavarovalnino odmerijo pri tej zavarovalnici na prav svojevrsten način. Najprej se prepričajo, a" ni bilo niti v moževi niti v ženini rcdbinl nikdar dvojčkov ali trojčkov. Ce torej v nekaj pokolenjih niso Imeli te »nesreče«, potem je zavarovalnina zelo majhna; če je pa narobe, nalože ubogim staršem zelo veliko zavarovalnino. ji jo, kakor da ga je Se včeraj videla. Isti ljubi, dobri mladenič. In ko je začel igrati, tista mehkoba v tonih, tisto božanje po tipkah... nekaj jo je začelo dušiti v grlu. Morala je zobe zasaditi v ustnice. Potlej se je na svojem stolu vzravnala in se nasmehnila, no da bi vedela za to. In gledala ga je, gledala... In besede iz njenega srca so bile z velikimi črkami zapisane v njenih lesketajočih se očeli. Takrat jo mož ob klavirju dvignil pogled in jo videl. I11 videl je njene oči... * Koncert je bil pri kraju. Ljudje so navdušeni ploskali. Cissy je bila edina, ki ni ploskala. To ji je bilo zdaj nemogoče. Bila je kakor brez volje. In brez volje se je dala množici zriniti k izhodu. Imela je občutek, da bi hotela biti bolj sama, proč od ostalih. V majhnem stranskem hodniku so je spot malo zavedela. Težko in tesno ji je bilo pri srcu... Bila je otožna in vendar srečna... Ljudje so odhajali, postalo jo tišjo okrog nje. In naposled ni bilo skoraj nikogar več, ki bi jo gledal. Zdaj je smela biti za trenutek nespametna in celo sentimentalna... In Cissy je bila sentimentalna. Celo robček je zato potrebovala. Za njo je nekdo prijel za njeno roko, jo obrnil in rekel »Cissy«. Težko ji je bilo najti pojasnilo za solzo v njenem očesu. Zato je to rajši opustila in ga pogledala. Poslednji poskus porogljivega smehljaja se ji je žaltavo ponesrečil. In ko jo je za drugo roko prijel in jo prižel k sebi, jo jo stisnilo v grlu. Njegove listnice so prišle bliže k njenim, zmerom bliže. >Ne,< je zajecljala 0issy, dušeča se v njegovem poljubu. >No, nek In toplo in odločno jo vrnila poljub. Kajti ženske poznajo različne »Ne!« In eden izmed njih pomeni »Da.« Da filmske igralke zavarujejo svoje; noge in sploh svojo lepoto, je znano.; Da bi pa ženska zavarovala svoj grdi obraz, gotovo še niste slišali. Takšna; ženska spet živi v Ameriki. Po poklicu ; je igralka in jo zaradi njenega grdega; obraza prav dobro plačujejo. Ta igral-; ka se resno boji, da bi se nekega dne; prebudila in bi v zrcalu namestu svo-j jega grdega obraza zagledala lep; obraz. Tedaj bi ji gotovo nobeno film-; sko podjetje več ne plačevalo njenih' viog. ; V Ameriki je prav tako dosti ljudi.; ki zavarujejo svoje roke, noge ali celo; mimiko svojega obraza. Tako je nekdo; zavaroval svoje oči, ker mu iz njih; lahko kar na povelje tečejo solze. j Pred nedavnim je pa neki boksar; hotel zavarovati sveje roke proti po-; škodbam. pa na žalost v vsej Ameriki; ni dobil zavarovalnice, ki bi ga za to| hotela zavarovati. Pravijo, da imajo; z boksarji preslabe Izkušnje. V Ameriki so tudi takšne ženske, ki bi se rade zavarovale za slučaj, da ne najdejo moža in se ne poroče. Vendar doslej še niso sklenili nobene podobne' pogodbe, ker se jih zavarovalnice; menda zelo boje. : Otok, katerega prebivalci \ ne poznajo solz V Južnem morju leži otoček Hivava.; ki je znan po tem. da njegovi prebi-; valci nimajo pojma o :joku in solzah.; Na tem oldku stanujl priJjlijžno 6000; prebivalcev, ki menijo, 'če kdo zajoka,; da se mu je zmešalo. Te dni se je vrnil s svojega popoto-; vanja okrog sveta znani nemški geo-; grafski strokovnjak in raziskovalec; eksotičnih krajev Wilhelm Worm. V; enem izmed berlinskih časopisov je ob-; javil zanimive podrobnosti o življenju; prebivalcev otoka Hivave. ; Ti prebivalci ne morejo iztisnit! niti; ene solze, pa čeprav jih doleti še tako huda nesreča, če jih še tako boli f
  • bi*. naiiA dni Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din Kupovanje na knjižico Na neki večji postaji je stala na peronu večja družba dam in iz njihovih ust sem ujela tale pogovor: »Ne, gospa, odločno sem proti temu, da se kupuje na knjižico, že iz tega razloga, ker se mi včasih pri trgovcu silno mudi. Potem se pa včasih zgodi, da eden izmed naju ne utegne, bodisi da jaz ne morem čakati, da mi vpiše nabrane stvari, ali pa on, ker je naval, in tako pustim knjižico pri trgovcu. Potem ko jo pa dobim, vidim, da so vpisane večje količine ali pa sploh blago, ki ga nisem vzela. In da si prihranim jezo, ne kupujem več na knjižico.« »Ne strinjam se z vami, gospa,« ji pravi druga dama, »jaz pa zelo rada kupujem na knjižico*' samo znati je treba. Knjižico imam lepo doma. v trgovino pa pošljem dekle, seveda brez knjižice, in tako se večkrat zgodi, da pozabi trgovec vpisati eno aii drugo stvar.« Vse ostale so ji pritrjevale, da ima prav. Prav pa to ni. Ne eno,, ne drugo. Poštenost naj bo povsod! Ant Sodobna vzgoja Da vzgoja izoblikuje čloy i . in lahko odločilno vpliva n...... • značaj, je znano. Zato le pr*v s, odgovornost staršev in v c< :;ev zelo velika. Naj vam n. v> dem neki primer, po katerem lahko sodimo, da nekateri starši čutijo prav malo odgovornosti za značaj svojega otroka. Poznam družino nekega podjetnika, ki ima sinčka edinca. Otrok se dobro zaveda, da je edinec in da se oče trudi in dela samo zanj, čeprav mu je šele 6 let. Zadnjič so delali na domači hiši delavci, in ko je otrok prišel na vrt, so ga delavci prijazno pozdravili. Fantek se je pa obrnil in samozavestno odšel. Gospa, ki stanuje v hiši, je dečka opozorila na pozdrav in mu izpodbujajoče rekla, naj še 011 pozdravi. Otrok ji je pa z viška odgovoril: »Delavci so delavci!« in je šel naprej. Kakšen bo ta človek, ko dora-ste, če bo ta miselnost rasla z njim? L. Pomanjkanje srene kulture v družini Zadnjič sem bil v gosteh pri neki znani družini. Mati je pravkar mazala svojemu petletnemu edincu kruh z maslom. Fantiček se je kar na lepem spomnil, da je kruh .pretenko namazan. Zakričal je nad materjo: »Ti trapa, ali ne vidiš, da je kruh premalo namazan?« Mati mu je primazala zaušnico, vendar ji je bilo zelo nerodno zaradi sinkovega govorjenja vpričo mene. Kakor za opravičilo mi je pojasnila: »Tako govori z menoj moj mož.« Kaj pomagajo vse klofute, vsi vzgojni članki, če manjka nekaterim |družinskim očetom srčne kulture, ki bi jo morala prav v današnjih časih .gojiti vsaka družina? p Ali je to higienično? Nekega dne stopim v neko pekarno v Spodnji Šiški in zahtevam kruh. Denar položim že v naprej na pult. Gospa položi kruh pred me, mi ga izioči nezavitega in reče; iNa, punčka!« Poprosim jo, naj mi zavije kruh, kakor se to spodobi. Dala mi je tako majhen košček papirja, da ga še z roko ni bilo moči prijeti. Vprašam vas, g. urednik: »Ali je to higie- nično?!< Dijakinja Pripombo tiredniSUn: Dobili 6iao v pismu priložen papir, v ka-U roga je varčna pekov k n zavila kruh Trakec papirja Je 28S milimetrov »lol« In 52 milimetrov Širok. Zrtžfle si tafc&en koSOek papirja in nazorno bo*te videli, kako Je bU kruh zavit. UGANKE?! KRIŽANKA 123456789 8 m P o m e n besed: Vodoravno: 1. trgovska kratica; družabni naziv. 2. termin; škoduje rastlinam. 3. sveta gora na Grškem; češka pritrdilnica. 4. kraj v slovenjgraškem srezu. 5. pesnitev; zaimek; starodavno sumerijsko mesto. <>. evropska država. 7. znan športni klub (kratica); tako bodi. 8. vas na Gorenjskem; moško ime. 9. zgodovinsko najdišče v Švici; arabski konj. Navpično: 1. oblika zdravila; pijača starih Slovanov. 2. Sienkiewiczev roman; oblika pomožnega glagola biti. 3, pletenjak; prebivalec Angleške.: 4. vas pri Novem mestu. 5. del voza; žensko ime; števnik. Ij. prekajeno meso. 7. ulj; naziv. 8. zaimek; vrsta ptice. 9. veznik; vrsta kamena. ŠTEVILNIK a) 1 — 2 — 3 — 4 — 3 — 5 —; b) 4 — 6 — 7 — 8 — 9 — 3—< C) 10 — 3 — 2 —11 — 8 — 9 —i č) 1 — 6 — 7 — 8 — 5 — 3—; d) 10 —12 — 4 — 8 — 5 — 3—i e) 5 —12 —11 — 8 — 9 — 3 —; Pomen besed: a) Vas v Belokj-ajini, b) zemeljska cblika, c) moško ime, č) gora v Ka-; ravankah, d) pijača, e) reka v Dal-; maciji. — Diagonalno: lepo slovensko mesto. PREMIKALNICA HRVATSKA S INAGOGA MOLIBDEN OPALOGRAF RANGBN KARAVANKE Besede premikaj tako, da dobiš navpično tri kraje poznane iz sedanjih bojev. a Življenje v dvoje ČAROBEN LIK Pomen besed, navpično in vodoravno: 1. rezilo, 2. razvlaka, S. španski slikar 16. stoletja, 4. drevesni plod, 5. sorodnik. STOPNICE 1. a 2. a a 3. a a i 4. i i m m 5. m m m m r 6. r t t t t Pometi besed: J. Rimsko število, 2. kratica za magister artium, 3. šahovski izraz, 4. sorodnica, 5. sredozemska rastlina, 6. mo.ško ime. Vsaka naslednja beseda sestoji iz frk prejšnje besede in še ene nove čx*ke. s* POSETNICA , »Femmes, soyez mysterieuscs ct vous serez heureuses!« — »Zenske, bodite skrivnostne in srečne boste!« Ta rek je francoski slikar Gauguin vdolbei v kamnitni rcliei svoje hiše na Tahitiju. Kako se je moglo zgoditi, da se je ta človek v svojih najlepših letih odpovedal svojemu zagotovljenemu položaju v družbi, prepustil svojo družino usodi in pričel svoje življenje na novo — kako se je moglo zgoditi, dc se mu je prav ta stavek zdel tako pomemben, da ga je vklesal v kamen, kjer naj bi ostal za večno? Vedel je, za kaj gre: storil ni ne več ne manj, kakor da je vklesal v kamen vsem ženskam na svetu ganljivo prošnjo, ganljivo že z ato, ker ji je takoj pridružil še plačilo: srečo. V tem stavku je recept za srečo in dolžnost vsake ženske bi bila, da se ravna po njem. Vse novo je lepo in ima svoj posebni čar. Vsega novega se lotimo z dvojnim veseljem, pa najsi bo to nov poklic, nova prijateljica, novo življenje. Zdi se nam, da je nova obleka prinesla v naše življenje prijetno iz-premembo. Novo pohištvo čisto izpre-meni staro stanovanje. Oh, predolgo bi bilo naštevanje, kajti seznam novih presenečenj je neizčrpen. Ena največjih novosti v človekovem življenju je združitev dveh ljudi: vstop v zakon. Menda ni potrebno za-: trjevati, da je to najpomembnejša, najočarljivejša in najslajša novost v ;človekovem življenju — kajpak, če I se dva vzameta iz ljubezni, človeku : se zdi, da vstopa v novo, nepoznano '.življenje. Nov je zlasti poročni prstan, ! ki sc blesti na roki; nov je kovčeg !z novimi oblekami za poročno potovanje; novo je stanovanjce, skrbno pripravljeno za novo življenje. Ali je kaj čudnega, da se nam zdi tedaj življenje v dvoje prekrasno, zabavno in zanimivo? Vendar ne smemo stopiti v zakon z iluzijo, da bo vse ostalo tako, kakor je bilo prvi teden po poroki. Kje je čarovnik, ki bi mogel preprečiti, da ne bi čas pričel svojega dela? Nove zavese s časom oblede, naslanjač se oguli, ubije se krožnik ali skodelica te ali one garniture. S časom nastanejo med ,njim' in ,njo' prvi lahni nesporazumi, deljena mnenja. Zakon je umetnost in ne pogodba. In vsaka umetnost potrebuje za ustvaritev umetnika. Nekdo — bil je moder — je nekoč napisal: »Mladina, ki ljubi, sicer lahko gore prestavlja, vendar pozna samo ogenj, luč in noč, ne pa popolnosti rajsko lepega, fanatično gojenega vrta.« Fanatično gojenega vrla. To je tisto! V romanih, filmskih in gledaliških igrah, ki se srečno končajo, pokažejo — menda zaradi previdnosti — samo pričetek sreče, samo tisto, kar je še nedotaknjeno, novo. V navadnem življenju je pač drugače. Mož ima svoj poklic, ki ga izpolnjuje, jezi ali veseli, vsekako pa utruja. Zena ima gospodinjstvo, otroke, vsekako pa tisoč drobnih malen- kosti, ki povzročajo, ,da delo ni nikoli gotovo'. Vendar se lahko kdaj pa kdaj odpočije, poklepeta s sosedo ali skoči v bližnjo trgovino, da se zamoti. In lahko stori še nekaj, kar je vse pomembnejše od naštetega: J«-*ko zvali odgovornost s svojih ram na moževe rame. Odgovornost pa spremlja moža vse do groba in postaja z leti še težja. Morda je prav la edgovornost kriva, da se naši možje vračajo iz službe domov utrujeni in si ne žele ničesar drugega kakor miru. Zakaj tako malo žensk pomisli na to, ko ga takoj ob vstopu v stanovanje razdražijo 8 pripovedovanjem o nevšečnostih, ki so jih imele z otroki ali v gospodinjstvu? Samo zato, ker je hotel biti mož enkrat sam ali pa v družbi brez nje? Samo zato, ker je smel govoriti s kakšnim izobraženim, zanimivim človekom, medtem ko mora ona sedeti doma? In vendar se mož pogosto tudi po takšnem razvedrilu vrne domov še zmerom nejevoljen sam nase in na ves svet. Zakaj naj * A* Mestni trg bi žena to brez odpora prenašala? Takšna vprašanja si v podobnih okoliščinah zadajajo možje, pa tudi žene, spominjajoč se z obžalovanjem in bridkostjo nežnih pozornosti prvih let. Kaj naj store žene, če se znajdejo v takšnem položaju? Ravnajo nuj se po tolikanj opisovanem ženskem instinktu in narede vesel obraz in — čakajo! Z malimi stvarmi naj dokažejo, da mislijo nanj in zanj skrbe: skuhajte mu njegove najljubše jedi, poskrbite, da ga bo čakal časopis na njegovi nočni omarici, sprejmite ga zdaj pa zdaj po njegovih večernih sestankih s prijatelji brez očitkov. Zenske imajo dve dragoceni lastnosti, ki ju navadno možem manjka: potrpljenje In žilavost. Tl dve lastnosti sta, če ju prav uporabljamo, nenadomestljivi in ne nazadnje tisti, ki nam kažeta pot do skrivnostnega izvira sreče. Srečno življenje v dvoje je pač težka naloga, kajne? Ali nismo dejale, da je srečen zakon umetnost? Jn ali je kdaj kakšen umetnik imel pri ustvarjanju lahko delo? (n) Da bo vsa družina vesela, je treba samo kupiti »Družinski tednik«! ' :<• ' 4 , •■■ x F i—. mm Ogrinjalo (cape) je našlo prikupnega in toplega naslednika. Kateri d? mi ne bi ugajala takšnale lepa bela krznena jopica, ki se tesno oprijemlje života, z ohlapnimi rokavi in pokoncu stoječim ovratnikom, ki se poda posebno modernim pričeskam, ki spet teže navzgor in razgaljajo tilnik. Kako preprečimo gube na sencih Gub na sencih se vsaka ženska najbolj boji. Zato je najbolje, da preprečite že njihov postanek. Največ žensk dobi gube na sencih zaradi premočnega sonca. Poleti, ko se kopljete, ali pozimi pri smučanju, je najbolje, da nosite naočnike, ker petem ne boste živčno pripirali oči in s tem gubali kože okrog njih. Posebno za smučanje je priporočljivo, da si kupite naočnike, ki so ob strani zaprti. Tudi cdbiti sončni žarki namreč delajo gube. Z masažo boste pri očeh prav malo dosegli in zato vam je ne priporočamo. Nežna koža se namreč s tem le razvleče. Takoj ko se pojavijo naj- manjše gubice okrog oči, jih vsak večer skrbno namažite z mastno kremo ali kakšno vodo, ki kožo krepi. Takšno vodo lahko pripravite sami takole: Zmešajte 5 gramov tanina in 100 gramov kafrovca, steklenico pa pred vsako uporabo skrbno potresite. Monogrami — entel — ožur gumbnice — gumbi — plise fino in hitro izvrši Mtatek & IfliUeš LJUBLJANA. Frančiškanska ulita nasproti Uniona Vezenje perila, predtisk ženskih ročnih del »Aačih!« — »Bog pomagajl« Vzrok pogostili nahodov: nepravilna prehrana Vsakdo se lahko obvaruje ali odkriža nahoda, če se ravna po nekaj preprostih zapovedih Jelica UHč KS j je ta oseba? Rešitve ugank iz preišnje številke fteiitev enačbe: a ~ lip«, Ii ” pa, c -Bizet, tl — /.<■{, e ~ Jui.cn, ( = acn, x — l,ih!Jn. Rotitev čarobnega tika: 1. Kllmsan, 2. II'' Ittt S. parafin, 4. safir, 5. satirik. Reiitev posetnice: bančni ravnatelj, Deiite« čarobnega Uka: 1. Pni), 2. 1’uiK .9. Tu ra ut o. 4 niriko, 4, »tu. V mrzlih dneh, pa tudi še potem, ko mraz že poneha, pogosto, da, kar ob vsakem koraku slišimo znani: »Aačih!« Ljudje so se že vdali v to usodo in so postali resignirani: »Hri-pa je v zraku,« pravijo in v najboljšem primeru stopijo v lekarno po kakšno čistilo za nos ali pa po kombinirane praške, srečni, da jih prehlad ali ,hripa’ ne prisilita v posteljo. Želim vam povedati, da ni neizogibno, da ste v vsaki zimi trikrat ali petkrat nahodni in prehlajeni. Nahoda se lahko ognemo, pa tudi iznebimo, samo če se ravnamo po nekaj preprostih pravilih, dostopnih slehernemu izmed nas, »Ogniti se nahodu?« Že vidim, kako se skeptično smehljate. Če bi bilo to mogoče, bi bilo pač že znano in nihče več ne bi bil nahoden. Ne samo, da takrat boli glava, da se počutiš, kakor da bi ves dan cepil klaete; še nekaj hujšega je, kar vznemirja nežni svet: rdeč nos imaš in objokane oči. Če bi se bilo mogoče nahodu ogniti, bi to gotovo ženske že znale... Vendar vas bom skušal prepričali. Poskusite — tvegajte! Vendar, kaj bi govoril o tveganju, saj ni prav nič nevarnega pri tem poskusu! VZROKI NAHODA Kakšni so vzroki nahoda? j »Mraz ali mikrobi,« boste odgovorili. ; Če bi bilo tako, bi morali biti vsi ; ljudje, ki tekajo po istem mrazu ali ; vdihavajo isti zrak, poln mikrobov, ;ob istem času nahodni. Sami veste, ;da ni tako. Ta ali oni se prehladi, [samo du nekaj trenutkov postoji na [prepihu, medtem ko utrjeni športni- ki pogosto trenirajo v istem mrazu naspol goli, pa jim vendar mraz ne gre do živega. Priznati je torej treba, da so nekateri organizmi proti prehladu bolj odporni, bodisi po naravi, bodisi zato, ker so popolnoma zdravi. Da, mraz ali mikrobi so lahko povod nahoda, tista kapljica v prepolni čaši, ki povzroči, da steče voda čez rob. Pravi, globlji vzrok je pa drugi. Ne bodite presenečeni, če vam zdaj povem tole: nahod skoraj vselej povzroči nepravilna prehrana. Ali ste že opazili, da so ljudje posebno občutljivi za nahod tedaj, ko je družabno življenje najbolj razgibano, ko je dosti plesov in zabavnih prireditev, ali pa o praznikih, ko ljudje dosti in zelo izdatno jedo, pi- % jejo in so ponoči dolgo pokonci. Tedaj se človek telesno ih živčno izčrpa. Vendar postanemo tudi lahko brez velikih prestopkov žrtve nahoda, če so nabere dosti drobnih napak: težko prebavljiva hrana, kisli sadeži, slad-čice, neredno življenje. In ko se te napake nakopičijo, da združene lahko odtehtajo hud prestopek, jih je treba plačati: »Aačih!« ZDRAVLJENJE NAHODA Zdravila za nahod so trojna: preprečevalna zdravila, čistila in zdravila, ki nahod lečijo. PREPREČEVALNA ZDRAVILA Najboljši način, da se ognemo nahodu je, da poskrbimo za svoje zdravje. Če bomo zdravi, se nas tudi nahod ne bo tako hitro .prijel'. Če ima organizem vse odporno sile zdrave, ima tako rekoč .naravno imuniteto'; tedaj se nam tudi mraza in mikrobov ni treba bati. Kaj naj pa storimo, da dosežemo to idealno zdravstveno stanje svojega organizma? Hranimo se zmerno In predvsem sintetično, to se pravi: pri vsakem obedu pojejmo še kaj hranilnega, nekaj, kar bo učinkovalo kakor gorivo za splošno prehrano organizma. Izogibajmo so jedem in pijačam, ki zastrupljajo organizem: likerjem, žganju: prekajenim jedem: svinjini ki je upravičeno prepovedana pri muslimanih, dalje ribam, divjačini; ne jejmo tjavdan kislih presnih sadežev, ki so prišli v modo, odkar se je pričela moda vitaminov! Pozimi jejmo presno samo sladko sadje! Vsak dan telovadimo! Uredite si življenje tako, da se ne boste telesno in živčno izčrpavali. Razen tega pozimi pazite, da se telesno ne preutrudite, da boste toplo oblečeni in da ne boste predolgo stali na hudem mrazu. ČISTILA Nahod lahko preprečimo, če je še v povojih. V nosu že čutite ščegetanje, oči se vam hočejo solziti, grlo imate vneto in rdeče. »To bo minilo,« pravite in živite dalje, kakor da so ni nič zgodilo. Vendar ne mine, temveč se še poslabša. Storite tedaj vse, da preprečite nahod. Nekaj dni živite strogo solidno in prenehajte zastrup-ljevati svoj organizem; če se obeta hud nahod, izključite polagoma vse goste jedi s svojega jedilnega lista in sc hranite samo s tekočimi in mlečnimi jedmi: z mlečnim rižem, s čokolado na mleku, z raznimi zelenjavnimi juhami itd. Ostajajte zvečer lepo doma in se držite na toplem. In ne pozabite: glavno je, da vzamete čistilo! ZDRAVILA, KI LEČIJO Če ste pa že bili neprevidni in nespametni, če kašljate, če vam teče iz nosu, potem se lotite sovražnika pri korenini. Vsekakft spet vzemite čistilo in nekaj dni potrpite ob tekoči in mlečni hrani. Lezite in se pokrijte do nosu z zelo toplimi odejami, poprej pa popijte vroč lipov čaj, da se pošteno spotite. Po nekaj dneh takšnega zdravljenja počasi opustite tekočo in mlečno hrano — jjredolga dieta bi vas namreč lahko preveč oslabila — vendar pazite, da ne zapadete v stare pregrehe. Pridružite temu zdravljenju grgranje, čiščenje nosu s kakšnim razku-ževalnim sredstvom. Grgrate lahko tudi navadno mlačno slano vodo. Če se boste ravnali po teh nekaj pravilih, boste kaj hitro kos še tako ,hudemu’ nahodu. (Dr. Strohl v Marle-Clalre) ELITNA KONFEKCIJA MAR/BO# PRINAŠA VEDNO NAJNOVEJSE Naša kuhinja KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? Jedilnik za skromnejše razmere Damska j smučarska garnitura Četrtek: Ječmenčkova juha, zabe- i Za smučanje si ne morete misliti J,ieni makaroni. Zvečer; Mlečen : toplejše in lepše pletene garniture, močnik. {kakor jo vidite na naši sliki. Gamitu- Petek: Kislo zelje, zabeljen fižol. 5ra Pa ni samo- praktična, temveč tudi Zvečer': Kava, koruzni žganci. »lepa in, kar ni najmanj važno, vzor-Sobota: Telečja obara, kruhovi cmo. jčok za pletenje je kar najbolj pre-ki. Zvečer: Krvavice, krompirjeva {Prost. solata. j _ Ce pa že imate posamezne dele smu- Nedelja: Gove ja juha z vlivanci, ;čarske obleke, potlej si boste kajpak krompirjeva potica, solata. Zvečer : ! spletli samo tisto, česar še nimate. Rižota. »Zato vam navajamo, koliko volne po- Ponedeljek; Guljaževa juha z vod- Jtrebujete za vsak posamezen del gar-Ilimi cmoki. Zvečer: Jetra. ; niture. Torek: Pljučka s krompirjem. Z v e - j Za pulover potrebujete 11 manjših ter; Safalade v solati, kava. »pramenov volne (slika na naši garni- Sreda: Goveja juha z rižem, kisla »turi je iz rjastorjave barve, okrašena tepa, krompirjev pire. Zvečer: »z volno). Za kapuco potrebujete Vampi. »3 pramene, za rokavice pa 2 pramena. - ... . .. S Poleg tega potrebujete še en pramen Jedilnik za- premožnejše :beIe volne iste kakovosti, pletilke št. 3 Četrtek; Kruhova juha, nadevane »in pol in patentno zadrgo, kolerabe, solata, kompot. Zvečer: • Pulover na na£i sliki je narejen za »adevana jajca, cvetača v solati. {tele mere: dolžina 50cm, širina prsi Petek; Kislo zelje, zabeljen fižol, si- {94 cm in notranja dolžina rokavov lovi štruklji. Zvečer; Praženec, »43 cm. V kolikor naše mere vašim ne brusnice. S odgovarja jo, jih prilagodite po svoji Sobota: Goveja juha Z vraničnimi »preudarnosti, cmoki, sladko zelje, krompir v kosih, j Za hrbet pulovra nasnujte 83 pe- ttelj in pletite po temle vzorcu: • I. vrsta: 2 desni, 2 levi, 2 desni, 12 levi itd. i 2. v r s t a : Prav tako kakor prva • vrsta; desne pridejo nad levimi, levo • nad desnimi. To je .edini vzorček. { Ko ste napletli že 10 cm visoko, začinite na obeh koncih dodajati Gkrat. • po eno petljo, in sicer na vsaka 2 cm. {Tako imate na pletilki 95 petelj. Ko •je hrbet 32 cm visok, začnite obliko- beljakov! kolački'. Zvečer: Dunaj • vati rokavno odprtino. V ta namen ski zrezki, solata. :snemajte najprej 4 petlje, potlej 3. 2 Nedelja: Ragujeva juha, nadevane ;in 1 petljo na vsaki strani. Zdaj lah-telečje prsi, ocvrte krompirjeve rezi- todi že hrbet razdelite za odprtino, ne, solata, kompot. Zvečer: Sarma, :v katero boste všili patentno zadrgo, čokoladne rezine". ! Seveda, če jo mislite všiti na hrbtu. Ponedeljek: Telečja obara, češki :Lahko jo všijete tudi na rami. Pletite cmoki, ocvrte češplje'. Zvečer: Pra-ida)ie toliko časa, da je rokavna odpr-žena jetra, Jtina 18 cm visoka. Za ramena snemite Torek: Možganska juha, nadevani S8, 8 -'n 1 petelj, ostalih 14 petelj pa svinjski zrezki-*, solata, kompot. Zve - j hkrati. čer: Segedinski guljaž. • Prednji del: Pletite ga prav Sreda: Ješprenj, prekajena svinjina, .tako kakor hrbet do gladkega polja jabolčni narastek. Zvečer: Ledvič- ! ob rokavni odprtini. 23 vrst napletite ka v omaki. »samih desnih, potlej pa nadaljujte z POJASNILA : vzorčkom, dokler prednji del od rokav- Snc odprtine dalje ne meri 14 cm. Tu ' Beljakov! kolački: Potrebujemo 2 |snemite za vratno odprtino srednjih beljaka, 14 dek sladkorja, 8 dek moke. J6 petelj. dalje za vsakega izmed loče-3 žlice kuhane ime kave. V trd sneg |nih delov pletite zase. V vsaki drugi vmešamo sladkor in nekoliko vanili- Svrsti snemajte ob vratnem izrezu: 3, jevega sladkorja in dvakrat presejano J2, 2, 2, 1, 1 petljo. Pletite gladko do moko. Zmes pobarvamo s kavo. Z vre- {ramen, ki jih oblikujte prav tako ka-čico, kakršno rabimo za okraševanje ! k0r na hrbtu tort, iztisnemo majhne kolačke na pe- j Rokava Nasnuite 47 neteli nle-kačo, ki jo prej dobro namažemo s či- ^,ite Po vz^rčitu te ob straL^na VsaL jte nus^T' tVT “f TT ittEStZ 1 Ste doller te Jto pustimo stati dve uri in jte sele S75 telj na pletllki Rokav naj ^ potem pečemo v mlačni pečici. ;dotlej doWer Pne začnete 0,bllk£vati " čokoladne rezine: Potrebujemo: 10 !Vrh, 43 cm dolg. V začetku snemite za dek čokolade, 4 jajca, 10 dek sladkor- I rokavno okroglino vsake četrte petlje ja in 10 dek moke. Zmehčano čoko- • j petljo, dokler okroglina, ni 18 cm vi-lado zmešamo s sladkorjem in štirimi :SOka. Takrat ostale snemite, rumenjaki. Nate dodamo moko te: Stranske roUove pulovra in na ra_ sneg štirih beljakov. To zmes spečemo ;menih potleJ pa nasnujte pet- — • Ije vratnega izi'eza na pletilko, to si- Scer kakšnih 84 petelj. Napletite 8 cm {visoko, v vzorčku 1 levo in 1 desno. • Prav narahlo snemite. Potlej ovratnik • upognite čez polovico in prišijte pa-Jtentno zadrgo. Sešijte rokava in jih •vstavite. Naposled vse previdno pomikajte in zvezite po vzorčku. • Kapuco pletite v dveh delih. • Nasnujte 58 petelj in 6 vrst visoko j pletite narobe in na lice desno. Ple-S tite v istem vzorčku kakor pulover, • in sicer 10 cm visoko. Napravite vrsto PcaldLini asi/eii z luknjicami, v katero boste vpeljali vrvco, potlej pa spet pletite dalje. Na vsake 3 cm pa na desni strani pletenja dodajajte po 1 petljo, dokler kapuca ni 33 cm visoka. Drugo polovico kapuce spletite prav tako, a dodajajte na obratni strani. Naposled kapuco sešijte, napravite vrvco, jo vpeljite te kapuca je gotova. Rokavice : zanje nasnujte 63 petelj. 10 cm visoko pletite v istem vzorčku, kakor pulover. Potlej polovico petelj snemite in drugo polovico prenesite na štiri pletilke. 2 cm visoko pletite 1 deriio, 1 levo. Potlej sledijo same desne. 2e v prvi vrsti jih dodajte toliko, da bo na pletilki 40 petelj. Ko ste 6 cm visoko pletli popolnoma naravnost, 6 prvih petelj odložite na nit in vrsto spletite do kon- ca; namesto 6 snetih petelj, nasnujte 6 novih. Te petlje so za palec. Ko ste 15 cm gladko pletli, snemajte na dveh straneh najprej po tri, potlej 2 in 1 petljo in naposled ostale petlje sešijte. Petlje, ki ste jih pustili na niti za palec, nasnujte na pletilke in pletite 5 cm visoko. Potlej snemite po eno petljo, ostale pa sešijte. Naposled rokavice na hrbtni strani izvezite in jih dobro navlažite med dvema kosoma časopisnega papirja Kakor že rečeno, je garnitura na naši sliki iz rjastorjave in bele volne, primerna je pa tudi modra te bela, pa tudi modra te rdeča. Vaša bistra glavica si bo gotovo izmislila še kakšno boljšo kombinacijo, ki bo odgovarjala tudi vašim smučarskim hlačam. Problem št. 101 Sestavil Friderik Dubbe (1902.) Mat v 3 potezah (B30) Problem št. 102 Sestavil A. W. Galitzky (1890.) Mat v 3 potezah (B32) Prikrita past Igra z damskim kmetom (Hastings 1924.) Beli: črni: Collo Eu we 1. d4 d5 2. Sf3 Sf6 3. c3 Lf5 4. c4 C6 5. Sc3 e6 6. Ld3 I*Xd3 7. DXd3 Sbd7 8. o—o Ld6 9. e4 dxe 10. SXe4 SXe4 11. DXe4 0—0 12. Lg5 Le7 13. Ld2 Tfe8 14. Lc3! Dc7 15. Taci Td8 16. Tfel Sf8? (e5) 17. h4 Lf6 18. Sh2 Db6 19. Tedi Da6 20. Sg4 Le7 21. d5 cXd 22. cXd eXd 23. TXd5 Ld6? (TX 24. Tg5 TXe4 25. TXg7 šah Kli8 26. Tg8 šah KXg8 27. Sh6mat. Rešitve ni bilo Iz partije Spielmann—Griinfeld (Karlovy Vary 1929.) 21. Ld4Xg7!! Kg8Xg7, 22. De3—g5 šah Se7—g6 (ali Kli8, 23. Dfešah Kg8, 24. h8 Sf5, 25. eXf5), 23. h5—h6šah črni se uda. Rešitev problema št. 100 1. Ta3—a8 2. Sc8—a7 3. Sa7—c6šah 4. Sc6—u5 5. Sa5—b3raat. c3—c2 La2—d5 Ld5—a2 La2—dS na dobro namazanem pekaču. Pečeno zrežemo na rezine, namažemo po dve in dve z marmelado in jih stisnemo skupaj. "Ocvrte češplje: Suhe češplje nama. čimo čez noč v vedo. Prekuhamo jih v oslajenem vinu. Iz češpelj jemljemo koščice in jih nadomestimo, z mandlji, če jih imamo doma. Nato pripravimo testo iz štirih žlic moke, jajca, ščepca soli in toliko vode, da dobimo lepo tekoče testo. V to testo pomakamo češplje in jih ocvremo v vreli masti. Ko so lepo zlatorumene, jih povaljamo v sladkorni moki, ki smo ji primešali nastrgane čokolade. "Nadevan! svinjski zrezki: Svinjsko meso zrežemo na srednjevelike, do pol prsta debele zrezke. Vsakega posebej potolčemo in solimo. Na vrh denemo zrezane čebule in žlico surovega riža. Meso zvijemo tesno v klobasice in jih z nitjo zvežemo. Nato jih nekoliko časa pečemo na masti, zalijemo z juho in pustimo, da se še nekoliko dušijo. --------------------- Nega polti v soncu in snegu Neizkušene smučarke se pri svojih prvih pohodih v zasnežene planine kaj težko privadijo višinskemu soncu in zraku. V prvem navalu veselja popolnoma pozabijo, da je njihovo telo mesece in mesece navajeno dolinske megle in se ne more kar v enem dopoldnevu prilagoditi čistemu višinskemu soncu. Ko potem ves prvi dan prežive na smučeh, kakor da bi morale spoznati vse snežne poljane na okrog, se jim to bridko maščuje. Od preko- mernega napora jih bole vse mišice, tako da si več dni ne opomorejo. Bodite tudi v gorah zmerni! Prvi dan smučajte samo eno uro in se tudi sonca previdno izogibajte. Drugi dan ste lahko že bolj pogumni. Smučate se lahko do dve uri, pa tudi soncu se lahko izpostavljate, vendar samo za nekaj minut. Potem boste vsak dan odpornejši. čez nekaj dni vam sonce ne bo več škodovalo; dobili boste lepo rjavo varovalno barvo brez svetlih in temnih lis te brez luščenja. Tedaj se boste dobro počutili in boste tudi na pogled lepi. Nekatere smučarke niti v gorah ne morejo- pozabiti na puder in rdečilo. Ko bi vedele, kako škodljivo je v čistem zraku m višinskem soncu hoditi z napudranim obrazom in nardečeni-mi ustnicami, bi tega gotovo ne delale. Višinski zrak in sonce vam polt že tako izsuši; če sušenje pospešuje še puder, potem se kaj kmalu na koži pokažejo gubice in razpoke, ki jih pozneje kaj težko odpravite. Na gorah ni grdo, če se vam obraz sveti. Vprašajte izkušene smučarje, pa vam bodo povedali, da se na smučanju vsak pameten človek namaže z mastno kremo. če hočete izvedeti skrivnosti lepo zagorelih smučarjev, poskusite mazati svojo polt z navadnim maslom ali pa s slanino. Vse odišavljene drage kreme vam ne bodo toliko tpristile. Tudi z rdečilom si v gorah ne boste dosti pomagali. Bolj si boste mazali ustnice, bolj vam bodo pokale. Poleg tega boste videti kakor poslikana lutka v izložbi, ki ne ve, kaj spada na sneg te kaj v zakajeno plesno dvorano. V gorah ne pomaga nič drugega ko dobra bela vazelina. Z njo si večkrat na- Starih rokavic iz pralnega usnja, ki so že odslužile svojemu namenu, ne zametujte! Rajši jih razstrizite na trakove, jih sešijte in tako iz njih dobite gobo, ki sc posebno obnese pri umivanju oken. t-'e na svoji lepi polirani mizi iz trdega lesa odkrijete bel madež, samo nekajkrat nad njim potegnite z gorečo vžigalico In kmalu bo izginil. mažite ustnice, potem sc vam bo kmalu prikazala zdrava rdečica na njih. Veseli boste, da ste brez vednega mazanja lepi. V višini več ko tisoč metrov nikar ne pozabite, da se mora tudi vaš organizem višinski spremembi šele prilagoditi. V ta namen jejte veliko maščobe in ne pijte vede. Tudi na svoje oči ne smete pozabiti, zavarujte jih s primernimi naočniki, ki so zaprti tudi ob straneh. V splošnem se držite v zasneženih planinah tegale pravila: zamenjajte vodo z maščobo, rdečilo z belo vazelino, puder z mastno kremo. če se boste držali tega enostavnega pravila, potem boste na pogled lepi; kar je pa glavno — dobro se boste počutili. • Porabiti nasveti B Da usnjene ročne torbice očistimo prahu, jih namažemo z belo kremo za čevlje in jih zdrgnemo z baržunasto krpo. Lakaste torbice pa zdrgnemo s čebulo ali z glicerinom. če se vam razbijej'o stekleni predmeti, porcelan ali kakšna igračka in nimate pri roki nobenega lepila, si sami pomagajte takole: v kovinasto posodo denite žličko drobno sesekljane želatine in jo pokapajte z nekaj kapljicami močnega kisa. Potem denite posodo nad plamen sveče ali nad kakšen drug ne premočen plamen in pustite toliko časa, da se želatina raztopi. Dobili boste zelo dobro lepilo, ki pa ima samo ta nedostatek, da s tein lepilom lepljenih predmetov ne smete pomivati v topli vodi. LJUBEZENSKI ROMAN MLADEGA DEKLETA NAPISALA A N N Y PANHUYSOVA PREVEDLA K. N. I na RAZPOTJU o7. nadaljevanje Loaa je pomislila: torej je bila bivša manekenka dobra z otrokom, ni ga zanemarjala, kakor je bila mislila, ko jo je videla v berlinski restavraciji v družbi nekega moškega. čeprav je bilo to do mrtveca brez pietete, se vendar ni godilo na rovaš njegovega otroka. Lona je imela iz svojega detin.stva nekaj lutk, ki jih je bila njena mati skrbno hranila. Zdaj so ji prav prišle. Dala jih je mali Lotici, da se je z njimi igrala. Prosila je tudi Lono, naj se z njo igra, in ta se ni mogla upirati njeni prošnji; njena podobnost z ljubljenim Petrom Werdnom je bila njena slabost. Tako se je zgodilo, da se je Ilza pioti poldnevu vrnila domov, a Lona ni imela še prav nič kosila pripravljenega Uza jo je oblastno vprašala, kaj misli s kosilom. Ni ji kazalo drugega, kakor da je sama odšla nakupovat. Za Lotico se še zmenila ni. Po kosilu je odšla v svojo sobo in se spet maskirala v staro damo s sivo lasuljo. Poklicala je k sebi Lono in ji povedala, da se odpelje z vlakom in da bo proti večeru že nazaj. Lona bi bila najrajši Ilzo prosila, naj ostane, naj vse, kar ima v načrtu, opusti, a ni imela dovolj poguma zato. Lonino sovraštvo in maščevalni naklepi so bili namreč že popolnoma skopneli. Odkar je vedela, da je bila osovražena Sabina dobra z otrokom, z njegovim otrokom, je njeno sovraštvo skopnelo, kakor sneg na vročem spomladanskem soncu. Pri bivši manekenki je otrok živel v izobilju. Razen tega je Lotica ljubila svojo novo mamico; pri tuiih ljudeh, ki jim jo je hotela dati Ilza Webrova, bodo pa očitno prav tako surovo ravnali z nio kakor Ilza. če ne še bolj. In čeprav Peter Werden na smrtni postelji ni določil nje za mater svojemu otroku, si vendar ni smela nakopati krivde, da je njegovega otroka pahnila za vse življenje v nesrečo. Se zaradi svoje ljubezni do njega ne. In morebiti ne bi bila Lona nikoli prišla do teh misli, če ne bi bilo dete tako neznansko podobno njemu, ki ga je bila tako zelo ljubila. In razen tega ji je mala Lotica tako zaupala, ker ie imela nekakšen podzavesten strah pred Ilzo Webrovo in .se je kakor preplašena zatekala v Lonino naročje, kadar je bila Ilza doma. Ali ne bi bilo neizmerno podlo, če bi izrabila to njeno zaupanje? Bolj podlega dejanja si sploh misliti ni mogla. A zdaj je bila že zapletena v mrežo lizinih načrtov. Korak nazaj bi zdaj pomenil katastrofo za obe. Ko se je Ilza zvečer vrnila domov, je mala Lotica že spala. Vsa vesela je priskakljala v sobo. »Vse gre kakor po maslu, Lona,« je začela pripovedovati. »Bila sem v rezidenci kraljice mede. Podeželski brlog je kakor sršenje gnezdo po tem dogodku. Policija se na moč trudi, a ne najde nobenega sledu. Zato sem ji jaz skušala pomagati. Pisala sem policiji pismo in ga v mestecu vrgla v nabiralnik. Pokazala sem ji pravo pot do uspeha.« Lona je molčala. Ni vedela kaj reči. A zdaj je bilo tudi prepozno. * In res je imel pismo, ki ga je bila Ilza Webrova prejšnji dan vrgla v enega izmed poštnih nabiralnikov podeželskega mesta, policijski komisar že naslednji dan v rokah. Pismo je bilo seveda brezimno. Komisar je bral: >Neka o rodbinskih razmerah Tannove hiše dobro poučena soseda bi policijo rada na nekaj opozorila. Morebiti ji bo to koristilo pri iskanja male grofične Lote Werdnove. Pred vsem otrok ni bil nikomur bolj na poti kakor njeni mačehi. Takšen otrok da dosti dela in pomeni za mater, kakršna je grofica, težko breme. Ovira jo živeti tako, kakor bi si želela. Grof je šele kratek čas mrtev, a grofico smo že videli v neki berlinski restavraciji s nekim galanom, ki jo tako rekoč požira z očmi. Tista, ki piše te vrstice, je tudi videla, kalco jo je pozneje na postaji poljubil. In otroku je ta gospod znan kot novi gospod papa. Takšnega črvička ni preveč težko spraviti s poti in manekenka jo bila sanui v hiši, ko je otrok izginil. Ali to ne da misliti? Za nadaljnjo kombinacijo misli ima policija gotovo več sposobnosti kakor žcnslca, ki jo je na to opozorila, in sicer samo zato, ker ji vest tako narekuje.« Na policiji so anonimna pisma navadno metali v koš, a mala grofična Werdnova je bila tako skrivnostno in tako brez sledu izginila, da je moral človek nehote pomisliti, da morda le ni bilo tujih rak vmes. Zato je bilo morda priporočljivo, da bi se namig nekoliko upošteval. XXXX. Komisar se je napotil proti Tan-novi hiši. Ko ie vstopil v delovno sobo Roberta Tanna, je bila tam tudi Sabina. V kratkem času, odkar je izginila Lotica, se je bila popolnoma spremenila. Njen obraz je bil upadel, oči pa, ki so tičale globoko v jamicah, so bile obrobljene z modrimi kolobarji. s pogledom, polnim upa, je sprejela komisarja in mu stopila naproti: »Ali ste kaj izvedeli o otroku, gospod komisar? Prosim vas, govorite. Ali ste našli sled...« njeno srce je burno utripalo ob tem vprašanju, »ali ste morda celo otroka našli?« Komisar je Sabino natanko opazoval in prav za prav ni dobil vtiska, kakor da bi imela slabo vest. A dosti ni dal na zunanje znake, ker je imel že večletno izkušnjo z ljudmi vsake vrste. »Ze'o mi je žal, da vam nisem nogel prinesti še nobene zadovoljive novice, čeprav se moji ljudje na moč trudijo poiskati sled.« Na Tannovo povabilo je sedel in začel Sabino izpraševati še o tem in onem. Zakaj je bila v usodnem času sama doma, zakaj ni šla s starši na obisk, zakaj je pustila obe služkinji hkrati zdoma in nadlegoval jo je še z različnimi drugimi vprašanji, ki so se zdela njej popolnoma nevažna. Sabina je bila tako razdražena in izčrpana zaradi Lotinega izginjenja, da je ob takšnem mučenju planila v jok, ne da bi sama vedela, zakaj. Pred vsem pa zato ker se je spomnila, da jo je tudi Egon zapustil. In komisar je kajpak soet izrabil priložnost za vsa mogoča vprašanja: zakai sta se z F^nnm sprla in drugo. A Sabina na to vprašanje ni meffla odgovoriti Ali naj bi komisarju povedala, da zato. ker je bil njen oče, preden je postal premožen in ugleden mož, navaden no-teouh, ki je zatajil najdbo dvajsetih tisočakov? Ne, tega ni mogla storiti in ne bo nikoli storila. In komisar je zato uoravičeno sumil, da mu Sabina prikriva nekaj zelo važnega, nekaj, kar je v zvezi z iz-ginjenjem male pastorke. Komisarju se je zdelo, da mu anonimno pismo le ni tako malo koristilo. Tu očitno nekaj ni bilo v redu, drugače gospa Werdnova ne bi tako trdovratno molčala. Ko-misaiffe se je zdelo kakor na dlani, da je moral biti njen prepir z zaročencem v najožji zvezi z otrokovim izginjenjem. In ker Sabina ni hotela ničesar več pojasniti, češ da je vse ostalo le postranskega pomena za komisarja, se je ta naposled odločil, da popusti in odide. »V kratkem boste čuli kaj več. Upam, da vam bom kmalu kaj sporočil o izginjenju vašega otroka.« Sabina je v teh besedah začutila pikro namigavanje. Se preden je pa komisar odšel, je vprašal: »Kje stanuje gospod Štern?« Sabina je pripomnila, da v kratkem odpotuje v Španijo. Komisar je pa kljub temu hotel vedeti za njegov naslov in tako mu je Sabina povedala, kje začasno biva Egon Stem. Sabina je hila vsa iz sebe. Z Egonom se je v jezi ločila in zdaj si je bila popolnoma v svesti, da bi V 24 URAH barva, plisiia in komično čisti obleke, klobuke itd Skrobi in svetlolikn srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši, nionga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub tovarna IOS. REICH LJUBLJANA utegnil prav tako v jezi kaj izdati, povedati resnico: resnico o preteklosti njenega očeta in o denarju, ki si je na njegovi podlagi pridobil ugled In premoženje. Na to Je tudi očeta opozorila. »Razumem, otrok moj,« je menil Tann. V teh nekaj dneh preizkušnje se je zdel neznansko starejši kakor poprej. »Vse, kar bo prišlo name, bom moral pretrpeti, že včeraj, še preden mi je začel Egon očitati, sem si bil na jasnem o tem, da bo stvar prišla v javnost. A takrat mi je bilo samo do tega, da ti tega ne izveš. Zdaj, ko ti to veš in ne sovražiš svojega očeta, sem pripravljen sprejeti na svoje rame tudi najhujšo kazen, ki me more zadeti.« Prav to. oče, prav to moram po vsaki ceni preprečiti in preprečila bom. Takoj se odpeljem k Egonu v Berlin. Prepričana sem, da niti ne misli nato, da bi tujcu razlagal, zaradi česa je prišlo do prepira med nami. Vendar se bojim, da bi v jezi lahko kaj povedal.« »Ali naj te spremljam, Sabina?« je vprašal oče. »Bog ne daj, oče. če te Egon zagleda, bo spet pobesnel. Bolje je, da ostaneš doma pri materi. Zdaj mi daj pa pripraviti avto, da bom čimprej v Berlinu.« Komaj da se je oblekla, že je sedela v avtomobilu in šofer jo je odpeljal proti cilju. XXXXI. Egon Štern niti za minuto ni bil zapustil hotela, samo da bi bil takoj pripravljen, če bi prišla Sabina k njemu, že od včerajšnjega popoldneva je čakal. Niti pomislil ni nato, ali je upravičen ali ne, samo čakal je. Kakor bolnik se je vročičen premetaval po postelji. Vedel je samo to, da bo moral še en dan in še eno noč čakati. Če Sabina dotlej ne pride, je izgubil svojo srečo za zmerom. Komaj je opazil, kako so potekale ure. Od časa do časa je stopil k oknu in pogledal na cesto. Za kosilo si je naročil v sobo nekaj jedi, a jih je skoraj nedotaknjene vrnil. Natakar ni bil še odšel s pladnji, ko je na vrata potrkal hotelski sluga, rekoč, da neka dama želi takoj govoriti z gospodom Sternom. »Ali je v črnini?« je hlastno vprašal Štern. In ko mu je sluga pritrdil, je naročil, naj dama takoj pride k njemu. Zavriskal je bil od veselja. Torej je Sabinina ljubezen le zmagala. Ves srečen se je smehljal in njegove oči so se svetile, čez nekaj trenutkov je vstopila Sabina. Ves vesel ji je stopil nasproti, jo prisrčno prižel nase in jo poljubil. In potlej nekaj minut nista spregovorila niti besedice. Predala sta se sreči. Naposled se je Sabina iztrgala Iz njegovega objema in mu povedala, da prav za prav ni prišla iz nagiba, ki se njemu zdi tako samo po sebi razumljiv. Kljub ljubezni do njega ne more pustiti očeta v tem usodnem trenutku na cedilu, temveč mu mora pomagati. Egon je na moč osupnil. Za korak je odstopil od nje. Torej Sabina je prišla samo zato, da bi mu isto povedala, kakor prejšnji dan pri njih doma. »Boljše bi bilo, Sabina, da te sploh ne bi bilo, če mi nimaš ničesar drugega povedati,« je nič kaj vljudno dejal svoji zaročenki. A Sabina je tudi te trpke besede preslišala. Prosila ga je, naj jo zaradi svoje ljubezni do nje nekaj trenutkov posluša. Egon je mehansko sedel na stol poleg nje. In Sabina mu je pripovedovala o komisarjevem obisku, o njegovem — po njenem mnenju — nesmiselnem spraševanju, o njegovih čudnih namigavanjih. Naposled ga je prosila, naj nikar ne izda, zaradi česa sta se bila sprla tisti večer v Tannovi hiši. Egon je bil zaradi tega opozorila celo nekoliko užaljen. »Ali res misliš, da bi pred poljubnim človekom, kakršen je komisar, razlagal na dolgo in široko, z- kaj, kako in čemu sva se sprla? Tvojega očeta že zaradi tebe ne bi izpostavljal zasramovanju javnosti.« »Potlej mi oprosti, Egon. Po pravici ti povem, da sem bila nekoliko v strahu, da bi utegnil v jezi povedati kaj takšnega, kar bi škodovalo ugledu mojega očeta.« Posebno pazite kaj bolnik pi.el Pitje ni le za zdravega človeka zelo važno, temveč fudi za bolnika mnogokrat važnejie od hrane! Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češče našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna ono z rdečimi srci P aspekte n *sa potrebna navodila noille gratis in z vesellem Uprava zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI | HUMOR in ANEKDOTE | Ameriški dovtipi »Včeraj so bili v mojem stanovanju vlomilci...« »Tako? Kaj so pa odnesli?« »Prebrskali in premetali so vse. naposled so mi pa pustili na mizi bankovec za, pet dolarjev.« * Naloga letalske industrije naj bi bila tolikšna pocenitev letal, da bi si lahko vsak človek kupil letalo. Res, zakaj naj bi imeli samo avtomobili monopol na smrtne nesreče? * Henry Ford nam svetuje, naj nikar pretirano ne varčujemo. Dobro, namesto njegovih avtomobilov bomo kupovali druge... Vrhunec varčevanja je dosegel tisti, ki si je dal izdreti zobe, samo da mu ne bi bilo treba več kupovati zobne kreme. Naj gangstri uporabljajo pri svojih podvigih strojnice, toda odkrito jim povemo: ne dovolimo, da bi uporabljali tanke in težko topništvo... Praznoverje Ona: »Mcžiček, nekaj bi si želela... Samo od tebe jc odvisno, da me osrečiš... Reci: ,Da‘l« On: »Ne morem, ljuba moja. Nekoč sem že dejal v življenju ,da\ od tistega dne me vseskozi spremlja smola.« Glavni del ladje Na vojni ladji vpraša poveljnik mornarja: »Povej mi, kateri del ladje je najvažnejši?« »Rešilni pas,« se odreže mornar. Ženil bi se, toda... »Rad bi se oženil z eno izmed vaših hčera, toda Milena mi je premlada, Teja pa prestara.« »To naj vas ne moti! Milena bo vsako leto starejša, Teja pa mlajša.« V hitrici Ona: »Moj Bog. kako sem bedasta!« On: »Res je.« Ona: »Nesramni ste!« On: »Saj ste satpi dejali!« Ona: »Vendar si nisem pri tem nič mislila!« On: »Jaz tudi ne.« Nerodno »Meta. novo obleko imate, pa ml niste nič povedali!« »Saj jo imate tudi vi. gospa!« »To je nekaj drugega, kupil mi jo je moj mož.« ' »Meni tudi, gospa.« Smola »Sladka moja ženka, za tvoj rojstni dan ti bom poklonil toliko vrtnic, kolikor let imaš!« V cvetličarni, potem ko je naročil šopek, cvetličarka vajenki: »Dajte deset vrtnic več, to je ena naših najboljših strank!« / Nenavadne stave l/Leta 1750. je lord Eglington dobil 250 funtov za kaj nenavadno stavo. Stavil je, da bo v eni uri spravil pismo 50 milj daleč. (Ena milja je poidrug kilometer.) Tedaj je bilo to zelo nenavadno, kajti niso še poznali avto- mobila ali letala. Prebrisani lord je zaprl pismo v kriketsko kroglo; kroglo izročil tistim igralcem kriketa, ki so tedaj sloveli zaradi svoje spretnosti. Ti igralci so stali v velikem krogu in so pošiljali kroglo drug drugemu. Tako je krogla preromala dolgo pot še prej kakor v eni uri, in lord je stavo dobil. * Sir John, ugleden veleposestnik je stavil, da bo večerjal v jopiču, ki bo zjutraj istega dne še pokrival hrbet ovce, ki se bo pasla na njegovih pašnikih. Ob petih zjutraj so zaklali ovco. Kakor po tekočem traku je hitelo delo. Volno so očistili, spredli, pobarvali, osušili in stkali in o pol sedmih zvečer je prinesel še ves zasopel krojač novi jopič siru Johnu. Da celo strah pred smrtjo ne more omajati Angleževega veselja do stav, to je dokazala drobna epizoda še iz prve svetovne vojne. Nekega angleškega vojaka, ki ga je težko ranila granata, so prepeljali v bolnišnico. v Mor lij,« je zapovedal zdravnik in misleč, da je ranjenec brez zavesti, se je obrnil k sestri in pristavil: »Brezupno!« Tedaj se je Tommy zganil in z muko dejal: »Vendar stavim petak, da še nisem tako daleč...« »Dobro,« je dejal zdravnik in presenečen nad tolikšno voljo do življenja operiral, sešil in zavezal Tommyja — in stavo izgubil. In nekaj debelih solz ji je zdrknilo po licu. »Nikar ne bodi hud name, Egon,« je zaihtela. »Zdaj mi je tvoja ljubezen bolj potrebna ko kdaj poprej. Skrb za otroka me blazni. Nisem zmožna misliti na kaj drugega kakor na njegovo izginjenje in vendar me dogodki silijo k temu.« Egona so Sabinine solze nad vse ganile. Njenih lepih oči ni mogel videti v solzah. Prijel jo je za roke. »Sabina, pusti vse, kakor je, in pojdi z menoj v Španijo. Tam si bova najela ljubko hišico ob morju, v soncu in luči, in bova živela samo svoji ljubezni.« Komaj je to spregovoril, je nekdo potrkal na vrata, in ne da bi počakal vabila, vstopil. Bil je policijski komisar. Jasno je še slišal Egonov zadnji stavek. Nevljudno je pozdravil, potlej se pa pod-smehljivo začudil: »O, gospa grofica že tu? S prvim vlakom sem se pripeljal in takoj prišel semkaj in že vas tukaj najdem. Ali smem izvedeti rešitev te uganke, gospa grofica?« »Rešitev je kaj preprosta, gospod komisar. Pripeljala sem se z očetovim avtomobilom.« Egon doslej še vedel ni, s kom ima opravka, šele Sabinin nagovor mu je zadevo pojasnil. Takrat je pa tudi že komisar dejal, da ima z njim nekaj važnega govoriti In komisar je začel Egona prav tako na dolgo ni široko spraševati, kakor prej Sabino. Ko mu je Egon zabrusil, da so to njegove zasebne stvari, ki se njega ne tičejo, je komisar precej nedvoumno izjavil: »Vsekako se mi zdi nekoliko značilno, da sta se tik po skrivnostnem otrokovem izginjenju sprla, čeprav bi morala biti še bolj edina.« To je Egona še podžgalo. »Grofica Werdnova je policijo prosila za pomoč, to pa vam še zdaleč ne daje povoda za kakšno zasliševanje.« »Ko sem vstopil,« je ostr-o povzel komisar, »ste grofici predlagali, naj z vami odpotuje na špansko. In že to je dovolj sumljivo, da je na vrat na nos dirjala v Berlin. Da sem jo pa zdaj našel pri vas pred seboj, in slišal vaš predlog — to določno diši po begu. Zato vas moram žal aretirati zaradi suma, da sta oba sodelovala pri otrokovem izginjenju.« Pri teh besedah je Sabina kakor ranjena zver zakričala in zbežala v skrajni konec sobe. Kar je pravkar slišala, so bile besede, ki so se mogle poroditi le v bolni domišljiji. Nikakor ni mogla razumeti, da so resnične. Egon je mimo stopil k Sabini in jo skušal pomiriti, komisarju je pa dejal: »šalite se, gospod komisar. Tega, kar zdaj počenjate z nama ne morete zagovarjati.« Komisar je pa še strože povzel: »Upam, da ml bosta prostovoljno sledila, če ne, bom poklical na pomoč svoje može.« Sabini so noge odpovedale pokorščino. Morala je sesti. Ali ni bilo že dovolj trpljenja, da ji je usoda nalagala zmerom nove težave? Tudi Egon komisarjevih odločil-nih besed ni sprejel ravnodušno: »Navajen sem nedolžen sedeti v preiskovalnih zaporih, gospod komisar, zato vam takoj sledim. A prosim vas, pustite grofico Werd-novo domov. Se dalje se mora truditi, da najde zaupanega ji otto-ka. Kako naj to stori, če ne bo svobodna?« »Ne trudite se,« ga je zavrnil komisar. »Opravljam samo svojo dolžnost.« S tem je bilo povedano vse. Sabina in Egon sta sprevidela, da jima ne kaže še dalje se upirati. Izposlovala sta si pa še dovoljenje, da se smeta s Tannovlm avtomobilom odpeljati v preiskovalni zapor. Tako se je tudi zgodilo. Pred velikim, mračnim sodnijsklm poslopjem sta morala izstopiti, komisar je pa šoferja napotil domov. Ta je takoj vedel, za kaj gre, in je obvestil Sabinine starše. Dalje prihodnjič or. šv/avrV CmjOVRG LEHAVM BOULOtm CARDIFF f-+~omxo .CAnmm MU VUHlMi- HAVfftu jumurs V založbi A. Francke A. G., Bern (Švica) je izšla Georga Kellerja brošura Wiitschalts-hiatte im Weltkximpf. Ta brošura ima napako, ki je pa avtor ni zakrivil: čeprav jo je dokončal šele v aprilu lanskega leta, so jo v nekaterih poglavjih dogodki že prehiteli. Tako ugotavlja pisec, ko navaja angleške potrebe uvoza železov-ca, da so glavni dobavniki francoska Severna Afrika, Španija, španski Maroko, Švedska in Norveška, in zatem nadaljuje: »Zelezovca prihaja torej 80% iz dežel, ki se jim ni bati ni-kakšnega pritiska Nemčije.« Danes je podoba bistveno drugačna. Kljub temu ta »nepopolnost« vrednosti tega kratkega, a vsebinsko bogatega in jasnega sestavka skoraj ne zmanjšuje. Pazljiv in preudaren bralec bo namreč znal neustrezajoče reči postaviti na pravo mesto in iz tako izpremenjene »bilance« izvajati primerne sklepe. O podatkih omenjene brošure prinašamo spodaj zanimivo in poučno razmotrivanje bazel-skega lista Volksstimme. To, kar jc veljalo za prvo; svetovno vojno tega stoletja, bo bržčas obveljalo tudi za dni go: da je po svojem značaju »voina surovin« in da bodo na izid odločilno vplivale večje možnosti pri nabavljanju surovin, živil in delovnih moči. Za to je pa potreben pogoj, ki.ga bomo pozneje obravnavali. če gledamo na položaj, kakršen je danes, moramo ugotoviti, da po izoadu Francije k»t ene izmed vojskujočih se držav — dejstvu, s katerim Keller že ni mogel računati — nosi vse vojno breme domalega izključno samo Anglija. Za osnovo njenega oskrbovanja ga kajpak ne prihaja v poštev le talinsko otočje, temveč celotni britanski imperij vse dotlej, dokler bo Anglija gospodarica morja. In na tej osnovi, danes vsekako še veljavni, moremo s pomočjo Kellerjevih podatkov kolikor toliko sklepati o oskrbovalnih možnostih Anglije z najvažnejšimi za vojno potrebnimi surovinami. Potrebe Velike Britanije Premoga nakoplje Anglija za 36"/» več, kakor ga porabi. Iz dejstva, da je Anglija na-jvečji izvoznik premoga na ^vetu in da je še zmerom 55 % vsega ladijskega prometa na svetu odvisno od premoga, izhaja« — tako piše Deutscher Volkswirt — »da je nadzorstvo Anglije nad nevtralnim ploVštvom odločilnega pomena.« 35 "In železovca mora Anglija uvoziti <6 milijonov ton). Zgoraj omenjene dežele ao od tega dobavljale 93 “/«. Vse so pa danes bolj ali manj pod pritiskom Nemčije in zato prihaja iz teh dežel v Anglijo bržčas le neznaten drobec prejšnjega uvoza. Podaljšanje prevoznih poti in preosnove oskrbo pač otežkočajo, nikakor pa je ne onemogočajo. Kar zadeva baker, kositer, mangan, nikelj in kavčuk, ima angleški imperij toliko, da krije ne le svojo, temveč v veliki meri — Keller navaja podrobnejše podatke — tudi svetovne pou trebe. Prav siromašen je pa britanski imperij kljub nasprotni domnevi glede surovega petroleja. Anglija mora 95 “/□ svoje potrebe uvažati iz nebritanskega ozemlja. Od tega pripade 70 “/« na ameriške države. 20 do 25 "i« na Bližnji vzhod. Upoštevati je tudi treba., da obvladuje angleški kapital mnoga tuja petrolejska podjetja. Glede oskrbe živil vemo, da je Anglija razen mleka in krompirja v raz- Vojna surovin Zanimivo in ptačno razmotrivanje švicarskega strokovnjaka lična veliki meri odvisna od dovoza po morju. Celinske evropske države dejansko izpadejo kot oskrbovalni viri. Toda Anglija more »v sili prav vsa živila uvažati iz dominionov«. Ce tega ne. dela in je n. pr. njen dobavnik tudi Južna Amerika, so temu vzrok politični razlogi, katerih vpliv na vojni položaj je tolikšen, da ga ni kar načelno puščati v nemar. Potrebe Nemčije če pogledamo zdaj Nemčijo kot glavnega nasprotnika Anglije, moramo upoštevati vse bistvene spremembe njenega položaja v celinski Evropi od 1. aprila dalje. Dejansko je Nemčiji in njeni s surovinami siromašni zaveznici Italiji za vojnogospodarsko oskrbovanje stoodstotno na razpolago vsa evropska celina. Kdor bi šele hotel dokazovati, da je položaj Nemčije glede oskrbovanja s surovinami in živili neugodnejši kakor položaj britanskega imperija ali Francije, bi nosil vodo v Savo. Zatorej bo važneje, če odgovorimo na vprašanje, ali si more Nemčija to, kar ji manjka, v tujini nabaviti. še najbolj prevladuje prepričanje, da je Nemčija v pogledu premega docela neodvisna. Toda to ni tako gotovo. Celotna produkcija Nemčije in zasedenega ozemlja češkoslovaške, Avstrije in vse Poljske je dala 1938. leta 275 milijonov ton črnega premoga (pri tem je vštet tudi rjavi premog, ki se da uporabiti kot črni). Leta 1913. je Nemčija producirala 209 milijonov ton. Medtem je pa. potreba, največ zaradi sintetične predelave v bencin poskočila. Zasedba Francije in Belgije položaja ni mogla izboljšati, ker sta cbe državi odvisni od uvoza — Francija mora uvoziti 40"/» premoga, ki ga potrebuje. Rude Ugodnejša, kakor jo je izračunal Keller, je oskrba Nemčije z železov-cem. Keller je uvozno potrebo Nemčije ocenil z okroglo 22 milijoni ton in pripomnil, da »so nemški plavži docela odvisni od uvoza iz švedske«. Leta 1938. je celotni izvoz švedske znašal 13'9 milijona ton; švedski presežek, je danes v glavnem na razpolago Nemčiji. Nemčija razpolaga zdaj tudi s francoskim železovcem, ki ga je po Kellerju Francija 1, 1937. producirala za 96 “/» več, kakor ga je doma porabila. Ta nekdanja vrzel Nemčije pri oskrbovanju danes torej ne obstoji več. Nekaj drugega je pa z nadaljnjo vrzeljo nemškega vojnega gospodarstva, z oskrbo s petrolejem. Upoštevati je treba, da bo pri sedanji stopnji vojne poraba znatno manjša, kakor so prvotno domnevali. In če pogledamo na možnosti oskrbe, prihajata za pogonsko gorivo v poštev v glavnem sintetična izdelava in pa dobava iz Romunije in Rusije. Keller navaja tele številke: 2,700.000 ton sintetičnega bencina v letu 1938., količina, ki se v vojnem ča&u bržčas ne da dosti povečati. Prispevek jugovzhodne Evrope, se pravi Romunije, k celotnemu nemškemu uvozu surovega petroleja, znaša po navedbah dunajskega instituta za proučevanje konjunkture za oktober 1939. samo 7 “/o, za gonilno in mazilno olje Pa 13'36 “A. Dejansko je Nemčiji danes na razpolago celotna romunska produkcija petroleja in more torej dobavo stopnjevati — v kolikor to dovoljujejo transportne možnosti. Pomorska pot, to je treba uvaževati, je dejansko zaprta; in pred vojno je po tej poti šlo 75 “/« romunskega petrolejskega izvoza. Rusija je 1. 1938. izvozila okroglo 1’1 milijona ton petroleja. Tudi če bi zdaj hotela produkcijo stopnjevati, bi zaradi domače porabe ne mogla dosti več izvažati; prav tako ni računati, da bi se prevozne možnosti Švica in Portugalska. Grčija je z državami osi v vojni. Turčija, ki z majhnim krajcem sega na evropsko celino, zavzema poseben položaj, je prav za prav azijska država in ne spada v ta okvir. Del Romunije, Poljske in Finske ter baltiške države Estonsko, Latvijo in Litvo je anektirala Rusija in jih vključila v svoj gospodarski ustroj, če te pokrajine izvzamemo, razpolagata Nemčija in Italija v gospodarskem pogledu skoraj z vso celino. Vse prej omenjene politično samostojne — razen Portugalske — so namreč v veliki meri gospodarsko odvisne od držav osi, zlasti od Nemčije. V takih okoliščinah je Anglija kot vojni nasprotnik osi prisiljena, da dejansko vso celino obravnava, kakor da Iji bilo sovražno ozemlje. Blokada je zato bistveno strožja in bolj zadrgnjena kakor v vojni 1914—1918. Evropa kot celota je pa vse prej kakor sama sebi zadoščujoča (»avtarkna«), Sama se ne more ne prehranjevati, ne obdržati svoje industrije v pogonu. Glede živil in surovin je docela vezana na dovoz iz čezmorskih dežel. Njen gospodarski sistem, ki »sloni na zamenjavi industrijskih izdelkov z živili in surovinami«, visi po Kellti'ju, ki citira besedo Nemca Eickeja, »na enem samem lasu«. - Nemčija in Italija sta pač zmožni celinske države prisiliti, da delajo za njuno vojno gospodarstvo, da »namesto surovega masla izdelujejo topove« ali narobe — a to samo dotlej, »dokler bodo trajale zalege«, ali pa, dokler se bodo dale nadomestiti. V takih okoliščinah ni potreba podrobneje načeti vprašanje, kako še bolj stopnjevati delovno zmogljivost. Če vzamemo razmerje med vojakom na bojišču in industrijskim delavcem 1:6 ali celo več, je morda ta problem rešljiv. Odlcču-joči problem je pa, kako trajno dobaviti surovine za obdelavo. Naj navedemo le en sam primer, neko dozdevno, komaj uvaževano »postransko reč«: ali bo uspelo uvoziti toliko ma-zilnega olja, da bodo vsi stroji, tudi vojaški, mogli ostati v obratu? t ‘ Finansiranje vojne V danih okoliščinah pač ni treba zunanjega finansiranja vojne po državah osi obširneje obravnavati, štiri sredstva za finansiranje vojne, ki jih navaja Keller, namreč 1. zlato in devize, 2. izvoz, 3. krediti in 4. naložitve v tujini, tudi če bi bile in v kolikor bi bile v dovoljni meri na razpolago, niso razpoložliiva ali se pa, kakor pri izvozu ne dajo zunaj celine, v najugodnejšem primeru »evrazijskega prostora« spraviti na trg. Da so v tem pogledu tudi uvozu postavljene ozke meje, smo v glavnem že povedali. Poživljenje ruskega narodnega gospodarstva, možnost izraba ljanja surovinskih virov Rusije, na kar se često misli, bi zahtevalo leta in leta intenzivnega dela in mogočnega kapitala. Opazujmo zdaj docela mirno problem notranjega finansiranja vojne, ne da bi gledali z »denarnega vidika«, Predstavi se nam kot vprašanje o nabavljanju blaga, njega razdelitvi i in — docela splošno govor jeno — do i katere mere se da »stopnja pomanj- ] kanja« izdržati. Vse to kajpak ne velja samo za prebivalstvo vojskujočih se I celinskih držav, temveč tudi za vse ostale države ha celini. Blokada in protiblokada Primerjavo položaja celine s položajem Aoglije moramo načeti z vidika, ali bo protiblokada, odnosno zapora Anglije tako uspešna, da bo njen čezmorski dovoz odrezan, da bodo njene tovarne zaradi letalskih napadov pre-Situacijski zemljevid britanskega nehale delovati ali da bodo naposled otočja in vzhodne obale Rokavskega j angleško otočje z invazijo vrgli na ko- preliva,' — Spodaj: perspektiven po-j ^eila. A če bi se tudi to zgodilo, bi bil gled na britansko otočje. v doglednem ča.‘«i bistveno količkaj izboljšale. •- »Odprta rana nemškega vojnega gospodarstva je dalje oskrba z neželeznimi kovinami.« Glede bakra so se oskrbovalne možnosti bržčas znatno popravile, pri čemer je treba na prvem mestu omeniti Španijo. Prav dvomljivo je pa, da bi evropska nahajališča zadoščala za zamašitev te velike vrzeli. Rusija sama ima le malo bakra in je docela odvisna od uvoza. V pogledu kovin, važrih za vojno industrijo, kakršne so kositer, nikelj, krom, volfram in antimon, je Evropa skoraj docela odvisna od uvoza iz čezmorskih dežel. Nasprotno se pa Nemčija na celini lahko zadostno oskrbi z boksitom, surovino za izdelavo aluminija. Zalog ne gre precenjevati; za dolgoročno zamašitev vrzeli potrebni kapital presega daleč nemško finančno moč. Prehrana In kako je naposled s prehranjevalnim problemom? Cilja 100 °/«ne samo-prehrane niso dosegli. Te vrzeli so, kakor je znano, za kratek čas omilili z razpoložljivimi zalogami zasedenih dežel. Prav tako znano je pa tudi, da sta »kuhinji za vojno surovo maslo«. Danska in Nizozemska, zaradi pomanjkanja krme prisiljeni čez mero klati živino in neprestano omejevati produkcijo. Posledica tega je, da se že kar očitno poraja težavni problem, kako nasititi ne le prebivalstvo zasedenih držav, ampak tudi prebivalstvo vse celine, če bo vojna dolgotrajna. Nasprotno temu, kar si v nekaterih deželah predstavljajo, nimajo agrarni predeli evropskega jugovzhoda tudi ob dobri žetvi velikih izvoznih prebitkov žita ali koruze, razen tega je pa povečanje prevoznih možnosti omefeno. A Rusija? Svojo podrobno preiskavo zaključuje Keller z besedami: »Izvozna zmogljivost ruskiga narodnega gospodarstva je premajhna, da bi krila uvozne potrebe Nemčije, kar se tiče naivažnejših živil.« To pa velja seveda dotlej, dokler bo Rusija kakor doslej — »nevtralna«, če bi sama posegla v vojno na strani Nemčije, moramo računiti s precejšnim nazadovanjem narodno-gospodirskega pridelovanja in s skrčitvijo izvoza. Z voino-gosoodarskega vidika bi torej Nemčija in Italija s tem Staljinovim »dokazom prijateljstva« prav nič ne pridobili. Izločimo Rušilo in poglejmo celinsko Evropo kot celoto. Tedaj se nam pokaže tale slika: Z majhnimi izjemami sta državi Osi, Nemčija in Italija, zasedli vse države na celini ali jih vzeli pod svojo zaščito. odnosno so nevoj^ku.ioče se države na njuni strani. Kot nevtralne države se vesele politične neodvisnosti samo še Jugoslavija, Finska, švedska, Irsko invaziji konec vojne še zmerom dvomljiv in zmaga osi še ne bi bila zanesljiva. Britanski imperij bi po vsej verjetnosti vojno in blokado nadaljeval,. Za zdaj se še nobeno teh vprašanj ni rešilo. Trgovinsko brodovje, ki z njim razpolaga Anglija, je bilo po začetku vojne večje kakor prej. Navedbe vojskujočih se držav glede višine potopljene tonaže si precej nasprotujejo, kar ni nič nenavadnega. Ali bo pa britanska vojna mornarica mogla za daljšo dobo obvarovati trgovinske ladje pred potopitvijo? Tudi V tej vojni je izkušnja potrdila, da se za novo vojno sredstvo sorazmerno naglo najde obrambno orožje. Keller navaja izjavo nekega nemškega mornariškega strokovnjaka, podadmirala Assmahna, ki je leta 1939. zapisal: »Tista stranka, ki se bitki izmika (mišljena je kajpak morska bitka), tvega, da bo v tistem delu morja, ki ga ne bo branila, sovražnik obvladoval vso trgovino in ves promet. S podmornicami in. letalskimi napadi bo skušala to nadzorstvo otežkočitl, zaradi učinkovite pedmorniške hi letalske obrambe pa ne bo mogla tega preprečiti.« Tudi če upoštevamo, da se je položaj Nemčije zaradi razpolaganja s celinskimi pristanišči v Rokavskem prelivu izboljšal, pridemo vendarle do sklepov, ki so za položaj Anglije na Atlantiku in v Sredozemlju ugodni. Problem, kako stopnjevati delovno zmogljivost, je za Anglijo bistveno drugačen kakor za njene nasprotnike, če vzamemo samo ožjo domovino, so možnosti prav majhne, če pa vzamemo ves imperij, je zadeva bistveno drugačna. Za navedbo točne številke manjkajo podrobni podatki. Ni znana v kakšni meri. letalski napadi ovirajo v Angliji produkcijo. (Isto velja obratno tudi za os). Anglija ima pač stopnjevano premoč zato ker so njeni produkcijski prostori v imperiju za zdaj za nasprotnika nedosegljivi. O razmahu razvoja produkcijske zmogljivosti imperija se da le domnevati. Stopnjevana zmogljivost je bržčas zadostna, da bo s časom postala uvaževanja vreden činitelj. K temu je še dodati delovno zmogljivost Združenih držav, najmogočnejše industrijske države na svetu, ki jo je - pripravljena in jo more. dati Angliji na razpolago. O dobri, volji Združenih držav se ne d.?, več dvomiti. Razširitev oskrbovanja ' Anglije z vojnim blagom je kajpak odvisna od višihe njene potrebe hi je torej kar najožo zvezana z vprašanjem, ah ini koliko časa bodo Združene države »nevojskujoča« se velesila. Tudi ne smemo prekratko oceniti časa, ki je potreben, da bo ta velikanski produkcijski stroj dobil potrebni zalet, da da seže poln obrat Glede zunanjega finansiranja vojne navaja Keller, da more Anglija uporabiti vsa prej omenjena štiri sredstva. Kar se tiče kredita, Keller veruje, da bo Kanada kot »ena izmed največjih kapitalističnih držav« zanesljivo prevzela domala celotno »vlogo Ameriko v svetovni vojni«. Prav verjetno je dalje, da bo Amerika izpre lenila zakon o prepovedi kradita državam, ki so v vojni (Johnsonov zakon) hi tudi nev-tralnostni zakon, zlasti klavzulo »cash and carry«, ki prepoveduje prevažanje blaga na ameriških ladjah v vojskujoče se države, če bi Amerika stopila v vojno, bi to seveda položaj iz-premenilo, čeprav le za malenkost. Sklep In zdaj vse skupaj na kratko! Glede narodnogospodarske in vojnogospodar-ske stopnje britanski imperij prekaša države osi kakor tudi »trojno zvezo«. S pristopom Madžarske ali kakšne druge evropske države se seveda na tem nič ne izpremeni. Premoč se še bolj stopnjuje zaradi ameriške pomoči Angliji. Premoč bi tudi ostala, če bi se morda Rusija pridružila nekdanji protikomintemski zvezi in bi se sanje o evrazijskem celinskem bloku uresni. čile. Pogoj je kajpak, da vojna ne bo. vo. jaško ze prej odločena v prid držav osi še preden pride stopnjevana narodnogospodarska premoč anglosaškega bloka do veljave tudi v vojaškem pogledu, h ši el p bi ih : n t t , i st g' t ':rč p.i. f if.-H V .-risik «41 ti ■iti' M i 1 WAfiS£-A Murre Nfut+r. Skrivnost japonskega rohaaa ZB KULISAMI JAPONSKEGA IMPERIALIZMA RAZKRITJA ITALIJANSKEGA ČASNIKARJA AMLETA VESPE Mala vodna vila hunoersen IZ ANGLEŠČINE PREVEDEL VLADIMIR PAVŠIČ Si. nadaljevanje Proteste in obtožbe, ki so jih prej samo šepetali, so zdaj izražali javno in na glas. Posebno tujezemski krogi so odlagali sramoto naravnost pred japonska vrata in proglašali Japonce za krivce vsega nasilja. Imena krivcev so se javno omenjala, vse je poznalo in kazalo na mesta, kjer sta policija in orožništvo skrivali svoje ugrabljene žrtve. Konzularni zbor v Harbinu je imel celo vrsto sestankov, kjer so razpravljali o ugrabitvah in monopolih, in nekaj konzulov je predložilo dokumentarne dokaze o sokrivdi japonskih oblasti. Neka kitajska gospa, ki so ji bili pred dobrim mesecem dni ugrabili moža, je šla v glavni stan policije, da bi ukrenila kaj za njegovo rešitev. V policijskem nadzorniku je spoznala človeka, ki je prišel k njej na dom terjat odkupnino. V Tsitsiharju je 8. januarja 1933. nekaj razbojnikov vlomilo v hišo bogatega Kitajca; zvezali so moža, ženo in služabnike ter skušali vdreti v blagajno; medtem je pa začel streljati z vrta čuvaj, ubil dva razbojnika in ostale zapodil v beg. V mrtvecih so spoznali nekega Rusa, ki ga je orožništvo plačevalo in nekega japonskega »tolmača«. Po svoji uradni dolžnosti sem informiral svojega šefa o velikem razburjenju in o govoricah, ki se širijo med tujezemskimi krogi. Mirno mi je odvrnil, da ga prav nič ne zanima, kaj vse javnost klepeče. Ce tujci v Mandžukuu niso zadovoljni in srečni, jim ostane samo eno; da poberejo šila in kopita in gredo. Vendar je z mesci javno ogorčenje postajalo vse glasnejše, tako da se je mora! za stvar pobrigati tudi moj šef. Bržkone so bila prišla navodila iz Tokia... javnosti je treba zamašiti usta... neprijetne govorice je treba udušiti. Sef je sklical vse policijske glavarje na tajen posvet. Prerešetali so položaj in ukrenili vse potrebno. Drugi dan je šef kriminalne policije objavil v časnikih tale oglas: Končno smo dognali, kdo so ugrab-Ijevalci, ki te nekaj časa strahujejo Harhin in sosedna okrožja To sta Va-1eskij in Mandrika, dva proslula zločinca. Policija jima je že za petami. Kdaj ju bo prijela in izročila sodišču, je le še vprašanje nekaj dni ali morda nekaj ur. Več dni zapored po tej »čudoviti novici« je kriminalna policija zalagala časnike s podatki in podrobnostmi o strahotnih zločinih, ki sta jih zakrivila ta dva »človeška volkova«, ta »okrutna razbojnika«, ki sta ugrabila že tolikanj ljudi. Sleherni članek se je končaval z zagotovitvijo, da bosta zločinca, ki zbujata strah in grozo naokoli, kmalu za rešetkami. Ali so te naivne izmišljotine napravile kakšen vtis na razumno javnost? Nikakor ne. Vsakdo ]e videl na dno, čeprav so vodo kalili. »Kakšno komedijo pa nam hočejo igrati?« so se izpraševali ljudje. Izpraševali so se tako, ker so vedeli, da je Valeskij nedavno prišel iz ječe, kjer je tri leta sedel zaradi tatvine, in ker so vedeli, da na njem ni nič »zverinsko zločinskega«. In končno, če je sedel tri leta v ječi, kako naj bi bil zagrešil vse te ugrabitve? Kako »brihtni« so ti Japonci! In Mandrika?... mar ni bil samo skromen žepar, brez drugih grehov na grbi? Kaj naj torej pomeni ta komedija? Kmalu so dobili odgovor. Nekega popoldneva so vsi harbin-ski časniki vrgli na ulice »posebne izdaje«. Strašna, vampirska, toliko časa zasledovana zločinca Valeskega in Mandrika je policija iznenadila v neki hišici v Šamani Garadoku (har-binskem predmestju). Prišlo je do divjega spopada, v katerem so oddali 150 strelov iz avtomatskih pištol, obupanca sta končno obležala mrtva. Ubili so ju predstavniki zakona. In spet so. časniki nekaj dni na široko pripovedovali o podrobnostih spopada, o junaštvu policijskih agentov, o ogromni količini orožja, ki so ga našli v razbojniškem gnezdu... Zdaj lahko Harbin in Mandžurija svobodno dihata... grozeča nevarnost je izginila... oba nevarna ugrabljevalca sta mrtva, a zasluga za to gre slavnemu pogumu policije. Brzojavne čestitke med mojim šefom in Tokiom, med Tokiom in Čang-čungom, šefi policijskih oddelkov so si čestitali med seboj... priredili so banket na čast herojskim policijskim agentom ., odlikovanja in napredovanja... komedija za komedijo. Da, hudo iznajdljivi so ti Japoncil In zdaj o tem, kar se je resnično /godilo: Komaj je izšel prvi članek, ki je obtožil Valeskega in Mandriko, da sta ugrabila celo množico ljudi, jima je inšpektor kriminalne policije svetoval, naj se skrijeta v predmestje Semano Garadok (kjer so ju pozneje ubili) in ostaneta tam toliko časa, dokler se ne izkaže njuna nedolžnost. Uboga preprosteža sta šla v past: s strojnicami so streljali vanju skozi okno njunega skrivališča. Pri sebi nista imela nikakega orožja in se sploh nista mogla braniti. Napadli so ju medtem, ko sta pospravljala košček kruha in klobase. Valeskij je dobil 31 krogel v prsi in Mandrika 19 v hrbet. Sam sem bil priča tega dogodka, ogledal sem si tudi njuni trupli. Harbin in Mandžurija sta docela razumela, zakaj je policija uprizorila umor teh dveh sorazmerno nedolžnih žrtev. Ker so ljudje še vedno govorili in razpravljali o ugrabitvah, je moj šef ukazal cenzurnemu uradu, naj izloči iz časnikov vsa poročila o ugrabitvah, in policiji naročil, naj aretira vsakogar, kdor bi govoril ali razpravljal o tej stvari. Ukaze so izvršili, število ugrabitev je pa stalno naraščalo in nekatere žitve so izginile za zmerom; zato je bila td' stvar bolj ko kdaj prej stalen predmet zasebnih in skrivnih pogovorov. 8. aprila 1933. je dal moj novi šef ugrabiti milijonarja generala Lau-Su-Pan-Sija, katerega so ugrabili že nekoč prej na povelje mojega bivšega šefa. Da se je rešil, je moral odšteti pol milijona dolarjev. Barantanje je trajalo šest ur. Posrednik sem bil jaz sam. Zgodaj v juniju so ugrabili Chapo-veskega, bogatega Hebrejca. Cele tri tedne se je vzlic strašnemu mučenju, ki ga je moral trjreti, branil podpisati ali napisati pismo kateremu izmed svojih znancev, naj založi zanj vsoto, ki so jo zahtevali orožniki. Ker je bilo nazadnje jasno, da ne bo mogoče iz njega izsiliti ničesar, ga je orožništvo neko noč izročilo dvema ruskima agentoma, ki sta ga odpeljala na Pitomije, v bližini Harbina, ga umorila in pokopala. Kljub temu pa so orožniški agenti mirno odšli k zapuščeni vdovi in jo piegovorili, da je podjhsala dokument, s katerim so mogli dvigniti iz banke denar Chapoveskega. Banka ni hotela izplačati denarja, češ da nima nobenih dokazov o tem, da je Chapovesky mrtev, in da ljudje večkrat za nekaj časa izginejo, pa se nato spet pojavijo. Toda kadar japonsko orožništvo zavoha denar, zlepa ne popusti. Ce že hoče banka dokaz o smrti Chapoveskega... dobro... naj ga pa ima. Izkopali so truplo, odrezali glavo in jo položili na vnaprej pripravljen prostor blizu reke, kjer jo je drugo jutro, seveda... seveda našel — orožniški agent. Spričo tega dokaza je morala banka izplačati denar in orožništvo ga je spravilo polovico v svoj žep. Proti sredi junija istega leta 1933. je šef po meni ukazal Jingu, naj organizira ekspedicijo za Mongolijo. Njena naloga je bila zajeti mongolskih poglavarjev, med katerimi sta bila tudi dva princa. Devetega julija se je vrnil Jing in privedel seboj 15 mongolskih poglavarjev, ki so ostali v ujetništvu tri tedne. Kitajec, ki je bil pri pogajanjih za tolmača, mi je povedal, da je japonsko vojaško poveljstvo iztisnilo tri milijone odkupnina Jing je dobil 50.000 dolarjev kot posebno nagrado. Šele 16. junija 1936. se mi je izpolnila ena izmed mojih najbolj gorečih želja. Jing je s svojo tolpo ustavil japonski vlak, poklal 21 japonskih vojakov in dva častnika, pobral 300.000 dolarjev, ki jih je pošiljala Mandžur-ska banka v Harbinu svoji podružnici v Tsitsiharju, ter se proglasil za popolnoma neodvisnega od Japoncev. 28. poglavje DENAR — MONOPOL VSEH MONOPOLOV V začetku japonske okupacije so bili v naglici imenovali vse glavne »svetovalce« in »tolmače«. Stvar se je pa izpremenila, ko je prišlo na dan, da je naglo obogatel sleherni izmed te sleparske, izsiljevalske družbe. Japonske vojaške oblasti na noben način ne bi mogle zanemariti take sijajne priložnosti. In tako je kmalu prešlo v navado, da je dobil službo »svetovalca« ali »tolmača« samo tisti, ki je za obrt največ plačal. »Višji svetovalec« pri osrednjem policijskem uradu, Nikolaj Nikolajevič Jagi, Japonec, ki se je bil »oklenil« pravoslavne vere, je plačal 50.000 dolarjev japonski vojaški misiji, da je smel obdržati svojo službo. V dveh letih je imel Jagi nekaj bogatih posestev in 300.000 dolarjev v banki. Največ denaija je nesla služba »višjega svetovalca« pri kriminalni policiji. Japonec Eguči, ki je opravljal to »službo« tri leta, si je naku-pičil veliko premoženje, čeprav je izpral plačevati japonskim vojaškim oblastem po 100.000 dolarjev na leto, da je smel obdržati svoje mesto. »Tolmač« neke majhne policijske postaje je za svoje mesto plačeval po 3.000 do 5.000 dolarjev na leto. Japonci s svojim velikim genijem t , <,-jvi « p v pozabili obrniti niti enega samega kamna. Imeli so} svoj vohunski sistem, ki jih je stalno} obveščal o raznih družinskih sloves-1 nostih ali sestankih, tako o rojstvih,} Zmerom je bila tiha in zamišlje-porokah, zarokah, gostijah, obiskih} na, odkar se je pa vrnila z mor-itd. V pripravnem trenutku je prišlaiske površine, je bila Še dosti bolj. policija: »...Več kakor deset oseb} Sestrice so jo spraševale, kaj je zbranih?... Zborovanje brez dovolje-} bila videla tam gori, a mala vodna nja... vsi skupaj ste aretirani.« Če soivila jim ni odgovarjala, kvartali ali igrali mah-jong, so jihl Marsikakšen večer in marsikakšno aretirali... Če so peli, so kalili mir —} jutro je splavala tja, kjer je bila so jih za to aretirali ter so morali} pustila princa. Videla je, kako so plačati visoke globe. 1 sadeži na vrtu dozoreli in bili po- Položaj v Harbinu je postajal tako} trgani, videla je, kako se je sneg neznosen, da so mnogi opustili vsako} na visokih gorah stalil, a princa ni družabnost in da nihče več ni vabil}vec videla. Zato se je čedalje bolj v goste J potrta vračala domov. V takšnih Vendar ie ianonska noliriia našla!trenutkih ji J« bila edina tolažba, vendar je japonska policija nasla*^ je v svojem malem vr- nov način za izmozgavanje prebival- tičku in roke ovll^ okrog ,epega stva. To je bilo »izsiljevanje s hišnimi številkami«. Skoraj vsak inesec so japonske policijske oblasti objavile v časnikih razglase, da se morajo iz tega ali onega razloga izpremeniti hišne številke. To idiotsko prakso so uvedli po vsem Mandžukuu. Policija je hodila od hiše do hiše, snemala plošče s starimi številkami in pobirala po! en dolar za vsako novo številko. Vse plošče so bile izdelane po istem vzorcu, iz tenke emajlirane pločevine, stale so po nekaj centov in so jih uporabljali vedno iznova in iznova Toliko o drobnih uradnih tatvinah. 2e od nekdaj so imeli marljivi Kitajci navado, da so v zadnjih zimskih mesecih sekali led na zamrzli reki Sungariju in ga pošiljali v Harbin in predmestja. Vsaka hiša v Harbinu je imela posebno shrambo, v katero je spravljala led za poletne dni. Razumljivo je, da je do prihoda Japoncev lahko vsakdo šel svobodno na reko!! in si vzel toliko ledu, kolikor ga je hotel. V februarju 1933, prav tedaj, ko bi morali začeti sekanje in prevažanje ledu, se je zglasil Japonec Takahasi pri japonski vojaški misiji in se ponudil, da plača 10.000 dolarjev za »monopol na sungariski led«. Vojaška misija je ponudbo z veseljem sprejela in določila nekaj vojakov za stražo na bregu Sungarija. Kdor je hotel imeti led, je moral plačati monopolu 50 centov za 100 kil. Poznali so pa še drugi, boljši način izsiljevanja. Gospod Isoda je bil podjeten Japonec, ki je imel vse polno sijajnih, prebrisanih idej. Ker mu njegova trgovina 7. igračami In lakiranimi izdelki ni donašala dovolj dobička, jo je prodal nekemu drugemu Japoncu.;; Drugi dan po prodaji se je zglasil pri japonski vojaški misiji in izjavil, da je pripravljen plačati 10.000 dolarjev;; za »monopol na ometanje dimnikov v;; Harbinu«. To je pomenilo, da odslej nihče in nikjer v Harbinu ne sme več omesti dimnika, ne da bi s tem prekršil »pravice« lastnika monopola Kakor običajno je vojaška misija} sprejela tudi ta predlog in dala Isbdi ‘ na razpolago deset orožnikov, da mu bodo za telesno stražo in v oporo pri izvajanju zakona o monopolu. Od tega dne dalje so se odigravali po;; harbinskih hišah približno takile pri- " zori: Japonski orožnik, tolmač in Kitajec-dimnikar so prišli pred glavna vrata in potrkali ali pa potegnili za zvonec. »Radi bi govorili z gospodarjem.« »Kaj žele gospodje?« »Ometli bomo dimnik.« »Ometli dimnik?... Zakaj? Saj ni umazan..., kadar bo potreba, ga že dam omesti, a tistemu, komur se mi bo zdelo.« »Motite se, gospod. Razen .Monopola na ometanje dimnikov*, ki ga zastopamo mi, ne sme nihče v Harbinu ometati dimnika. Ali nas lepo pustite, da ometemo dimnik, ali bomo pa opravili svoje delo s silo. V tem primeru ne boste plačali samo ometanja, ampak tudi globo, ker ste se drznili upirati uradnim osebam. Prisotnost orožnikov vam najjasneje dokazuje, da ste na napačni poti.« »Koliko stane ometanje?« »Dva dolarja.« »Prav. Tu imate svoja dva dolarja, pa pustite mene in moj dimnik v miru.« Trije možakarji so odšli do naslednje hiše in prizor se je odigral iznova... vrata so se za njimi zalojiutnila in gospodar se je pridušal z dolgo vrsto besed, ki jih ne najdeš v slo-! varju. 1 Eden izmed najbolj znanih lisjakovi v Harbinu je bil Jamasaki, brezvesten! slepar, ki je prestopil v pravoslavje! z nečednimi nameni. Dalje prihodnjič. marmornatega kipa, ki je bil podoben princu. A svojih cvetlic ni več negovala. Rasle so kakor v divjini, čez stezice, in so svoja dolga stebelca in liste pletle v veje dreves Naposled mala vodna vila svoje skrivnosti ni mogla več ohraniti zase. Povedala jo je eni izmed svojih sestric in tako so jo tudi ostale izvedele. Razen njih in še nekaj drugih vodnih vil, njenih najbližjih prijateljic, ki pa skrivnosti niso izdale, tega ni nihče izvedel. In ena izmed njenih prijateljic je vedela, kdo je bil princ in' tudi praznovanje na ladji je bila videla. In vedela je tudi, od kod je bil in kje je stal njegov kraljevski gradič. »Pridi, mala sestrica,« so jo vabile druge princeske. Roke so si druga drugi ovile krog vratu in se tako v dolgi vrsti dvignile na morsko površino. Prikukale so na dan ravno tam, kjer so vedele, da stoji prinčev grad. Bil je zgrajen iz rumenkastega, leskečega se kamna, z velikimi marmornatimi stopnicami; ene izmed njih so držale naravnost v morje. Prekrasne pozlačene kupole so se dvigale nad streho. In med stebriči, ki so obdajali poslopje krog in krog, so stali marmornati kipi, ki so se na pogled zdeli, kakor da bi živeli. Skozi velika čista stekla visokih oken je bilo videti v prekrasne dvorane; okrašene so bile z dragocenimi, svilenimi zavesami in preprog and in vse stene so krasile velike slike, ki jih je bilo veselje gledati. Sredi največje dvorane je veselo žuborel vodomet; njegovi curki so kipeli vi- soko proti stekleni kupoli, skozi katero je sonce pošiljalo žarke lepim rastlinam, rastočim v velikih posodah. Zdaj je mala vodna vila vedela, kje princ biva. Odtlej je bila marsikakšen večer in marsikakšno noč na vodi, plavala je dosti bliže kopnemu, kakor se je upala katera koli izmed njenih vrstnic. Da, celo po ozkem prekopu navzgor je plavala, pod čarobnim marmornatim mostičkom, ki je metal dolgo senco na vodno površino. Tam je posedala in je opazovala mladega princa, ki je bil mislil, da je sam samcat v jasni mesečini. Marsikakšen večer ga je videla z godbo v njegovem prekrasnem čolnu, polnem plapolajočih zastavic. Mala vodna vila je prisluškovala izza bičevja; a veter je na lepem zgrabil njeno dolgo, srebmo-belo tenčico. Nekdo jo je videl, a je mislil, da je labod iz prešemo-sti razširil krila. Mala vodna vila je pa bolj in bolj vzljubila ljudi, in čedalje bolj je želela, da bi mogla iti mednje. Bilo je toliko reči, ki bi nanje želela odgovor, a sestrice ji niso znale vsega pojasniti. Zato je spraševala svojo babico, kajti ta je kopni svet prav dobro poznala in je vedela za Imena obmorskih celin. »Ali ljudje lahko večno žive,« je spraševala mala vodna vila, »in če n- utonejo, ne umrje jo, kakor mi v vodi?« »Da,« je modro odgovorila njena babica, »tudi ljudje morajo umreti in njihova življenjska doba je celo krajša od naše. Mi lahko živimo tudi tri sto let, kadar pa potlej prestanemo živeti, se spremenimo samo še v peno na vodi. Ljudje pa imajo neumrljivo dušo, ki večno živi.« »Zakaj pa mi nimamo neumrljive duše?« je potrta vprašala mala vodna vila. »Jaz bom torej tudi umrla in kot pena ostala na morski površini. Nič več ne bom mogla slišati godbe valov ne gledati lepih cvetlic in zlatega sončka? Ali ne morem prav ničesar storiti, da bi tudi jaz imela neumrljivo dušo?« »Ne,« je dejala babica. »Samo če bi te kakšen človek tako vzljubil, da bi mu pomenila več ko mati in oče, če bi bil z vso svojo ljubeznijo in vsem svojim bistvom navezan nate in če bi pred duhovnikom položil svojo roko v tvojo in ti obljubil večno zvestobo: potlej bi njegova duša prešla v tvoje telo in tudi ti bi bila deležna človeške sreče. Dal bi ti dušo in bi vendar obdržal svojo. A to se ne bo nikoli zgodilo! Kajti, kar Je tukaj v morju lepo, tvoja plavut, se Jim zdi na zemlji zelo grdo. Tam zgoraj mora človek imeti dve opori, tako imenovani nogi, da je lep!« Mala vodna vila je globoko vzdihnila in je potrta pogledala na svojo ribjo plavut. % l INI. 20. nadaljevanje Njegov obraz je bil mrliško bled; T njegovih, očeh je videla izraz strahu in groze. Segla mu Je v vlažno in hladno desnico in mu jo stisnila. Toda Narth je robato odklonil zahvalo. »Torej ne pozabi na Madame Ferronijevo. Obljubil sem ji...« Vrata so se zaprla za njo. Počakal je, da je odšla iz hiše, potlej je pa stopil k vratom in jih zaklenil. Komaj se je vrnil na svoj sedež, so se že odprla druga vrata, držeča v posvetovalnico — in počasnih korakov je vstopil Fing-Su. Stsphen Narth se je obrnil k njemu in ga pogledal z gnevom in srdom v očeh. »Storil sem!« je kriknil. »Če se Pa dekletu le en las skrivi, Fing-Su...« Kitajec se je smehljal in se d£r lal, kakor da si nekaj čisti na svoji elegantni obleki. »Nič se ji ne bo zgodilo, dragi Narth,« je dejal na m6č krotko in pomirjevalno. »TQ_ je samo šahovska poteza v veliki igri...« Narth ga Je strmo pogledal, reči Pa ni mogel niti besede. »Iz taktičnih vzrokov sem moral taki* -ukreniti, da bo naposled ves ta, vojni načrt kronan z zaželenim ■Uspehom.« Narth se je ves v zadregi živčno igral s telefonskim aparatom. »Najrajši bi jo poklical nazaj,« je hripavo dejal. »Lahko bi poklical Lynna — in verjemite mi, bil bi prej v tisti nesrečni ulici kakor dekle...« .. Fing-Su se je spet nasmehnil, vendar ni niti za hip pustil iz oci Narthovih živčnih prstov, ki so se igrali s telefonom, »To bi utegnilo pomeniti katastrofo za vas, Mr. Narth,« je dejal. »Petdeset tisoč funtov ste nam dolžni — in teh nam ne boste mogli nikoli vrniti...« »Kaj, da jih ne bom mkoh vt-nil?« je zamrmral Narth. »Menda ste že pozabili, da sem dedič Braye vega premoženja!« Kitajec je pokazal svoje bele zobe, tako na široko se je zarezal. r »Dediščina ima svoj pomen sele takrat, kadar je zapustnik mrtev,« je zlobno menil. »Joe Bray je vendar ze mrtev 1« je zahropel Narth. »Joe Bray!« je menil Fing-Su, premišljeno udarjaje s cigareto po zlati tobačnici, »Joe Bray je živ in zdrav. Snoči sem na lastna use-sa slišal njegov glas.« 29. POGLAVJE Joan je še nekaj hipov razmišljala o izpremenjenem vedenju svojega strica, toda kmalu se ji je ves sum razblinil v nič. Opravki, ki so jo čakali, bi bili razveselili sleherno dekle, kaj šele Joano, ki si je tako od srca želela, da bi njeno življenje vendarle zavilo na drugo pot. Preštela je denar, ko je sedela v avtomobilu: v roki je držala tri sto dvajset funtov — neznanska vsota denarja zanjo, ki več ko deset funtov skupaj se v življenju nikoli ni imela. Naslov gospe Ferronijeve je bila dala šoferju — in v prihodnjih desetih minutah je z zanimanjem opazovala, s kolikšno spretnostjo si utira ta mož pot med tolikšno množico drugih vozil kako najde na slehernem križišču primerno vrzel da smukne skoznjo. Naposled se mu je na Easton-Roadu odprla prosta pot. Fitzroy Square je cesta posebne vrste Ker je blizu zahodnih trgovskih'središč, ji je prizanesla žalostna usoda, kakršne so bili deležni marsikateri londonski okraji, kjer so se bile prelepe stare hise izza časov kraljice Ane skoraj povsod izpremenile v zanemarjene najemniške kasarne. Na Fitzroy-Squaru so se pa vrstile v lepih poslopjih neštete pisarne; tu pa tam se je blestel razkošen restavrant in nekaj boljših plesnih klubov je imelo tu svoje dvorane. Na podbojih vežnih vrat hiše številka 704 je bilo vse polno medeninastih tablic raznih obrtnikov in trgovskih podjetij. Prav na vrhu je visela kričeča tabla: Madame Ferroni, modistka, III. nadstropje, dvoriščna stran. Joan je opazila, da je barva še sveža. Odslovila je šoferja, da bi ustregla želji Mr. Nartha. Stopala le po stopnicah navzgor In naposled brez sape prišla do vrat, ki je bil na njih spet enak in še svež napis modlstke. Toda Joan se za to ni zmenila, zakaj bila je presrečna, da bo smela sama po lastni volji izbirati vse potrebno za balo. Potrkala je — in koj so ji odprli. Gospa, ki jo je sprejela, je bila temne polti in neprikupne zunanjosti. Imela Je črno obleko, ki Je njeno temnorumeno polt samo Še Poudarjala. Lahne sinje sence so ji bile zarisane pod očmi, njene Ustnice so bile mesnate, nos pa ftialce potlačen. Brez dvoma je bila Hiešanka... Mandljaste oči, rumenkasta polt in njena postava bi slehernemu narodoznancu povedale, da stoji na pragu ženska polkitaj- DRU2IN8K1 TEDNIK | SPISAL EDGAR WALLACE * PREVEDEL Z. P. | skega plemena — toda Joan ni bila narodoznanka... Prav gotovo bi Joan ne bila prav nič vznemirjena, da ni bila soba, ki je vanjo stopila, popolnoma prazna in da ni ženska takoj za njo zaklenila vrat in zagrnila čeznje debele zavese. V prihodnji sobi je stala edino velika omara in pogrnjena čajna mizica. Samovar je brnel in puhal paro. Oblek ni bilo videti nikjer, zato si je mislila, da vise morda v veliki omari. »Nikar se ne bojte, Miss Braye-va,« je izpregovorila rumenopolta ženska, trudeč se, da bi bila ljubezniva. Ta prisiljena vljudnost je delala njen gladki obraz še neprijetnejši. »Oblek nimam tu, kajti tu stranke samo sprejemam.« »Zakaj ste pa vrata zaklenili?« je vprašala Joan. čeprav je zbrala ves svoj pogum je vendar čutila, kako ji izginja kri z lic. Madame Ferroni se je kar dvakrat priklonila, plaho trudeč se, da bi ne zapravila poslednje iskrice zaupanja svoje obiskovalke. »Ne maram, da bi me kdo motil, kadar imam kakšno imenitno stranko, Miss Brayeva,« je sladko dejala. »Saj menda veste, da je vaš stric gospod Narth vtaknil ves svoj denar v to moje podjetje in zato bi še posebej ne hotela, da bi bili kakor koli razočarani. Saj je naravno, da bi vas rada v vsem zadovoljila. Obleke imam v svojem salonu v Savoy-l3treetu — in pozneje bova kar precej odšli tja. Tam si boste lahko vse izbrali, kar vam srce poželi. Toda najprej bi se rada malce z vami pomenila zastran vaših posebnih želja.« Zdelo se je, da se je vse te stavke naučila na pamet. »Skodelico čaja bova spili,« je gostolela dalje. »Neznansko sem vzljubila to navado, odkar sem v tej deželi.« Joani ni bilo mnogo mar njenih navad. Ni se mogla pomiriti zastran zaklenjenih vrat... »Madame Ferroni, žal mi je, tcda zdaj se ne utegnem več muditi pri vas. Prišla bom spet pozneje.« Joan je odgrnila zeleno zaveso, toda vrat ni mogla odkleniti, ker ni bilo ključa v ključavnici. »Kajpak, kajpak, če tako želite,« je rekla Madame Ferroni, skomi-gaje z rameni. »Toda vedeti morate, da utegnem izgubiti svojo službo, ako vam ne bom mogla postreči.« S spretnostjo prave Kitajke je brž pripravila čaj, nalila zlato-rumeno tekočino v skodelice in prilila čaju prav mnogo mleka. Ponudila je pijačo svoji gostji, Joan je bila krepčila na moč potrebna; gostiteljica bi ji bila sicer bolj ustregla s kozarcem hladne vede, zakaj njena usta so bila suha. Ker si je pa Joan mislila, da stori bolje, ako ne pokaže, da jo je nenavadni sprejem navdal s strahom in da ji zbuja vedenje te rumenopolte ženske sum, je pogumno prijela skodelico in krepko pomešala čaj s srebrno žlico. Hlastno ga je izpila, medtem je pa Madame Ferroni vzela ključ z mize in stopila k vratom. Dvakrat ga je obrnila v ključavnici, vendar enkrat naprej, drugikrat pa nazaj. Toda Joan tega še opazila ni. »Posadila si bom klobuk na glavo, potlej pa pojdeva,« je dejala Madame Ferronijeva. Pri teh besedah je vzela velik, črn klobuk s kavlja na steni. »Fitzroy Square mi ni všeč; predolgočasno je tu. Ko sem zadnjič omenila Mr. Narthu, da dame ne hodijo rade tri nadstropja visoko poskušat lepih oblek...« Skodelica je padla Joani iz roke in se razbila. S tigrovsko gibčnostjo je skočila Madame Ferronijeva z drugega konca sobe k Joani, prestregla nezavestno dekle in jo rahlo položila na tla. Komaj je to storila, je že glasno potrkalo na vhodna vrata. Obraz Madame Ferronijeve je postal prsteno bled. »Ali je kdo tukaj notri?« Glas je zvenel ukazujoče in prestrašena ženska je vztrepetala. Zagrabila je za ključ. Spet je potrkalo. »Odklenite, saj vidim, da tiči ključ v ključavnici!« je velel glas. Madame Ferronijeva je brž stekla k omari in dvignila vmesno dno. Pobrala je Joano, jo položila v zaprašeno votlino in vstavila vmesno dno spet na prejšnje mesto. Potlej je brž začela pobirati črepine po tleh, odprla okno in jih zalučila na tesno dvorišče. Malo se je še ogledala po sc-bi, ali ni ostal kje kakšen sumljiv sled, nato je stopila k vratom in Jih odklenila. Na pragu je stal neki moški. Madame Ferronijeva je poznala policijo! Pri priči je zaslutila, da je prišlec iz Scotland-Yarda. Bila je nekoč porečena z nekim človekom, ki ga je menda prav tale gospod aretiral in odpeljal s seboj. Naspol ga je spoznala, ko je govoril z njo, vendar se ni mogla spomni njegovega imena. »Hej,« je vprašal, »kje pa imate Miss Brayevo?« »Miss...« Madame Ferronijeva je nagubala čelo, kakor da bi hoteja reči, da tega imena še živ dan ni bila slišala. »Miss Brayeva! Pred petimi minutami je prišla k vam!« Madame Ferronijeva se je nasmehnila in odkimala z glavo. »Motite se, gospod. Razen mene ni žive duše v stanovanju.« Detektiv je stopil v sobo in se razgledal. Opazoval je mizo in samevajočo edino skodelico za čaj. »Kaj imate v tejle omari?« »Prazna je. Kar poglejte, prosim!« je menila Madame Ferronijeva in naposled še dodala: »Ali bi ml ne hoteli povedati, kdo ste prav za prav?« »Detektiv seržan Long iz Scot-land-Yarda,« je razločno odgovoril prišlec. »Prav dobro veste, kdo sem. Pred dvema letoma sem izvršil pri vas hišno preiskavo in sem Kitajca; ki je bil vaš mož, spravil malce v zadrego, ko sem našel pri njem prepovedana mamila. Odpri-tw omaro!« Madame Ferronijeva je skomignila z rameni in na stežaj odprla vrata omare. Vmesno dno je bilo na svojem mestu. Detektivu se še sanjalo ni, da bi utegnilo biti pod zgornjim dnom še spodnje pri tleh. »Ali je bila pri vas in je že spet odšla?« je vprašal. »Ali niste pravkar hoteli tega reči?« »Ne vem, o kom govorite.« Seržan je potegnil iz žepa dro- napisal naslov Madame Ferronijeve. Zasledoval je bil avtomobil do Fitzroy-Squara, tu je pa poprosil Joaninega šoferja za listek, ko ga je bila dekle že odslovila. »Zdaj se pišete Madame Ferronijeva?« Prikimala je. čez nekaj trenutkov ji je šinila dobra misel v glavo. »V tej hiši stanuje še neka gospa Ferronijeva; zgoraj, prav v najvišjem nadstropju,« je rekla. »To je pa res neprijetna reč, če stanujeta v eni in isti hiši dve stranki z istim imenom. Prav zato se bom tudi izselila odtod, ker je že večkrat nastala kakšna pomota.« Detektiv jo je ostro pogledal in se še malo obotavljal. »Preiskal bom še vrhnje nadstropje,« je menil. »Počakajte me tu — in če ne bom zgoraj ničesar našel, boste morali malo z menoj v urad...« Zaprla je vrata za njim. V kotu sebe je bil pritrjen majhen telefon. Dvignila je slušalo, pritisnila na zvonec in začela s tihim in vsiljivim glasom govoriti. Medtem je detektiv že prišel na vrh stopnic. Opazil je vrata prav nasproti stopnišča. Stopil je bliže in potrkal. Notri se je oglasil oster moški glas: »Naprej!« Ne da bi sumil kakršno koli nevarnost, je detektiv nebrižno vstopil. Debeli klobuk iz zajčje dlake mu je rešil življenje. Zakaj debeli bat, ki je treščil po njegovi glavi, bi ga bil sicer prav gotovo ubil. Opotekel se je zaradi silnega udarca. Tedaj ga je napadalec še s steklenico kresnil po sencu — in detektiv Long je telebnil na tla ko klada. 30. POGLAVJE Ko se je Miss Brayeva spet zavedela, je čutila boleče razbijanje po senceh. Pri slehernem utripu žile se je stresla. Dolgo je lovila misli, preden se ji je posrečilo dognati, da je sama v nekem zanemarjenem prostoru. V kotu sobe je bil lončen izliv. Oken ni bilo v stenah, samo na stropu se je svetila z debelim steklom zadelana lina. Medla svetloba neprijaznega deževnega dne je šibko raz-svetljevala prostor. Joanini pogledi so begali okoli in obtičali na izlivu. Dolgo je bolščala na umazano medeninasto pipo, ki je iz nje vzdržema kapljala voda. Vstala je; ker je bila pa tolikani slabotna, da je le s težavo obdržala ravnotežje, se je oprijela za steno. Počasi je stopala vzdolž stene in pri slehernem koraku jo je zasekalo v senceh. Naposled je vendarle prišla do vodovoda. Odškmila Je pipo in nalovila v prgišče toliko vode, da si je pogasila prvo žejo. Potlej je storila nekaj, česar bi sl večina žensk bržčas ne upala: po-držala je glavo pod curek hladne vode. Kar vesela je bila, da si je dala po zadnji modi ostriči lase prav na kratko. Ko se je temeljito ohladila in osvežila, si je ožela lase. V glavi se ji je začelo jasniti in bolečina je nekoliko splahnela. Ozrla se je okoli in res našla čisto brisačo na palici tik ob vodovodu. ban listič, ki je bil nanj Mr. Narth 1 Nehote se ji je vsilila misel, da so E Ig; FILMSKEGA SVETA^ Marija Blakova, ki je v manjši vlogi debutirala v filmu »Dramatska šola«, ni nihče drug kakor sestra Jeanette MacDonadove. Prav kmalu jo bomo videli v nekem novem filmu. Priscilla Lawsonova, ki ima »najlepše noge v Ameriki«, je postala žena Allana Curtisa. Zakonski par je preživel medene tedne v Mehiki. Maxino, najmlajšo hčerko Chica Marxa bomo prav kmalu videli na platnu. Nova nosilka glavne vloge je prav čedna, razen tega ima pa alt, ki ga ne gre podcenjevali. Margareta Sullivanova, znana po svoji vihravosti in trmi, se je naposled le odločila, da je z Metro-Goldwyn-Mayerjem za daljšo dobo podpisala pogodbo, Hollywood ima svojo senzacijo: govorili so, da se je Loretta Youngo-va zaročila, zdaj je pa nenadno odpotovala v New York in se poročila s čisto drugim moškim, s Tomom Le-wisom, slavnim igralcem z Broadwaya. Poročenca sta se spoznala na neki dobrodelni prireditvi, teden dni nato ita se pa vzela. Allan Lane, nov zvezdnik na holly-woodskem nebu, je objavil svojo poroko z lepo Juno Travisovo. Poroka je bila po božičnih praznikih. Boris Karlov in Bela Lugosi, znana patentirana hollywoodska »strahova«, imata glavni vlogi v filmu »Franken-steinov sin«, ki ga zdaj dokončujejo. Šoferji avtotaksijev v Los Angelesu prirejajo vsako leto svoj ples. Družba Paramount je prišla na prav ameriško idejo. Na tem plesu je letos priredila tekmovanje za najlepšega šoferja, zmagovalcu je pa obljubila angažma. V ocenjevalni komisiji so bile same ženske. Komisija se je odločila za Phila Hallerja. Prav kmalu bomo »najlepšega šoterja v Ameriki« gledali v filmu. Nastopil bo v filmu, v katerem ima glavno vlogo Marlena Dietrichova, in sicer kot — šofer. Ann Sheridanova, ki je nekaj časa ljubimkala z Georgom Brentom, možem Bette Davisove, je zdaj »vrgla oči« na Cesarja Romera, proslulega hollywoodskega »kavalirja«. Ali se bo Romero spustil v to igro? That is the question... Annabelli se je posrečilo spraviti svojo malo hčerkico k sebi. Otrok je bil v Franciji in je pravi čudež, da se mu je posrečilo vrniti se v materino naročje. Presrečen je tudi Anna-bellin mož Tyrone Power, ki ima deklico srčno rad. Miriam Hopkinsova je postala huda kvartopirka. Kakor hitro je za trenutek prosta, že išče partnerje, da bi z njimi kvartala. Ali se bo Dcanna Durbinova zaročila? Tako se zdaj vprašujejo v kinematografskih krogih. Srečni izvoljenec je Robert Stark, ki ga poznamo iz filma »Prva ljubezen«. Prihodnjost bo pokazala, če gre pri tem za resnično ljubezen ali samo za običajno filmsko reklamo. MicJcey Rooney je zares v hudih stiskah. Njegovo srce je vzplamtelo v dveh vročih plamenih. Eden izmed zubljev »e jo ovil Judy Garlandove, drugi pa Anne Rutherfordove. Zdaj Tevež ne ve, za katero naj bi se odločil, Se bo že pokazalo, si misli in hodi z — obema. Ubogi Mickey! 11 to brisačo obesili tja vprav za njeno rabo. Stopila je na sredo sobe in bila je prepričana, da so namenili to sobo za njeno bivališče. Poleg stare železne postelje, ki je prejle na njej ležala, je stal stol in na njem je že čakal pladenj s kavo in obloženimi kruhki. Skušala je uganiti, koliko je neki ura. Ko se je domislila, da ima vendar zapestno uro, je pogledala na številčnico. Ura je kazala pol petih. Takrat, ko se je odpravila na usodno pot k Madame Ferro-nijevi, je bila ura šele tri. Torej je odtlej minila poldruga ura... In kaj se je bilo v tem pičlem času vse zgodilo... Sedla je na posteljni rob in se trudila, da bi uredila svoje misli, da bi razčlenila vse dogodke in si ustvarila jasno sliko o svoji usodi. Izpod postelje je gledal kos umazane, zelenkaste vrečevine. Prebrala je tri vidne črke: »Maj«. Odločno Je potegnila vrečevino izpod postelje in brala zbledeli napis: »Major Spedwell, S & M. Puna«. Kdo je ta major Spedwell? Razmišljala je... Nekje se je bila že srečala s tem človekom... Kajpak! Mož tega imena je bil tretji pri tistem ponesrečenem obedu v pisarni Mr. Nartha, ki ga Je bil Lyn-ne tako nenadejano prekinil. Ali je mar še zmerom na Fitzrcy-Squaru? In če ni več tam, kje je potlej in kako so jo zlobni neznanci spravili v tole zatohlo in umazano sobo?... Lina v stropu je bila iz motnega sf'kla, vendar je lahko videla, kako je dež v debelih curkih polzel po njem... Se zavijanje vetra je slišala... Nič kaj prijetne misli je predla o tem, komu neki je padla v oblast. Nehote se ji je poleg slike Madame Ferronijeve z mandljastimi očmi prikazala slika prestrašenega obra- ■ za rumenokožca, ki ga je ondan uzrla v slepeči svetlobi magnezijevega plamena, ki je švignil iz njene bombe. Torej jo straži Fing-Su! Bodeča bolečina jo je presunila ob tej misli. In njen rodni stric jo je bil poslal v te odurne kremplje... To spoznanje jo je ziv-zabolelo v dno srca; zakaj čeprav Mr. Nartha ni ljubila, mu. vendar ne bi bila niti v sanjali prisodila tolikanj ostudnega in podlega dejanja. Planila je pokonci, ko so se odprle duri. Pri priči je spet spoznala moškega, ki je vstopil. »Vi ste major Spedwell!« je kriknila — in sama se je ustrašila svojega hripavega glasu. Prvi hip mu je kar sapo vzelo. »Res je, major Spedwell sem! čestitam!... Dober spomin imate.« »Kje sem?« je hlastno vprašala. »Na varnem. Nikar se ne vznemirjajte. Nič se vam ne bo zgodilo. Res je, da imam že precej kosmato vest...« malo se je poobo-tavljal »...sleparstvo in umori jo že težijo — toda tako propadel še zmerom nisem, da bi Fing-Suju dovolil kakršno koli svinjarijo z mlado Angležinjo. Niti lasu vam ne sme skriviti! Tu pri meni ste samo v gosteh...« »Zakaj?« je vprašala. »To je pač usoda tako namenila.« Njegov nasmeh ni bil ravno kdo ve kaj smešen. »Saj menda vse veste. Fing-Su potrebuje neko delnico od Clifforda Lynna. Menda je o tem že govoril z vami. Gotovo zdaj več ne dvomite, da je tista listina za nas na moč važna stvarca.« »In menite, da me bo Mr. Lynne s tisto delnico odkupil?« je trpko vprašala. »Saj v tem je vsa skrivnost,« je menil Spedwell in začudeno pogledal njene mokre lase. »Rekli boste morda, da posnemamo tolovaj'': zaprto vas imamo, da izsilimo odkupnino...« Njene ustnice so se našobile. »Vaš prijatelj menda na moč ceni viteštvo Mr. Lynna Clifforda.« »Ali pa njegovo ljubezen!« je z neznanskim mirom odgovoril Sped-well. »Fing-Su meni, da vas Clif-ford Lynne na vso moč ljubi in da vas bo odkupil z ustanovno delnico, ne da bi trenil z očesom.« »Potlej se lahko tolažim zgolj t mislijo, da bo Fing-Su hudo razočaran,« je vnemamo menila. »Mr. Lynne in jaz se sploh ne ljubiva — in kar se najine poroke tiče — ni prav nič več potrebna, zakaj...« Toda še preden je izustila novico o prihodu Joeja Braya, .se je prestrašena vgriznila v ustnice. »Poroka ni več potrebna, ker stari lisjak Joe Bray še zmerom zemljo tlači, kajneda? Natanko mi je vse znano,« je rekel in se zlobno zasmejal. Njegov obraz se Je včasih izpremenil s tolikšno naglico, da se skoraj ni zdelo verjetno. »Vse vemo, da da! In prav zato pravim in trdim, da Je Clifford Lynne do ušes zaljubljen v vas. In ko vas tako gledam, se prav nič ne čudim. Tudi Fing-Su misli tako — in zlagal bi se, ako bi mu ne pritrdil.« Dalje prihodnjič ORION RADIO 150 RADIO d. ^ o. z., LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 7 RADIOV AL, LJUBU ANA, Dalmatinova ulica 13 ANTON BREMEC, CELJE, Miklošičeva ulica 2 L. LU§ICKY, MARIBOR, Koroška cesta II FR. P. ZAJEC IZPSA1UI OPTIK Oi URAR L, IUULJANA, st dal Stritarjeva ul. S pri franflikanskeai mostu iMUnstn otan, caitnagitdt, tsiionien, tmmtn, iimpitri, til Venu iztira ur. zlatmnt ti srtDrnmt S«im Iiiiimm otiiti Cmlti bmniitat * MOLI OGLASI ULTRA VIOLCTNI t ARKI »o vir kravja im lepoto. Sončite se doma e na fin patentirano ultravioletno ohsev»!ko >OKIGINrAL Rl-B«, kt Vam nudi r.dravje io lepo rjavo poit. Zahtevajte brezplačno prospekte. »JugO* patente, Ljubljana, Dvoržakova 8. — IŠfemo preprodajalce. 30 LETNI GOSPOD, mirnega znaraja, tr«KVO-njak, vseskoei dobrega srca, de!ayskrfca,' »Jo« Ja pa v svojem gakouu aelo rit aro^en, duševno potrti, osamljeni, iskreno iell trajne«* globokega prijateljstva (po vsestranskem sporazumu tudi skupnega gospodinjstva) -fr zdravo, simpatično, vjirčno in pametno gospodično Čedne, močnoJSe postave, HI t4 imela več nizuntevanja in spoštovanja d o dobrega človeka CenJ dopisi % Seijeno sliluv, ki se na željo takoj vrne, posluj na upravi* pod »Sem stalno v Mariboru«. FILATELISTI POZOR! Kupujem vsakovrstne posamezne znamke kot tudi celotne zbirki po nujvifijili dnevnih cenah Istočasno nudb^ filatelistom Znamko v serijah ali posamezno po najbolj ugodnih cenah. Poizkusit«' »« prepričali so boste Knjigarna Janez I>oUan —• Ljubljana. Stritarjeva 4. Obleke, perilo, vetrni sukniiči, dežni plašči, trenčkotl In vsa praktična oblačila, nudi v največ)! Izberi, na|cene)e Presker Ljubljana, Sv. Petra «.14 Izdaja K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d, d. y Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mlhalek — vsi v Ljubljani, POLITIČNI KOLEDAR 1940. 1. januar. Na zahodu nič novega. Srditi boji a a Finskem. 1S. februarja. Finska pro^l Šved-ko za vojaško podporo. Švedska vlada proSnjo odkloni. — Britauski ruSilee »Cossaek* vdre, v norveške vode in reši z nemSke ladje »Altmark«, ki se je tja zatrkla, angleške ujetnike. I. marca. Začetek rusko-finskili pogajanj s posredovanjem Švedske vlade. II. marca. Sklenitev miru mt*d Finsko In Rusijo. Finci morajo prepustiti Husom Kare-lijsko of.tno z mestom Viipurijem. 11. marca. Sestanek Hitlerja in Mussolinija •a Breitnerju. tt. marca. Daladier odstopi. Novo vlado •estavi Kejnaud. i. aprila. Nemške čete vkorakajo v I>ansko tu se izkrcajo v Stavangerju in Narviku na Norveškem. tl. aprila. Britanske četo pribite NorveSki tu pomoč. 10. maja. Ncmrija napade Bel«pjo, Nizozemsko in Luksemburško. 15. maja. Nevilje Chamberlain odstopi kot mi »istrski predsednik. Njegovo me.sto pre-Trame Wlnston Churchill. 14. maja. Nizozrmska vojska s$ vda. 1*. maja. Predsednik Roosevelt skuša z osebnim pismom Mussoliuiju preprečiti vstop Italije v vojno. 20. maja. Petain postane podpredsednik francoske vlade pod Ivcynaudom. 21. maja. Nemci prodro do Rokavskega preliva. Padec* Amiensa in Arrasa. 26. maja. Weygand, naslednik Gamelina, odstavi 15 francoskih generalov. 28. maja. Belgijski kralj Leopold se vda. 30. maja. Herojski umik Angležev v Flan* driji. Vkrcavanje angleških čet v Punkerquu. 4. Junija. Padec Dunkerqua. 6. junija. Daladier se mora umakniti Iz francoske vlade. 0. junija. Vi St; k bitke za Francijo. 10. junija. Italija stopi v vojno. Norveška kapitulira 14. junija. Nemci vkorakajo v Pariz. Španske čete zasedejo Ttuiger. 16. Junija. Rusi zasedejo Litvo. Neiucj prodro Maginotov utrdbeni pas 17. junija. Fčtain prevzame vlado in prosi Nemčijo za časten mir. — Runi vkorakajo v Letonsko in Estonsko. — Anglc&ka vlada izjavi, da bo nadaljevala vojno. 18. junija. Mussolini pride na Hitlerjevo povabilo v Monakovo. 20. junija. Francija predlaga italijanski vladi pogajanja za sklenitev premirja. 22. junija. Francija podpiše premirje z Nem- j čijo. 14. junija. London no prizna več bordojske i francoske vlado. V Londonu se sestavi pod generalom de Gaullom »vlada svobodnih Francozov«. — Sklenitev premirja med Francijo in Italijo. 25. junija. Ob 1.35 zjutraj konec sovražuo-sti a Francijo. 26. junija. Romunija odstopi Rusiji Besarabijo in severno Bukovino. 26. junija. Anghja prizna de Gaulla. SploS-na mobilizacija v Romuniji. 1. julija. Splošna mobilizacija na Madžarskem. 6. Julija. Vichjrjska vlada pretrga diplomatske stike s Anglijo, ker so angleške ladje napadle francosko vojno ladjevje pri Oranu. 11. julija. Ukinitev francoske ustave iz leta 1875 (Konec tretje republike.) 12. Julija. Proglasitev nove francoske ustave. 16. julija. Hitler predlaga v rajhstagu Angliji konec vojne. 28. julija, Lord Halifas odkloni Hitlerjeve mirovne pogoje.. 26. Julija. Konec Zveze narodov: njen poslednji glavni tajnik Avenol (Francoz) poda ostavko. 80. julija. Madžarska zahteva od Romunije Transilvanijo. 7. avgusta. Bolgarija zahteva od Romunije Dobrudžo 6. avgusta. Začetek nemške letalske vojne proti Angliji. 20. avgusta. Italijani osvoje britansko Somalijo. 22. avgusta. Bolgarija dobi od Romunije Juž no Dobrudžo. 60. avgusta. Dunajska konfereuca prisodi Madžarski severno Transilvanijo. •. septembra. Romunski kralj Karol se odpove prestolu v korist svojemu sinu Mihaelu. General Antoiiescu uvede vojaško diktaturo. 15. septembra. Začetek italijanske ofenzive V Egiptu. 27. septembra. Sklenitev trojnega pakta med Italijo, Nemčijo In Japonsko 8. oktobra. Chamberlain se umakne iz an gleške vlade. 4. oktobra. Sestanek med Hitlerjem in Mussolinijem na Brennerju •. oktobra. Nemške čete vkorakajo v Romunijo 28. oktobra. Italijanske čete prekoračijo a! bansko-grško mejo. Mussolini &e sestane a Hitlerjem v Florenci. 5. novembra. Roosevelt postano V tretje predsednik Združenih držav 10. novembra. 8mrt Nevilla Chamberlaina. 12. novembra. Molotov v Berlinu. 20. novembra. Madžarska pristopi k trojnemu paktu 24. novembra. Slovaška in Romunija pri stopita k trojnemu paktu. — Grki preidejo V ofenzivo 27. novembra, železna garda vprlzori v Bukarešti Šeutjernejsko noč. t. decembra. Maršal Badoglio odstopi kol fief generalnega štaba. Njegovo mesto prevzame general Cavallero. 10. decembra. Začetek angleške ofenzive v Egiptu. 12. decembra. Sidi Bara ni spet v angleških rokah. 14. decembra. Laval mora zapustiti francosko vlado. Njegov uaslednik postane Flandin. 28. decembra. Edeu postano britanski zu nanji minister, lord Halifas pa poslanik v Wa*hfngtonu. 80. deeembra. Roosevelt so v nagovoru na ameriški narod odkrito postavi na stran Anglije. ▼▼▼▼▼▼▼▼fff.T.ffffffffffffT?fffTT▼W če Vam je težko pri srcu in si želite malo razvedrila, potem sezite po »Družinskem tedniku«! ?xi Uaštfu REMEDIA QuaJaco£ SIRUP v tem originalnem zavitku DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH Glavno zastopstvo za Slovenijo t Lekarna BAHOVEC, Ljubljana Reg. u. br. 82360-IR. IX- 1940 PUHASTI ODEJE - specialno delo. svilene in ldot odeje i* vate, perje vseli —■ vrst, kupite najsolidneje v trgovini SEVER. Ha rijta trg 2 gone, ki jih pa kakor za stavo zmerom zasedejo nesmučarji. Razumemo, da imajo sprevodniki težko in naporno službo in da ne morejo vsakega posameznika opozarjati, da je smučarski vagon namenjen izkliučno smučarjem. Tu bi morala železniška direkcija bolj energično nastopiti. Kaj bi bilo če bi ob dnevih, ko se vozi p::!no smučarjev, določili denarno kazen za vsakogar, kdor bi se kot nesmučar vozil v smučarskem vagonu? Le tako bo mogoče držati red, če ljudje sami nimajo pravega razumevanja za disciplino. Letos bodo imeli naši smučarji kaj slabo sezono. Najvišja smučarska ustanova je namreč pred kratkim v časopisih objavila, da odpoveduje vse letošnje mednarodne nastope, ker ie ministrstvo odpovedalo denarno podporo. Vrhovna zveza sama nima denarja; od klubov, ki so itak vsi po vrsti zadolženi, pa pač ne more zahtevati, da bi si naložili Sc to breme. Slovenska smu- RESMAN LOJZE-Ljubljana Cesta 29. oktobra (Rinska) it 21 (Kitit 44-90 Zena je ona, ki določa okus in kulture svojega časa. Za sodoben dom si rzbere 4-ELEKTRONSKI SUPER SPREJEMNIK SABA RADIO ZA NAKUP ali naročilo colidno Izdelanega pohifitva 1? domačega ali eksotičnega furnirja ▼ ravni ali valoviti oblik* «e priporoča Krle Franc, pohištvo — Vrhnika. 8kladi8če v Ljubljani. Prečna ul 0. — Spalnice Iz orehove korenine fu fluega Jesena stalno na zalogi. ..REALITETA« zavod za kupoprodajo neoremlčnin je santo v Ltublianl Prešernova ul. 54/1. Tel. 44-20 NEKADILEC POSTANETE * treh dneh i na Sim zanesljivim in popolnoma neškodljivim amlstvom »NiUotlno!« — Vcllt:« •tcklcnlra din 7u'— mala din 00'— PoSilJa po po*eet u »Jugopatrnta LJutilj&nn. hvoržaliova B. fičorno Kastopnikc VOJNO SKOOO In druge drž. papirje kupuiemo proti takojšnji gotovini. Tudi posamezne komade POSOJILA dnjemo aaSIra Članom Id »arfe vata m. Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo po i odstotkov Vsi varteraiCi brcitplafino «avn rovaril Zadruga >MoJ dorat I.JuhlJamu Dvor. iakova 8 — ISCemo poverlmike REVMATIZEM, tElJas. ni-vrn'gl)®, tamattfnost unpeino cdravltc t naSIcn masažnim aparatom »Vibrator« Uboren tudi ra otgo lepoU. »Jugopntenta I.jublioaa, DvorJakova B. — UCemo raf-topnike. RUDOLF ZORE Lfubllana - Gledališka ulica 12 IZDELUJEMO GUMBB Pobframo spuščene pentlje na nogavicah GALANTERIJA VERDAJ Ljubljana, Igriška ul. 14 Preciznost In kvaliteta 1 Sodobni aparat z naipopoinejšim glasom! Generalno zastopstvo in skladlš£e: Radio Bremec, Celie Zastopniki: Radio Lušicki * Maribor, Koroška 11 Radio Zupan - Mojstrana Edvard Fischbacher - Trbovlje Sr ŠPORTNI TEDNIK 4 ji j Smučarjem se ne obeta nič dobrega ! Pa io ga le pričakali! Saj bi bil svet j postavljen na glavo, če ne bi bilo tako.' Sv. Peter je nazadnje le sprevidel, da ne kaže kar na lepem prelomiti s tra- j dtcijo. In je tudi G ^reivcem poslal j prav obilen bel blagoslov. Kar čez noč! je zapadlo več ko pol metra snega, ki j je razžaljene hribovske duše docela potolažil in utešil v njihovem srdu. Na gre drugače, tako mora biti Pozimi dajejo smučarji Gorenjcem edini zaslužek. in če bi letaš še ta iaostal. bi se žk itak kritični časi še poslabšali. Z malo zamudo se je sneg pojavil, prepozno pa le ni prišel. Važnejše prireditve se začnejo šele sredi januarja in torej zamuda ni naredila prevelike škode. Odpadla je edino tekma SK Hinje v Planici, ki so jo morali preložiti. ker tekmovalci niso imeli priložnosti za trening. Zdaj. se bodo tudi tečaji za tekmovalce, napovedani za sredo decembra, mogli v redu izvršiti. Brž ko se je pojavil sneg, so se tudi že pokazale vsakoletne nevšečnosti na železnici. Po dolgoletnem neprestanem moledovanju smo dobili smučarske va- čarska zveza je sic"r objavila, da sej je odpoved ne tiče. ker b^, <če drugače’ ne bo šlo, sama zbrala potrebna sredstva, da slovenski smučarji ne bodo brez mednarodnih tekom. Od vodstva Slovenske smučarske zveze je pac hvalevredne, da kaia za! svoje tekmovalce tako razumevanje; f vendar se nam zdi. da tokrat ta po- i teza ni bila na mestu, če se na najvišjem mestu najde dovolj denarja, za srbske in hrvatske športnike, smemo Slovenci zahtevati vsaj enako mero. To velja prav posebno za smučanje, ki bi brez Slovencev sploh no pomenilo ničesar. Smučarski šport je ena izmed onih redkih športnih panog, v kateri smemo opravičeno upati, da se bomo častno odrezali. Naposled tudi ne gre za milijonske zneske, ampak le za nekaj borih desettiaočev, ki državne blagajne ne bi toliko prizadeli. Nemčija in Italija imata neprimerno hujše skrbi In večje izdatke, a kljub temu nista prav nič okrnili prispevka smučarjem. Slovanski smučarji pričakujejo, da bodo odgovorni činitelji še o pravem času svoje nazore spremenili, če mi ne bomo svojih tekmovalcev po-slali na tekme v tujino, tudi od tujine ne moremo pričakovati, da bo na naše prireditve poslala svoje tekmovalce. Takšen je pač običaj. ra vse življenje. Prozorno drž*. Io. Izredno velik rezervoar frnlla. 14 karatno rluto poro. NaJIepfle darilo rn vse prilik«, ».lugopatent«. I.JublJnna. Dvor-Jakova 8 — Zahtevajte cinik. Sprejmemo zastopnike. OKAMA MAZILO I? tdravllnib eeHC Cudo. vit uspeh ort rn».ah ope* klli.nb ohiljn.jih volku, mirih in vnKlIJj itd ra ne* eo dolPnčko« prt kožnem vnetju, izpuhajlb Id h*-*, •lob na to-rnenu. ca rar* ooka ne ora-ie brada vi^t. Dobi if t lekarnah to droserijah. z#fA nufoci foedo'/ KAUČB, otomane, peresnlce, žimnice, mreže, blago ca žimnice In pohištvo ter vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem po najnlžlih cenah tapetništvo F. SAJOVIC Ljubljana, Stari trti 6. Kdo bi tako kupoval, namesto da bi vprašal po kakovosti! Pri nakupu žarnic zahtevajte izrecno le kvalitetno TUNGŠRAM-KRVPTON žarnico: Ista da več sončnim žarkom podobne svetlobe in porabi pri tem mnogo manj tokal BOLJŠA LUC, MANJŠI STROŠKI! NALIVNA PERESA