SianovsKa organi-zacifa JVV VabUa - = JUU — SRESKO DRUŠTVO V LITIJI javlja, da se bo za 9. junija 1940. določeno zborovanje vršilo, kakor je bilo objavljeno, kljub odsotnosti tov. predsednika (ki je na orožnih vajah). Zbor bo ob 9. uri v dvorani restavracije na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO V MURSKI SOBOTI bo zborovalo 15. jun. ob 10. uri v Sokolskem domu v Murski Soboti. — Vse dolžnike prav lepo prosimo, da poravnajo do zborovanja članarino. — Pripravite predloge in osnutke za resolucijo. Ker je to zadnjc zborovanje, upamo, da bo udeležba polnoštevilna. — Odbor ima na predvečer zborovanja odborovo sejo. Odborniki, udeležite se seje vsi. Seja bo ob 6. uri v posebni sobi kavarne »Taflik«. Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO RADOVLJICA bo zborovalo dne 15. junija 1940. ob 9. uri v poslopju ljudske šole v Lescah. Poleg običajnega dnevnega reda so še predlogi za banovinsko skupščino in predavanje tov. Bineta Završnika o obrambi naroda. — K po!noštevilni udeležbi vabi odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA bo zborovalo v soboto, dne 15. junija, na deški ljudski šoli v Škofji Loki. Dnevni red zborovanja obsega vsa pereča stanovska vprašanja, poročili o predsedniškem zboru in o reorganizaciji v Učiteljski tiskarni, bo pa tudi pedagoško predavanje. Pričetek zborovanja ob ¦osmih in pričakujemo polnoštevilne udeležbe, ker je to zadnje letošnje zborovanje. Pred zborovanjem, ob sedmih, seja društvenega odbora! Polnoštevilno in točno! Predsednik. = JUU — SRESKO DRUŠTVO KRANJ bo imelo junijsko zborovanje ob priliki srcskega učit. sveta v Kranju dne 15. junija 1940 v prostorih dekl. lj. šole v Kranju s sledečim dnevnim redom: 1. Situacijsko poročilo in poročilo o zboru društvenih predsednikov. 2. Volitev delegatov za banovinsko in glavno skupščino. 3. Predlogi za ban. skupščino. 4. Slučajnosti. — Zamudniki, poravnajte zaostalo članarino! Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO D. LEN- DAVA bo zborovalo dne 15. junija ob 10. uri v drž. ljudski šoli v Kobilju. Zborovanje bo združeno z ogledom zgodovinskih spomenikov, ki nam jih bo razkazoval tov. Gumilar, in krasnega vaškega sadovnjaka. Priskrbljeno bo skupno kosilo. Vsak glasbeni instrument in fotografski aparat bo zelo dobrodošel! Lendavska okolica skupen odhod ob 8. uri izprcd pošte v D. Lendavi. — Vse bi bilo dobro, če ne bi toliko članov pozabljalo na osnovne društvene dolžnosti. Tovariši, ,brez članarine je vsako organizatorično delo nemogoče. Naš dolg pri sekciji raste. Apeliramo na vas, da čimprej storite svoje. Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA - OKOLICA, VZHODNI DEL bo zborovalo v četrtek, 20. junija 1940., v Narodni čitalnici v Kamniku ob pol 10. uri z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročila društvenih funkcionarjev. 2. Predavanje: Kamnik nekdaj in danes. 3. Predlogi in slučajnosti. Pozivamo vse naše tovariše in tovariške, da se tega zaključnega zborovanja polnoštevilno udeleže. Odhod iz Ljubljane je ob 8,10. Prosimo, da tov. poverjeniki (-ce) posameznih šol pravočasno javijo imena udeležencev radi preskrbe kosila na naslov tov. predsednice, Ljubljana. Frančiškanska ulica 6. Odbor. nr» = JUU — SRESKO DRUŠTVO KRŠKO bo zborovalo v soboto, dne 15. junija t. L, ob 9. uri v šolski risalnici v Krškem. Na dnevnem redu je poročilo predsednika, tajnika, blagajnika ter predavaenje tov. šol. nadzornika M. Šterka. — K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠMARJE PRI JELŠAH bo imelo svoje redno zborovane v soboto, dne 15. junija, ob 10. uri v Rogaški Slatini. Poleg običajnih točk je na spo redu pedagoško predavanje tov. Miloša Ledineka in volitve delegacij. Pripravite predloge za skupščine in smatrajte udeležbo za važno stanovsko dolžnost! Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO MARIBOR-LEVI BREG bo zborovalo 15. t. m. v Krčevinski šoli ob poli ll.uri dopoldne — co sreski uradni učit. konferenci. Na sporedu le objava dopisov, situacijskega poročila in obravnava skupščinskih predlogov, ki jih članstvo naj pismeno pripravi. Predsednik, = JUU — SRESKO DRUŠTVO SLOV. BISTRICA ima svoje redno zborovanje v četrtek, dne 13. junija t. 1., v Studenicah pri Poljčanah ob 10. uri v šoli. — Ker je to naše zadnje zborovanje v tem šolskem letu, se pričakuje polnoštevilna udeležba. — Pripravite predloge za banovinsko skupščino. — Uredite članarino! Predsednik: Miloš Tajnik. = JUU — SRESKO DRUŠTVO LAŠKG bo zborovalo v ponedeljek, dne 17. junija 1.1., ob 10. uri v Rimskih Toplicah. Na sporedu je: 1. Situacijsko poročilo. 2. Poročila funkcionarjev. 3. Predlogi za banovinsko skupščino in volitev delegatov. 4. Referat tov. Mete Kunčeve. 5. Slučajnosti. — Tovarišice in tovariši! Bolj kot kdaj koli poprej je potrebno, da strnemo svoje vrste v vsakdanjem boju za obstanek mladega rodu in našega stanu. Naj ne bo nikogar, ki bi ne hotel razumeti teh tovariško izrečenih besed. V medsebojnem spoznavanju in zaupanju bomo našii dovol.i one sproščenosti, ki si je vsi želimo, ker je pogoj za boljši napredek našega dela. — Tov. Čekada Mirko, učitelj v Šmarjeti-Rimske Toplice. sprejema prijave za obed. Sporočite mu, prosimo, svoje želje pravočasno, da mu delo olajšamo. — Na svidenje! Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO SV. LENART V SLOV. GOR. bo zborovalo dnie 15. junija 1940. v krčevinski šoli v Mariboru takoj po uradni konferenci, ki se bo pričela ob 9. uri. Na dnevnem redu bo situacijsko poročilo, dapisi, poročila funkcionarjev, predlogi in volitve delegatov za skupščino ter slučajnosti. Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO SLOVENJ GRADEC bo zborovalo v soboto, dne 8. junija, po končanem vzornem učnem nastopu tov. Arnuš Marije. Začetek ob pol 9. uri v ljudski šoli v Slov. Gradcu. Dnevni red: Poročilo o predsedniškem zboru. Dopisi. Volitev delegatov za skupščino. Slučajnosti. Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUTOMER bo zborovalo v šoli pri Sv. Jurju ob Ščavnici s pričetkom ob 9. uri dne 15. junija po nastopnem dnevnem redu: 1. Situacijsko poročilo. 2. Odcbritev zadnjega zapisnika, 3. došli dopisi. 4. Poročila raznih poverjenikov. 5. Predavanje: »Razmerje med kulturo in telesno vzgojo« — tov. Žitnik Maks. 6. Poročilo o predsedniškem zboru —¦ tov. Roškar. 7. Razprava o proračunu sekcije za drav. banovino za leto 1940./41. 8. Predlogi in nasveti. Za zvezo avtobusa Gornja Radgona—Sv. Jurij bo preskrbljeno. Na zborovanje vsi! JPoroČUa -f JUU — SRESKO UCITELJSKO DRUŠTVO V KRANJU je proslavilo 501etnico svojega obstoja dne 18. maja 1940. s slavnostnim zborovanjem v Narodnem domu v Kranju, ki sta se ga udeležili tudi učiteljski društvi iz Radovljice in Škofje Loke. Na predvečer samega slavnostnega zborovanja so uprizorili člani kranjskega društva v Narodnem domu Petrovičevo dramo »Duše«, ki je nad vse pričakovanje lepo uspela, kar je vsekakor v veliko zadoščenje pripravIjalcem igre same kakor tudi sam uspeh jamči za to, da idealno delo učitelja tudi v teh težkih časih še ni usahnilo ter je še vedno porok, da se bo učiteljstvo po svojih lastnih močeh v naprej razvijalo in napredovalo. Mnogi člani se niso ustrašili niti slabe in dolge poti niti težkih razmer, ko so pohiteli na prireditev, da se s tem oddolže spominu tistih, ki so prvi započeli orati ledino učiteljskega združevanja v kranjskem okraju. Samo slavnostno zborovanje se je vršilo v soboto, 18. maja 1940., ob 9. uri v čitalnici Narodnega doma. Navzočih je bilo nad 200 članov vseh treh učiteljskih društev. Udeležili so se ga tudi najvišji predstavniki v okraju samem, kakor sreski načelnik dr. Vidic, kranjski mestni župan K. Česenj, sreska šolska nadzornika Rupret Vinko in Grad Boris ter zastopnik sekcije tajnik Zupančič Drago. Uvodoma je predsednik, domačin tovariš Rant France, najiskreneje pozdravil vse došle goste iz sosednih tovariških društev in one, ki šo pohiteli na slavnostni jubilej društva, kakor tudi dolgoletnega predsednika društva upokojenega tov. Luznarja Frana. Posebej je še pozdravil predavatelja dr. Stanka Gogalo. Nato je v kratkem podal misli, ki nas navdajajo ob 501etnici društva. Vsa ta leta so bila plodna, mnogo dela je izšlo iz učiteljskih vrst, mnogo spomenikov si je učiteljstvo kranjskega okraja postavilo s svojim udejstvovanjem pri raznih ustanovah. Posebno danes, v teh težkih časih, se zopet neomajno zaveda svojega poslanstva med narodom, ki ga bo izpolnilo v trdni zvestobi do kralja in domovine. Za tem so se vrstili pozdravni govori gostov. Sreski načelnik dr. Vidic je želel društvu še v naprej plodno delo v korist kralja, domovine in države. Mestni župan Karel Česenj je pozdravil skupščino v imenu mesta Kranja in želel društvu, posebno v teh težkih časih, čim več uspeha in tople želje za napredek. Za njim sta pozdravila jubilejno skupščino okrajna šolska nadzornika Grad Boris in Rupret Vinko. Nadzornik Grad Boris je poudaril, da je 501etnica dela v korist naroda in države uspeh, kot se ga redkokje najde in da želi društvu še z večjimi uspehi praznovati lOOletnico. Nadzornik Rupret Vinko pa je med drugim dejal, da samo taka društva, ki slone na trdnih moralnih temeljih, lahko slave 50letnice. In kranjsko društvo, ki mu je bil sam skoro 10 let tajnik, je vedno prevejala trdna stanovska zavest, čist moralni duh in borbenost za stanovske pravice, zato ga na tej poti samo pozdravlja in mu želi čim več uspeha. Nato je pozdravil v imenu sekcijske uprave tajnik Zupančič Drago, ki je posebej naglasil, da so se prav v Kranju postavljali temelji za organizacijo na deklaračni podlagi. Zato želi v teh težkih dneh v imenu sekcije še več razumevanja in še več plačila društvu za svoje delo. Za njim sta še pozdravila predsednik radovljiškega društva tovariš Bulovec Lojze in predsednik škofjeloškega društva tov. Debelak Vojteh. Posebno je tov. Debelak Vojteh poudaril, da je ravno škofjeloško društvo izšlo iz kranjskega in da se z veseljem pridružuje jubileju matičnega društva. Vsi pozdravi in čestitke so bili z aplavzom sprejeti na znanje in končno se je predsednik Rant France zahvalil za vse čestitkc v imenu društva, ki bo izpolnilo, kakor upa, nade vseh, ki mu stoje ob jubileju ob strani. Po teh pozdravih je predsednik Rant France podal jubilejni referat: Ob 501etnici kranjskega učiteljskega društva. Ob reviji borcev in prvih ustanoviteljev društva je podal celotno društveno zgodovino in obenem pregled dela učiteljstva v kranjskem okraju. Prav ta zgodovina društva kaže veliko zavednost članstva kranjskega društva in istočasno njegovo požrtvovalno delo za dvig in prospeh našega naroda. Po govoru so bile še prečitane brzojavke in pismene čestitke, ki so jih poslali tovariši Zirovnik Janko, Rape Andrej, Zahrastnik Vinko ga. Neubauer Ani, Rojina Franc, Ross Marija, odsek učiteljic lendavskega sreza. Nato je bil slavnostni del skupščine zaključen. Po kratkem odmoru se je zborovanje nadaljevalo s predavanjem docenta dr. Gogale Stanka o »Vzgojni resničnosti v naših dneh«. V svojem, nad vse odličnem predavanju je povedal vse ono, kar učiteljstvo v današnjih časih težko občuti in kar je prav za prav vzgojna resničnost, ki ji učitelj s svojim trudom in delom ne more biti kos. Tako je podrobno opisal socialne razmere pri nas, neurejeno družino, neurejene politične razmere itd., ki danes s svojimi vplivi težko razkrajajo vse tisto, kar misli učitelj izgraditi. Toda kljub temu prihaja nova generacija, ki o preveva velik idealizem in je našla svojo pravo pot. Zato želi samo to, da bi mladina tudi med učiteljstvom našla pravih vodnikov. Za uspelo predavanje je doživel docent dr. Gogala Stanko topel aplavz in predsednik se mu je za res živo občutene besede iskreno zahvalil. Sledilo je situacijsko poročilo sekcijskega tajnika Zupančiča Draga, ki je podal poročilo o ureditvi razmer v organizaciji z ozirom na ustanovitev Hrvatskega saveza, pripravljanju novih pravil, delu sekcije za izboljšanje prejemkov,. glede razpisa službenih mest, napadov na učiteljstvo, stanarine. Po poročilu je sledila daljša debata, v kateri je sekcijski tajnik podal pojasnila na stavljena mu vprašanja. Nato je tov. Debelak Vojteh prečital resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta. Resolu cija se glasi: 1. Jugoslavija nad vse! To je naš klic, ki mu hočemo verno predani svojim državljanskim idealom služiti do poslednje kaplje krvi. Vse za kralja, narod in dom! 2. Ne odklanjamo kritike, ki je kritika! Zavarujmo pa se odločno proti pavšalnim očitkom in podtikanjem, ki niso na korist šole in ne časa, ki v njem živimo. Solidarnost vseh plasti naroda je bolj kot kdaj potrebna. Herostratsko slavo si nadevlje oni, kdor dela drugače. 3. Za izboljšanje našega položaja terjamo: avtomatično napredovanje, stalnost v službi in na službenem mestu, izenačenje poročenih učiteljic s neporočenimi, slednjič uravnovešenje prejemkov z nastopajočo draginjo. Ali povišanje prejemkov, ali znižanje cen. 4. Bolj kot kdaj koli spoznavamo potrebo po povezanosti vseh organizacij državnih uslužbencev. Ukineta naj se §§ 76. in 78. zakona o uradnikih. Po tej soglasno sprejeti resoluciji se je predsednik Rant France zahvalil vsem, ki so prihiteli na to jubilejno zborovanje. Dalje je izrekel zahvalo igralcem, ki so tako uspešno prejšnji dan prikazali dramo »Duše«, in zahvalil se je konono za gostoljubnost predstavniku konzorcija »Narodni dom«, kjer smo zborovali. Tako je bilo nad vse uspelo zborovanje zaključeno. Po končanem zborovanju so se udeležencl slikali pred Narodnim domom, nato pa so odšli na pokopališče, kjer se je vršila kome- moracija za umrlimi tovariši, ki so pokopani na kranjskem pokopališču, a na grobu našega nepozabnega pokojnega tovariša Lapajneta Josipa v Cerkljah je bil položen venec. Rant France, preds. Debevec Boris, tajnik. + JUU — SRESKO DRUSTVO PTUJ je zborovalo dne 11. maja. Navzočih je bilo 87, kar je le polovica vseh članov. Od dopisov je predsednik posebno naglasil aktualnost tistega, ki ga je poslali PTL iz Ljubljane. Ob tej priliki je tudi prečital zahvalo ptujske lige, ki se vsemu učiteljstvu zahvaljuje za trud in razumevanje. Nato je poudaril važnost prihodnjega — zadnjega zborovanja, za katero naj članistvo pripravi predloge za banovinsko skupščino. Pozabil pa tudi ni na pedagoško skrinjico in na željo nekaterih, da bi na zborovanjih obravnavali nekatere čisto stanovske, naše zadeve. Snov takih razmotrivanj bo dobro služila še posebej šolskemu nadzorniku za nadzorniške skupščine. Predavanje je tokrat imel tov. Drago Hasl. Podal nam je nekaj izbranih misli o umetniški vzgoji. Njegova izvajanja so temeljila na globljih, psiiholoških, fizioloških itd. osnovah otrokovega življenja, na osnovah celokupnega otrokovega bistva, rasti in izražanja. Takšna osvetlitev nas privede do zanimivih rezultatov, do prav potrebnih tudi za šolo in učiteljstvo; saj ima n. pr. otrok prej smisel za skulpture kot za risanje. Kako važno je to ugotovitev upoštevati pri ročnih delih in kako ravno ta dobijo takoj drug smisel in vsebino. — Nato nas jevodil po risarski razstavi meščanske šole, kjer nam je tolmačil, kako poskušajo tudi z risanjem zajeti otroka. Soglasno sprejmemo naslednji predlog in rcsolucijo: •Za bodočo preureditev naše organizacije in s tem v zvezi s spremembo pravil, se postavimo na stališče. da naj bo bodoči osrednii, oziroma zvezni odbor naše organizacije eksekutiva vseh banovinskih društev, toda z manjšo delegacijo in enakim zastopstvom. Učiteljstvo ptujskega okraja, zbrano na svojem rednem mesečnem zborovanju, dne 11. maja 1940., je soglasno sprejelo sledečo resolucijo: 1. Ugotavljamo, da so naše plače mnogo premajhne za dostojno življenje državnega uradnika, zato želimo, da se s podvojeno energijo nadaljujejo vse akcije združenih nameščenskih organizacij za dvig naših materialnih prejemkov. 2. Ker je večina slovenskega učiteljstva zadolžena ter mora od svojih premajhnih plač plačevati še mesečnc obroke za dolgove, zahtevamo, da se za vse uradniške dolgove izreče moratorij, dokler se ne doseže izboljšanje plač odn. padec cen na prejšnje razmere. 3. Smatramo, da je javno pavšalno klevetanje učiteljskega stanu, ki ga je začelo načrtno širiti neko slovensko časopisje in to ravno v današnji dabi, škodljivo za celokupni naš narod ter pozivamo merodajne oblasti, da v interesu države in narodne prosvete to prepreeijo. 4. Ker uredba o disciplfnski odgovornosti šolskih nadzornikov in učiteljev onemogoča uspešno obrambo prizadetega učitelja, smatramo za potrebno, da se omenjena uredba čimprej prilagodi disciplinskim predpisom uradniškega zakona. 5. Zahtevamo v vseh pravnih in disciplinskih ozirih izenačenje našega položaja s položajem ostalega državnega uradništva ter takojšno odpravo vseh odlokov, ki omejujejo naše državljanske pravice in niso v skladu z ustavo kraljevine Jugoslavije. 6. Izrekamo vodstvu sekcije JUU za njegovo delo naše priznanje ter prosimo, da nadaljuje na dosedanji poti obrambe učiteljskega stanu in ponosa tcr izboljšanja našega materialnega položaja. Predsednik: Tajnik: Drago Zupančič v z. Jernej Debenak. + JUU — SRESKO DRUŠTVO PTUJ je zborovalo dne 16. marca 1940. v Ptuju ob navzočnosti 86 članov, kar je le nekaj nad polovico vsega članstva. Predsednik je v svojem situacijskem poročilu predvsem poudaril naše stališče do novega položaja v učiteljski oTganizaciji. Dotaknil se je tudi predlogov za finančni zakon, za katere pa smo v nejasnosti radi izjemnega položaja v državi — kako se bo namreč sestavljal državni proračun in fin. zakon in kdo ga bo sprejel, ker nimamo nar. skupščine. Premestitve po službeni potrebi: obseg teh se je sicer skrčil, ni pa se kljub prizadevanju na vseh merodajnih mestih posrečilo doseči, da bi popolnoma prestale. Zaščitna akcija za članstvo se vodi v vseh primerih in dosledno naprej. Prvi čas brez uspehov, zdaj pa je že bolje. Večina primerov je ostala še nerešena, toda sprememba bo sledila takoj, ko se bodo uredile razmere doma. Zato je nas vseh, organizacije in posameznikov, dolžnost, da se borimo proti neodgovornim činiteljem v prosvetni personalni politiki. ker nismo uspeli, da bi dosegli uradno mesečno razpisovanje prostih mest, sekcija sama objavlja v »Tovarišu« prosta mesta. Zato prosimo člane, da vsako spremembo javijo predsedniku, ki bo sproti obveščal sekcijo. Nadalje jc poročal šc o izpopolnitvi učit. kadra, stanarini učiteljic poročenih z neučitelji, o kuluku, naših minimalnih zahtevah in o uradniški zvezi, za katero se vršijo že predpriprave. V zvezi hočemo doseči legitimno telo, ki naj bi trajno vezalo nameščenske organizacije in smotrno ter na zakoniti osnovi vršilo delo za izboljšanje pravnega in materialnega položaja državnih nameščencev. Predavanje: Tovariš Vladko Majhen je imel predavanje o »Vprašanju izvenšolskega dela«. V uvodu se je dotaknil najprej prejšnje dobe, ko so učitelji delovali iz lastne iniciative, toda nesistematično. Nato je omenil Prosveto, ki je prve teze pravilno družbeno zajela. Izvenšolske delavce je razdelil v tri skupine, v ekstremne zagovornike, ki razen šole ne priznavajo nič drugega in so bili Ie za uvajanje novih pedagoških oblik. Individualistom je bil kriterij lastno veselje in so delali tam, kjer so hoteli. Tretji, socialno usmerjeni, so kot ud družbe spoznali, kar je najprimerneje za vas. V vpra^anju, kako bi se lotili civilizacijskega dela v naši vasi, je predavatelj poudaril, da je nemogoče reševati vaške probleme izolirano in brez upoštevanja današnjega gospodarstva v svetu. Rešitev je ob koncu zazvenela v tem, da je treba organizirati malega človeka kot delovno moč. Pri slučajnostih sprejmemo dva predloga in si izvolimo odseke za zbiranje gradiva o narod.no obrambnem delu učiteljstva. Predsednik: Tajnik: Zupančič Drago. Andrej Debenak.