Št. 52. * - ¦ ¦ v V Gorici, dne 30. junija 1899. Izhaja dvakrat un teden r Štirih izdaiijlli, in sioer: vsaktorek in petek, ^Jutranje izdanje, opoldne, večerno izdanje pa ob 5. uri, popoldne, in stane z »Gospodarskim Listom" in s kaito drugo uredniško izredno prilogo vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: • Vso leto........gld. G-— • pol leta'. V"?T". '.'-'T". -»-3-------- - ~ — četrt leta.......:• 1-50 Posamične številke stanejo 6 kr. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. \> v Gorici v «Gori5ki Tiskarni« A. Gabršček vsak. dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od j. do 12. ure. Na naroČila brez dopoRlane naročnine so ne oziramo, ¦„.»,_, ,,1'llIMOKEC" izhaja neodvisno od cSoče. trikrat mesečno in stane vse leto gld. 1*20. «Soča» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Sclnvarz v Šolski ulici in Jellorsitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lav renči 5 na trgu delta Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. TeeaJ XXIX. SOČA Uredništvo In odpravailtro se nahaja ˇ Gosposki ulici St 9 v Gorici v H. nadslr. zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11, do 12. ure predpoldne. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. lokrog Naročni... spadajo v d« upravniStvu. ie in droge reči, katere ne "**"- naj se poSiljajo le Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. (Večerno Izdanje). Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravuistvo. --------- Oglasi In poslnnlsa se računijo po petifc-vrstelt, če tiskano 1-krat 8 kr., S-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. -— Večje črko po prostoru. Naročnino in oglaso je »lrtfttfT loco Gorica, . „OorISkft Tiskarna* A. GabrSčok tiska in »ataga j-aK.cn «Soče> in «Primorca» Še ~SIoj?ajl|ko knjižulco*. katera izhaja mesečno v anopiču^MBKijbL 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 to-.™*P^glasi v »Slov, knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrafioa. Primorske razmere ¦ in grof Gcogss. Seme, katero sta sejala za časa svojega samovladama Depretis in Rinaldini, je padlo na rodovitna tla ter šlo lepo v cvetje. Depretis in Rinaldini sta sejala, cepila, vzgajala, grof G o t1 s s pa je poklican, da gleda sadove negovanja svojih prednikov. Pod Gočssom smo srečno dospeli tako daleč, da v vseh treh deželnih zborih v primorskih deželah ni slovensko-hrvatskih poslancev. ' — Zaplenjeno. Italijani triu m fujejo, zlasti v Trstu in v Istri, (no, pri nas se jim je tisto veselje v poslednjem času nekam skalilo!) kriče, da naše dežele so Mterrae italiane*, v katerih nikdar več ne smejo stopiti na površje Slovani. Pa ne le to! Povedali so tudi jasno, kako je njihovo stremljenje v teh »ita-lijanskih zemljah", povedali so v istrskem deželnem zboru ob navzočnosti c. kr. avstrijskega vladnega uradnika na • vse grlo, da ' Istra pripada Italiji, da že pride čas, ko ne bo potreba več premišljevati, ali je Istra italijanska dežela ali ne, in v tržaškem deželnem zboru je galerija kričala »Viva 1'Italia" , v veliko veselje navzočih laških poslancev. Zaplenjeno. In kaj je bilo na italijanski strani drugih rečij v poslednjem času v naših deželah, rečij, ki zaslužijo naj o str e j Š e obsodbe, ki se pa trpe vsled skrajne vladne popustljivosti ! — Ljudstvo vse to dobro ve!!,., Grof GoOss vidi sicer vse to, pa se ne gane, Zaplenjeno. MARCOVISCONTI Zgodovinski roman •55$- Jtalijanski napisal Commaso Grossi. «T| mjlj BQg, jaz fr} že šel, $Qc]a... Jn pa l$aj mpreva sjpriti sama proti tolikemu številu ?» je rekel hradar. »Nisva midva sama, je šp kedd, ki naju čaka, in pa jaz sem si tudi izmislil neko vojno zvijačo,* a pri tem potre? bujem vaše pomoči, zato sem vas prišel navlašč iskat, ker vem, da ste srčen človek, «Moj Bog!» je ponavljal Miha, «saj vidiš..,* Toda njegova žena, ki je uganila, kaj ga zadpžuje, je posegla vmes; «Ni treba misliti na me; angelj varuh bo čuval našo hišo, in če bi tudi.,, saj se pa g tem skaže ljubezen do bližnjega, in dolžni smo,., o pojdite, le pojdite*. «Bog vas obvariu je rekel na to * Miha in hitro odšel z Lupam. Po poti * Seveda v namcslniski palači vladajo za imenom grofa Goessa še vedno močjo, navzeti Rinaldinijevega duha, in s tem je rečeno dovolj. Grof Gofiss pri vladi prihaja le malo v poštev. On ne ±>ozna primorskih razmer, čeprav je preroma! že skoro vse podrejene mu kraje, on ne ve, da naše dežele so »dežele neverjetnostij", ker nima eneržije, nima volje, da bi se poučil na pravem viru o tem, kaj se godi pri nas, vsled česar bi vedel urediti si svoje postopanje; nič, le voditi se da od drugih, posebno od takih, ki so skrajni sovražniki trpečega slovensko-hrvatskega naroda! Zato pa grof Goiiss kot tržaški namestnik, ni mož na svojem mestu, in ker ni na svojem mestu, je sokriv kolikor toliko tudi naših deželnozborskih kriz. Ko je nastopil namestništvo v Trstu, takrat je bil še čas, pripraviti, kar mogoče, iz naših pokrajin dežele, v katere bi se polagoma vračal — mir! Toda, kaj se je zgodilo? Niti jed-nega čina dosedaj še nismo videli, kateri bi bil kazal na eneržijo, ki bi bila neobhodno potrebna v prilog Slovanom, videli smo samo čine, naperjene proti nam pod njegovim imenom, za katerim pa tiče predobro znani gospodje v namestniški palači, — Cvetje Ri-naldinijevo je obrodilo obilen sad..., Vlada pod grofom GoGssom, v kolikor se sploh še dotika Slovencev in Hrvatov, pritiska še vedno le na slovanski strani, kar je najpoglavitnejša njena politiška napaka I Ce misli, da zatre današnji dan slovensko« hrvatski živelj v naših deželah, se jako moti! Grof Gofiss seveda tega ne uvidi nikdar in on tudi nikdar ne poravna do sile napetih razmer med razvajenim prebivalstvom italijanskim ter med trpečim slovensko-hrvat-skim. Položaj potrebuje kot namestnika v Trstu celega moža samostojne ravnopravne volje in eneržije, ki se ne bo strašil, poklicati Italijanom v spomin, da še žive v Avstriji, ter ki ne bo trepetal, uvesti ravno-pravnost ter podati zvestemu in udanemu slovensko-hrvatskemu narodu življenjske pogoje, kakor mu pritičejo v konstitucijonelni državi, ki ne bo trepetal, če potreba tudi s prav energičnimi koraki postavili se v bran laški objestnosti in »irredenti"! Potem bi kmalu prenehale deželnozharske krize, in dežele bi ne trpele dalje radi italijanske z!q-volje, temveč bi se ustvarili polagoma red* nejši odnošaji. Govori se, da so tudi v najvišjih krogih dobro podučeni o sedanjih primorskih za- a» A. Gabršček (odgov, Iv, Meljavec) tiska in zal. devaL, da so razočarani radi grofa GoSssa, ter da uvidevajo, da hi kos svoji nalogi. Če je torej tistim najvišjim krogom še kaj do južnih obmejnih dežel, če teh ne nameravajo kar brezpogojno izročiti sosedom, tedaj naj pošljejo v Trst v namestniško palačo celega moža, ki bo vladal v znamenju pravice in resnice, grofa Gofissa pa naj pošljejo v zasebno življenje,kjer ga čaka kot vrlega kavalirja veliko več priznanja in časti nego na sedežu namestnika v Trstu. DOPISI. I« Toioskega okraja v Istri. — Evo prispevek k mojemu zadnjemu dopisu o naših tužnih razmerah! Meseca avgusta lanskega leta je bil sklical dr. Krstid javen shod na Matulje ter na isti povabil tudi znanega vodjo slovenskih socijalistov Etbina Kristana. Okrajno glavarstvo je sicer shod prepovedalo, a vendar so se v vrtu hiše »boljše polovice" dr, Krstida obdržavali govori tako od dr. Krsliča kakor tudi od Kristana. Toda shod je bil prepovedan še le v zadnjem hipu, da ljudstvo ni moglo izvedeli o prepovedi, vsled česar so prišli na shod ludi Krstičevi nasprotniki iz cele Kaslavščine. Rilo je v Matuljah omenjeni dan nad tisoč našega ljudstva. Vse to ljudstvo se je zbralo pred hišo, kjer bi ae imel vršiti shod, a orožniki so branili našim vstop, češ, da je shod prepovedan. To-i ljudstvo je culo iz vrta govore in ploskanje, radi česar ni hotelo verjeti, da bi bil shod prepovedan. Zato je hotelo na vsak način notri; sklicevalo se je tudi na to, da je v tisti hiši gostilna, da torej mora biti vstop dovoljen, ker vsaka gostilna je javna. Ker se je ljudstvu ljuhu j temu žabranjeval vstop, je postalo isto razburjeno, vsled česar je bil pozvan okrajni komisar baron Reinlein telefoničnim potom v Matulje. Le-ta je bil ravno na neki veselici v Opatiji, zato ga je grozno jezilo, da je moral zapustiti svojo aristokratsko družbo, ter iti mirit razburjene plebejce na Matulje. Treba je bilo zagrabiti po receptu »strenge Bestrafung". Toda kako? Na Maluljah je bilo nad tisoč ljudstva, in vsaki pojedinec iz-mej množice je zahteval samo pravo, da sme vstopiti v gostilno. In dalje: proti toliki množici skoro ni mogoče uvesti sodne preiskave, in ker množica ni storila ničesa nezakonitega, je tudi težko najti primernih mu je ta razodel svoj naklep; razgo-varjaje se o njem, sta še popravila, kar se jima je zdolo potrebno, in na to se je vsakdo pripravil na svojo vlogo. Ko so se približali vasi, je šel Lupo po neki stranski poti, in je poklical seboj druge. Štiri Limontine, J^i sp biji p,bqrpženi s sekirami in noži, \n so ga Čakali skriti Y nekem kamnolomu. Miha, popolnoma brez orožja, celo" brez palice, je pa šel naravnost na trg pred cerkev, kjer SQ bili zbrani samostanski vojaki. Komaj sp ga ti Ugledali, že mu je jeden tekel naproti z golim mečem, da bi ga vsekal. Toda brodar je dvignil roki, predno je vojak dospel clo njega, in je zavpil: Iščem vašega poveljnika, ali se ne kliče BeJlebuono?* kjer som vam povedal jaz ?* Mej tem so prišli do hišice, zidane v nekem klancu, in Miha jo dejal: «Ta j je!- ,-¦ ..." 'i'. «Ti Ribaldo, in ti, Vmciguerra», je , todaj ukazal poveljnik, »ostanita tu zu- |; naj na straži; in zapomnita si dobro: j.';' nikdo ne sme ven iz te hiše, ee ga ne f. bom spremljal jaz; in če bi bilo po- f treba, na prvo mojo znamenje kličite | hitro naše ljudi ha pomoč; vi dva pa pojdita za menoj!* ter Lisac in Skuaica. IzvzemSi tu imenovane davčne ¦ občine, je vse drugo zemljišče, gozdi, pašniki itd. last cele okrajne občine. Kako to skr.pno imetje razdelil mej 2, 3 ali 4 nove občine, to je tako trd oreh, da ga ne morejo zdrobiti niti t^ 'i zobje naših sicer vsemožnih Italijanov." Zato pa smemo po vsej pravici upati, da so pristaši dr. Krstiča tudi letos zastonj prižigali kresove! — In konečno še eno sličico, katera jasno osvetljuje naše razmere: Pred nedavnim časom so došli na okr. sodišče v Voloskem finančni organi, da pregledajo, je-li so sodni spisi zakonito koleko-kovani; našli so, da manjka na spisih zadnjih 12 let za 4000 gld. kolekov. Iskali so krivca in ga našli v osebi nekega sodnega sluge, kateri je koleke raz spise kradel, ter nekega tobakarnarja, kateri je vkradene koleke kupoval. Oba — vneta agitatorja Krstičcve stranke — sta sicer pod ključem, kar pa pametnih ljudij ne more ovirati, da se poprašujejo: Kako je mogoče, da se gode pri taki oblasti take sleparije? Odgovor se mora pač glasiti: Ja, cs ist so manehes fnul im Staate Danemark! Iz St. Andreža. — (V odgovor dopisu v »Soči* št. 50.) Volitev občinskega starešinstva se je vršila resnično na dan 14. in 15. t. m. katere se pa ni udeležil naš go*r>. župan, ker je dal zaupanje podžupanom in dvema drugima pomočnikoma. Prvi podžupan je bil predsednik komisije, ki je prav čvrsto s krasnimi očali gledal na volilce, pa vendar na strani nasprotne stranke mu niso bili poznani, na njegovi pa celo tisti, kateri nimajo še krajcarja premoženja, pa so vendar imeli dovoljenje, glasovati celo še za dva glasa, na nasprotni strani pa še posestniki so bili odstranjeni in niso imeli dovoljenja glasovati, ker predsednik in komisija jih nista hotela spoznati; morda je imel prvi v glavi veliko skrbij radi izvolitve novega župana. Ni res, da je stranka bivšega župana Nanuta spre-govarjala Sovodenjce, češ saj ne boste rabili cerkve, ampak res je, da za zidanje nove cerkve imata cerkev in občina dovolj premoženja, ne da bi bilo potreba nalagati do-klade na davke in na vinski dac. Tudi ni res, da je Nanut mislil priti še na krmilo; on je tiste častne službe že naveličan. Obžaluje pa* da je tako neredno gospodarstvo v naši občini, da hočejo sedaj naši starašine staviti doklade posestnikom in revežem brez vsake potrebe. Za zidanje nove cerkve smo imeli 3 načrte, prav lepe, in sicer na 18.000, 24.000 in 28.000 gld.; po tistih načrtih bi bila cerkev prav dosti prostorna. Zdaj pa je naše starešinstvo in g. kurat storilo napraviti nov načrt v Gradcu, ne da bi bilo vprašalo ob-činarje; šlo je 600 gld. brez vsake potrebe. — Pri volitvi je dobila nasprotna stranka 100 glasov, stranka Nanuta pa le 80; vzrok je ta, da od strani Nanuta niso prav poznali vulilcev, druge pa. Volitve v 2. in 1. razr. se Nanutova stranka ni udeležila. Spravili pa so na volišče vse mogoče volilce, še celo 2 stara, bolna moža, so pripeljali na vozeh. Veliko skrb so imeli spraviti na dan 18 starešin, pa še ni šlo z domačini, izvolili so celo Kraševca, ki je moško gledal, kako so nosili po zmagi 3 Krasevci od velikega veselja zastave po vasi. «Slišite», je rekel še brodnik poveljniku, pa tak6 glasno, da so ga mogli lepo slišati tudi vsi štirje vojaki, «tedaj mi obljubite, da izpustite žive in zdrave vse vjetnike ?» «Da, sem ti obljubil; izpustim jih vse razun župnika, katerega imam tak6 v želodca zavoljo njegovih prekletih pridig, da ga hočem pogrebemčiti živega ; bomo videli, ali bo lenuh toliko govoričil tudi tedaj, ko bo tičal v zemlji z glavo navzdoh. «Ne, ne», se je protivll Miha, crekli ste mi, da izpustite vse»» «Naj bo, pa ti dam še župnika, samo če ne bo zaklad manjši nego mi praviš*. Tista dva, ki sta bila k temu določena, sta stražila vhod; Bellebuono, Miha in una dva vojaka so šli po nekih stopnicah, na vrhu katerih je bil mali mostovž, a na koncu tega pa neka majhna v*aia.'.V;. *0e hočete, grem tudi jaz doli z varni*, je dejal Lhnontin poveljniku, «vam pokažem mesto*. Oglasi naj se pa tudi tisti, ki je pisal dopis v »Soči« št. 50, da se ne bo mislilo na kakega nedolžnega. Bivši župan Nanut. Opomba uredništva. S tem je la reč končana. Mi ne priobčimo v tem pogledu nobene besede več. 0 tej priliki na sploh prosimo, ne pošiljati dolgih polemičnih dopisov o volitvah, ker smo tega mnenja, da take reči ne sodijo v javnost, in jih tudi nočemo več priobče-vati. Kratka poročilca o izidu volitev pa so vedno dobro došla! Domače in razne novice. Zaplemba. — V današnjem zjutranjem izda njn je nam zaplenilo državno pravdništvo v uvodnem članku v drugem odstavku 14 ter v četrtem odstavku 11 vrst, kakor je zaznamovano na prvi strani. Imenovanje. — Stavbeni adjunkt V e-koslav Majstrovid v Ljubljani je imenovan inženirjem istotam za tehnično službo e. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva, v Trstu. Polaganje krlreta kardinala Misaiji. — V torek je nadvojvoda Fran Ferdinand kakor zastopnik cesarjev položil knezu- nadškofu Missiji na glavo kardinalski biret. Točno ob 11. uri se je pripeljal kardinal v spremstvu prosta Jordana in kanonika dr. Sedeja ter svojega tajnika Zampareta. Ti trije go-spodja so sedeli z nobelgardistom Peecijem v prvem vozu, v drugem, v kateri je bilo vpreženih šest belcev, pa kardinal dr. Missia in papežev ablegat msgr. Celli. Slavnosti so prisostvovali mej drugimi nadvojvodinja Marija Josipina, papežev ablegat Celli, nobel-gardist grof Pecci, minister za vnanje stvari, grof GoHichovski, ministerski predsednik, grof Thun, več ministrov, visoki cerkveni in dvorni dostojanstveniki. Po ceremoniji je nadvojvoda Fran Ferdinand vsprejel v avdijenciji kardinala Missijo, papeževega odposlanca Gellija in nobelgar-dista grofa Pecci. Ob 5. uri popoludne je bil v cesarskem dvoru obed, katerega so se udeležili nadvojvoda Fran Ferdinand kakor pooblaščenec cesarja, kardinal Missija, ablegat Celli in nobelgardist Pecci. Tekom popoludne je sprejel cesar v Schonbrunnu papeževega odposlanca Gellija, kateri mu je izročil papeževo lastnoročno pismo, in za istim je vsprejel grofa Peqeija. Tudi kardinal je bil pri njem v avdi-jenci. * deželni zbor goriški — pred krizo. — Včerajšnji »Corriere" je naznanil, da so brezvspešno zaključena pogajanja med-zastopniki slovenskih in italijanskih poslancev. „Corr." pravi tudi, da na italijanski strani sploh niso resno sprejeli ponudbe od slovenske strani, da bi se začeli iznova pogajati, češ, da Slovenci so se hoteli pokazati s tem korakom le angelje miru, ko so v resnici ravno narobe. Priobčil je dalje pismo poslanca Do-tto r i ja na deželnega glavarja, v katerem ma naznanja, zakaj so pogajanja zaključena brez vspeha. Poslanec Dottori pravi, da Italijani, so soglasno odklonili zahteve Slovencev (— gg. dr. Gregorčič in grof Coronini —); posebno pa: a. zahtevo, naj pridejo v zbornici na dnevni red le taki predlogi, o katerih sta se že poprej zjedinili obe stranki — oziroma naj bi se dež. glavar odpovedal pravici glasovanja. (— To pomeni: Slovenci naj pridejo v zbor, naj stavljajo predlogov, kolikor jim ljubo, mi Italijani lahko vse odklonimo, dočim bodo sprejeti vsi italijanski predlogi z glasom deželnega glavarja. —) b. zahtevo, da bi Slovenci dovolili, razpravljati načrt znkona o najemninskem krajcarju le tedaj, ako se mestna občina zaveže, ugodno rešiti vprašanje o slovenski ljudski šoli in odpraviti mestne mitnice; c. zahtevo Slovencev, naj bi dežela prispevala za deželni šolski zalog 150.000' gld., to je 72% učiteljskih plač, namesto 104.000," katere so Italijani že privolili;; in prispevek 10% za razne ceste in uravnavo Soče. — In ko še omeni manjše točke, ki so dale povod italijanski nejevolji, pravi, da jih je jako razdražil odpor proti migljaju z italijanske strani, naj bi se na primeren način odpomoglo težavam, ki naslajajo vsled tega, da se govore v odsekih in zbornici — razni jeziki. (Hoteli bi namreč, da bi se sproti prevajalo, kar bi govorili Slovenci; nasprotno pa ne!) Z ozirom na vse to so italijani spoznali, da Slovencem ni resno do miru vde-žeii (— za tak mir, kakoršen ponujajo Lahi, se lepo zahvaljujemo l —), marveč da bi radi le izkoristili italijansko popustljivost (— o jej! —•) in bi napravili tak6 zopet stopnjo više na lestvi svojega programa na škodo italijanskega »primata", kateri pa bodo branili do zadnje kapljice krvi. Ende gut — alles gut! Italijanom gre torej edino za — »primat" v deželi, mi Slovenci pa zahtevamo enakost obeh narodov! Naravno, ako gredd naša pota narazen. Naši prvaki pa so doživeli nov dokaz, da s takimi ljudmi je poštena sprava nemo- goča, — čemu toliko truda, čemu toliko zgubljenega časa?! Ali bi ne bilo veliko bolje, ako bi se bil ves ta čas porabil za pouk med nsrodom, ki bi tudi bil že pripravljen v dosego svojih namenov nu boj — do zadnje kapljice krvi?! Dopolnilne občinske volitve t Gorici se vrše povsem mirno, ker ni za - nje nikakega zanimanja. V tretjem razredu jih je prišlo volit 114, v dragem pa 120, danes voli prvi razred. Med izvoljenimi vidimo imena samih znanih mestnih očetov; nikake spremembe ni. Bombig, Kurner, Marzini, Savor-gnani, Bonavia, dr. Canetti itd. bodo še v prihodnje pomagli voziti mestne gospodarstvo. Kdo pa tudi bi si želel današnji dan na novo vstopiti v mestno starašinstvo, ker je preveč dobro znano, da gospodarstvo na magistratu je tako zavoženo, da Bog pomagaj. Na to stran ima gospoda bore malo razuma, pač pa veliko preveč za protislovensko politiko. In baš ta politika je odvra-čevala mestne očeh od pravega dela. Namesto svečanih sej, v katerih so napadali Slovence, uprizarjali gonjo proti slovenski mestni šoli, proti ustanovitvi hrvatskega gimnazija v Pazinu, dežel. šol. zaloga, itd. mesto lega, naj bi bili rajši premišljevali, kako urediti gospodarstvo, da ne bo treba iskati po dež. zboru najemninskega davka. Mesto ima dosti dohodkov že tako (vrh tega mitnice!), pa vendar ne gre naprej. Takozvana konservativna stranka se ne udeležuje volitev v mestno starašinstvo, temveč prepušča gospodarstvo povsem le radikalni stranki. Udeležila bi se volitev konservativna stranka le takrat, kadar bi se oglasili tudi Slovenci v mestu ter bi postavili kandidate. Takrat bi hodila roko v roki z radikalci, da bi rešila »čast italijanstva". Marsikateremu slovenskemu volilen iudi letos niso poslali volilnega lista, slišali smo pa tudi, da so ga dobili nekateri Slovenci, katerih prej niso poznali kot volilce, ker jim nikdar niso dostavljali volilnih izkaznic. — Vsa slovenska imena na izkaznicah so pisana seveda brez »pip", ker se jih boje na magistratu kakor hudič križa. Pa že pride čas, da se še vidimo s tisto gospodo!! Darovi za efektno loterijo »Šolskega doma". — Monsgr. dr. Sedej, košek za po-setnice, — Ciljka Cebron, C> prtsčev z obročki. — Brezimna pošiljatev z Lokev na Krasu, srebrna bucika. Našemil tičtteljstvu na znanje. — Znano je, da sem tožil g» Petra Medvc-ščeka, nadnč. v Sv. Križu, radi obrekovanja in žaljenja časti v dopisnih »Slov. Naroda". Obravnava bo pred ljubljanskimi porotniki. — Jaz jako obžalujem, da sem bil prisiljen,nastopiti tako.pot; toda svoji časti sem dolžan to storiti: drugega ne iščem nego popolnega zadoščenja. Mnogi prijatelji so me opozarjali že pred občnim zborom »Sloge*, da ta moj spor z g. M. ušiteljstvo g e n e r a 1 i z u j e na ves stan in izvaja iz tega razne posledice. Jaz izjavljam na vse to, da moj spor z g. M. je zgolj osebna reč med nama, katero urediva pred porotniki. Kdor je tak6 brezskrbno in brez povoda čast kradel svojemu tovarišu, naj se tudi zagovarja in event. dobi za to zasluženo plačilo — toda nikar tega spora generalizovati na vse učiteljstvo, kateremu sem vedno enako naklonjen, kar sem že dovolj dokazal in še dokažem, kedarkoli šeml ponudi prilika. Obžalujem, da me učiteljstvo ni razumelo lansko jesen, ker sem le dobro hotel in bi po mojih nasvetih uL?feIjstvo danes bolje stalo v očeh naroda. — Da je g. M. šel tako daleč v svojih napadih, je krivo gotovo njegov občevanje z G. Likarjem, kar je očividno iz raznih dopisov. Tudi me je g. M. žalil še posebe v neki vlogi na deželno sodnijo, v kateri je vse polno novih naskokov na mojo čast, radi katerih se bo še posebe zagovarjal. Toliko na znanje in v primerno uvaževanje. A. Gabršček. Kako spoštujejo sodnije naš jezik, pojasnuje nam prav dobro mal dogodek, ki se je dovršil te dni v Gradišču. Neka slovenska stranka je zadobila od okrožne sodnije s slovenskim odlokom rubež proti nekemu, ki živi sicer na Krasu — ki se pa šteje za Laha! Rubež je hnela izvršiti c kr. okrajna sodnija v Gradišči, ki je dobila od okrožne sodnije dotični slovenski odlok. V Gradišči ne razume menda liti sodnik, niti kancelist, in sploh nobeden uradnikov besedice slovenske. Počeli so se hudovati, da jim dohajajo slovenske vloge in slovenski odloki, katerih ne razumejo, in uboga slovenska stranka je morala požreti marsikako od sodnika in kan-celista, ki sta ostro povdarjala, da slovenski ne razumeta in da te dolžnosti tudi nimata. Mi pa vemo, da vsak sodnik na Primorskem ima dolžnost poznati oba jezika, zlasti če službuje v okraji, kjer bivajo tudi Slovenci. In v gradiškem okraji biva tudi lepo število pravih Slovencev. Kako razpravlja sodnik v Gradišči s temi, in kako jih sodi, če njihovega jezika ne razume in če v svojem uradu nima niti jednega uradnika, ki bi razumel slovenski?!...... In vendar zatrjujejo še taki gospodje vedno, da se nam ne gode krivice! Koncert »ftoriškega Sokola" na Go-riščeku na vrtu Vanekove gostilne včeraj je vspel kar naravnost sijajno. Koj ko j« odbila ura 6. se je jel polniti vrt, ki je jako prostoren, in v hipu je bil napolnjen do zad- njega kotička. Inteligentni in srednji stan med goriškim Slovenci sta bila zastopana prav lepo, kakor smo videli tudi iz okolice in bližine več odlične gospode. To je bilo veselje videti zbrano toliko množico ljudstva, ki seje radovala ob divnihzvokih tamburic, petja, ter strme gledala izredno' dobre vaje telovadcev-Sokolov. Vspored je bil jako obširen, ali izvajan skozi in skozi precizno. Vse točke, katere so svirali tamburaši in tamburašice, so bile sprejete z občim ploskanjem, zlasti je ugajala velika glasbena slika ,V posavskem gozdu" z 8 podtočkami. To je res nekaj divnega. Zdaj čutiš večer v gozdu, petje prepelice in kukavice ti doni na uho, na vaški cerkvi pa bije ura 10, kar začuješ klic: požar, kateremu sledi ognje-gasni galop. Milo stoče slepec, ki ne vidi svetlobe sveta, pa komaj ti je s svojo pesmijo razgrel srce, začuješ, kako se ciganček rodi — nežem otroški glas —; sledi ciganski ples. Petelin naznanja jutro, slišiš zvonenje v cerkev, orgije pri sv. masi, na kar plešejo kolo pred cerkvijo. Videli smo iz teh točk, kaj vse se da izvajati na tamburici, in čudili smo se. Da pa je bilo tamburanje toli dovršeno, za to gre prva zasluga g. Sire i, ki se neutrudno peča s poučevanjem" tamburanja, in v drugi vrsti zasluga g.f,en in lamburašev, ki se prav pridno vadijo na lamburicah. Vsa čast njim! Točke določene za petje so mam pokazale, da ima »Sokol" tudi piav močan moški zbor, kateri mu dela časi. Pod spretnim vodstvom g. pevovodje Fajglja ta zbor prav vrlo napreduje in utegne narasti na impozanten zbor. Dobro petje je želo obilo pohvale po vsaki točki. Glavno zanimanje pa je bilo osredotočeno na nastop Sokolov. Nastopilo je 10 telovadcev, ki so proizvajali vaje na konju, drogu in bradlji ter skupine na drogu in bradlji. Predtelovadil je g. Hacin, njemu so sledili diugi telovadci. Mora se reči, da v&i posamezni so telovadili prav izvrstno, kar je dokaz ploskanje, ki je sledilo vsakemu telovadcu. (O telovadbi sami spregovorimo prihodnjič.) Vse nastopanje Sokolov pa je* nam Dokazalo, koliko truda in zanimanja je sedaj v društvu za telovadbo, in kako lepo izvršuje svojo nalogo učitelj telovadbe g. Hacin. V mraku med posameznimi točkami kakor tudi po skončanem vsporedu pa smo videli divne umetne ognje, delo vrlega pirotehnika g. Makuca. To bodi kratko poročilo d včerajšnji veselici »Gor. Sokola", katera nam je pokazala jasno, da se gibljemo v Gorici in da se m to gibanje zanimajo tudi na deželi. Včerajšnja veselica pa nam je tudi porok za to, da se slovensko občinstvo v Gorici čim dalje bolj zaveda svoje naloge ter čim dalje odločneje in odkriteje nastopa. Velslepa a težavna naloga, vzbujati zavest zlasti med srednjim stanom v mestu, čaka še dalje naše ^društvo »Gor. Sokol", včerajšnja veselica je *nam pokazala, da »Sokol*' se zaveda te naloge ter da jo hoče tudi vršili. H koncu izrekamo zahvalo vsem neutrudnim sodelavcem in sodelavkam pri koncertu, vrlim telovadcem kakor tudi slavn. občinstvu za mnogobrojno udeležbo. Po tej poti naprej 1 Na zdar! Po vstopnini in pripravljenih sedežih sode je bilo navzočih okoli 1000 oseb. Mnogo jih je odšlo, ker niso dobiH prostora. — Sokol priredi avgusta še jedno podobno veselico, morda še v večjem obsegu. i Kolesarsko društvo »Gorica*- — Vspored izleta in društvene dirke je ta-le: 1. Društveni odhod iz Gorice dne 1. in 2. julija po dogovoru. 2. Pričetok dirke ob 8. zjutraj iz Šturij v Vipavo in sicer: a) Mlajši dirkači (....) b) Starejši dirkači (....) 3. Po dirki skupen odhod v trg Vipavo; skupen zajutrek „pod skalo". \. Razdelitev daril. 5. Ob 12'/i odhod v Šturje; skupen obed na vrtu g. Šaple. 6. Po obedu koncert s prijaznim sedelovanjem oddelka tamburašev »Goriškega Sokola*. 7. Odhod društva iz Sturij v Gorico najdalje ob 7. uri zvečer. Pričakovati je obilo udeležbe. Tudi slovanski kolesarji neudje so pri izletu dobrodošli. Odhod kolesarjev in gostov s Travnika ob 5 pop. v soboto dne 1. julija, v nedeljo zjul. ob 4 V, -s Travmka^ kjer bodo žardi-njere pripravljene. Izrabil se j« pes ternno-rujave barve ter svetio-rujavih nog in očij, 8 mesecev star ter čnje na ime »Lord". Na ovratnici ima štev. 93. Kdor ga najde, je naprošen prinesti ga k gosp. Juriju M o z e t u, trgovcu z rnanuf. blagom v Raštelju. »Bralno in pevsko društvo" v Št. Andrežu. — Na občnem zboru, kateri je bil sklican 25. t. m., so v odbor izvoljeni tile: Predsednikom Jožef Nanut sin, podpredsednikom Kari P a v 1 e t i č, tajnikom Kari Nanut, blagajnikom Anton Nanut, namestnik pevovodje Anton Volčič, odborniki so: Ivan Baštjančič, Blazij Tabaj, Viljem Nanut, Jožef B u d a 1, Iv. B r a j n i k. Do današnjega dno je bilo društvo zelo v pušči iz raznoterih vzrokov. Pričakuje se pa boljšega oskrbovanja društva z novim odborom. Za občino Avbcr so bile dne 22. t. m. volitve novega županstva. Županom je izvoljen dosedanji župan Jakob P e g a m, 1. podžupanom Fran F a b j a n in 2. podžupanom Karol Orel iz Ponikev. Od novega županstva pričakujejo volilci odločnega in I izdatnega delovanja v vsestranski blagor Uradni popravek.— Dobili smo takle popravek: Odnosno na trditev v ,Sočia z dne 16. junija 1899. Bt 48.: »Ravnoprav-nost kje si? Poročajo nam z Gorjanskega, da tamoSnji posestniki dobivajo plačilne naloge za plačilo davka v — italijanskem jeziku* zahteva podpisano c, kr, okrajno glavarstvo temeljem § 19. tiskovnega zakona, da sprejme ugledno uredništvo naslednji uradni popravek: • .-*— • ...... _ Ni res, da dobivajo posestni?« na Gorjan-skem plačilne naloge za plačilo davka v — italijanskem jeziku, temveč res je, da dobivajo vsobito na Gorjanskem vsi davkoplačevalci plačilne naloge za plačilo davka v —-slovenskem jeziku. — G. kr. okrajni glavar: Dr. L a h a r n a r.' "***' *" "~- Iz Sem pasa. — Sedanji župan Jožef F a g a n e 1 je odstopil; nadomestujc ga prvi podžupan Anton Kožuh, mesar v Oseku. Tombola .Slovenske zveze* v Št. Petru bo dne 30. julija t. 1. Dobitki 200 K činkvina, 400 K tombola. Opozarjamo na-njo že naprej. ,81or. Čitalnica4 v Dornbergu priredi svojo veselico nepreklicno dne 2. julija, Veselica se bo vrsTni na prostem v prostorih gosp. Andreja Sinigoja. Pri besedi in plesu bo igra! oddelek vojaške godbe baron Beck pespolka 47. (18 »nož). Vspored be-g(>de je petje, godba in igra. Proti dežju in solncu so zavarovani prostori z debelim platnom; tako se lahko vrši veselica pri vsakem vremenu. K obilni udeležbi vabi nljurino odbor slavna društva in vse zavedne Slovence. .Bralno društvo »Kras* v Skopem pri Sežani namerja dne 10. julija t. I. prirediti veselico s petjem, godbo, deklamacijo in igro. Vspored se naznani svoječasno. Tombola v Komnu. — V Komnu so imeli dne 25. t. m. tombolo; priredilo jo je tamkajšnje pevsko in bralno društvo „Lira". Veselica je imela biti že na 18. t. m., ali vsleil slabega vremena je bila odložena na dan 25. t. m. Vzlic slabemu vremenu tudi na ta dan se je zbraia ogromna množica ljudstva. Ob 4. uri popoldne je pričel ples, točno ob 5'/» uri pa tombola, S številom 9 se je zaključila činkvina, dobil jo je Josip Zorža iz Škrbine (delavec), s številom 11 pa je bila zaklučena tombola, vdobil jo je Jvan Ferfolja iz Vojšice. Potem je sledila občna pleina zabava, pri kateri je svirala narodna godba iz Nobrežine. Srefiek so je prodalo čez 1500, kar je za prvo tombolo precejšnje število, in še posebe glede na vreme. Želeti bi bilo, da bi tudi druga društva v okolici Komna stopila na temelj napredka tako kakor si. društvo »Ura«, katero obstoji komaj dve leti, a je že imelo dve veselici; lansko leto veselico, letos pa tombolo. Torej naprej! Planinska soba na sv* Visarjlh. —-Preč. g. Simor I n c k o, dekan v Žabnici na Koroškem, je dovolil »Slov. plan. društvu" v porabo dobro urejeno sobo s tremi posteljami na sv. Višarjih, na kar se opozarja člane tega društva. Za prenočišče se plača 40 kr. Občinske volitve v Kobaridu. — Proti občinskim volitvam v Kobaridu je bil podan utok, vsled česar so volitve za t. razred ovržene. Vršile se bo torej z nova. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Sežani bo imela svoj občni zbor dne 2. julija t. I. ob 4. uri po-poludne v prostorih gospe Franje Guličuve s takim vsporedom: 1. Pozdrav predsednice, 2. poročilo tajnice, 3. poročilo hlagajničarice, 4. morebitni podlogi in o. volitev odbora. Proti toči. — Naznanjamo slavnemu občinstvu, da zavarovalno društvo „U n i o ca t h o lica" zavaruje tudi proti škodi na grozdju in sadju, kalem dele toča, z jako ugodnimi pogoji. Za poizvedbe naj se obrne vsakdo do glavnega zastopnika dr. Mazor.ma v Gorici, v ulici Codelli št. 3. Tamburaškf zbor »Narod" v Nabre-žini, je sklenil v svoji zadnji seji, priredili korporativno izlet v teku meseca julija v Sežano ter istotam konzortovati. Izlet se objavi po časopisih pravočasno. Nadalje priredi društvo dne 27. avgusta veliko vrtno veselico z jako zanimivim vsporedom. Toliko na znanje drugim bratskim društvom. »Januft", vzajemno zavarovalno društvo za življenje na Dunaja. — Vse pripoznanje gre energičnemu poslovnemu vodstvu ravnatelja »Janns*-a, g. dr. Viki. Ohtiliauscrju. Še le meseca maja I. 1897. pozvan, vodili ta zavod, je umel ta odlični strokovnjak, povzdigniti poslovanje prav izdatno, ne da bi odstopil le za korak od tra-dicijonelnih, strogo solidnih iu racijouelnih poslovnih temeljev zavoda. G. dr. Ohnliuuser je umel baš poslovanje svojega prednika, ki je bilo malo preveč konservativno, prilagodili modernim razmeram, ki so sčasoma poslale potrebne. Vspehe, katere je dosegel novi ravnatelj, je videti najbolje v tem, da v času njegovega vodstva v ravnateljstvu, to je v teku komaj 2 let. se jte povišalo zavarovalno stanje za 8;4rl8.749 K ter so se pomnožili dohodki na zavarovalninah za 3Žt.?L3 K. Pripoznamo, da je potreba pripisati ta posebno odločen vspeh tudr znamenitemu glasu, kateri uživa »Janus*, in kateri si je pridobil tekom 58 letnega delovanja s tem, da se je držal svojega poslovanja, katero je vredno pripoznanja, katero je zdravo in lojalno. To znatno povišanje zavarovanih svot ter zavarovalnin se je izvršilo brez posebnega poviška v poslovnih troških, kar je treba povdariti za karakteristiko solidnega prometa. Po vredni inicijativi i. vnatolja -voditelja sprejme ^Janus" v svoj program tudi ljudsko zavarovanje. To je po-~djetjčr*ki' sloTir*r*dobro razumljenem interesu malo ali nič* premožnih slojev prebivalstva, podjetje, pogojeno po socijalno-po-litiški smeri našega časa, kateremu bodo sledili prej ali slej vsi zavodi, ki se pečajo z življenskim zavarovanjem. .Zavarovalno stanje »Janusa« je znašalo koncem leta 1898 znatno svoto 35.073 polic z 92.285.554-76 K zavarovanega kapitala ter 140 159-92 K zavarovane rente: Garancijskega kapitala (aktiva) je koncem decembra 1898 K 26.711.422-90. Občni zbor »Janusa" je bil dne 20. maja t. I.; predsedoval je višji oskrbnik zavoda, eksel. Iv. bar. Chlumeckv. Iz poročila o izidu !. 1898 posnemamo te podatke: Zavarovalno stanje koncem leta 1898. je znašalo 35.073 polic z 92.285.555 K zavarovanega kapitala ter 110.160 K tekoče rent« ter izkazuje čistega pomnoženja za 1883 polic in 5.211.757 K zavarovanega kapitala ter čistega pomanjšala za 477 K tekoče rente. Zavarovalnine in obresti so znašale vkupe 4.309.789 K. Za propadajoče kapitalije in rente je za 1.1898 čiste potrebo 2.209.596 K. Skupni pokrivalni fondi zavoda znašajo sedaj 26,192.451- K. Med temi je razven zavarovalnotehuiško nastalega glavnega fonda (rezerve na premijah in prenosi) v visokosti 24,145.875 K tudi, in sicer pod imenom varstvenega fonda, posebnega ve-zervnega fondu ter izplačilne rezerve, še znesek skupnih 2.046.579 K, ki tvori drugo varstvo za izpolnitev dolžnostij, katere je prevzel zavod. Premnoženje zavoda obstoji ponajveč v realitetah, posojilih na hipoteke, predplačilih na police ter v gotovih efektih. Nalaganje fondov je izdalo povprečno dohodkov za 4.55% dotičnih kapittilij, II koncu bodi še pripomujeno, da ravnaleljski svet je podaril ravnatelju dr. Ohnhuuserju naslov: generalni ravnatelj ter dosedanjemu njegovemu namestniku Al. G r il I u naslov : ravnatelj, Filijalka za Gorisko-Gradiščansko je v Gorici, ulica Codelli 3. ttg. naročnike prosimo ob sklepu prvega poluletja, da bi se domislili našega upravništvo. Mnogo je dolžnikov; posebno te prosimo, da se čim prej oglase. — Kdor pa lista ne more ali noče plačevati, naj ga na, pOšti zavrne. Nam hi biio ljubše in bolje, ako bi imeli 200 naročnikov manj, a ostale samo redne plačevalce. Radodarni doneski. Za ^Šolski dom": Prejelo je naše upravništvo: Gospod Peter K oba I iz Tolmina daruje 2 gld. za srečno potovanje in preselitev družine v Bosno. — I. G. v K. daruje 2 gld. Vesela družba v krčmi g. Pavlina v Oslavlju nad Pevmo zložili 1-45 gld., krčmar dodal 25 kr.. skupaj gld, 1-70. — Skupaj gld. 5-70. Razgled po svetu. Delegaciji se sniilela najbrZe meseca oktobra. Zato bo treba sklicati drživni zbo r vsaj do konca septembra. Kako pa spraviti državni zbor do rednega dela, kako udušili obstrukcijo ter oMržali desnico, to pa je uganjka, katere groTThun menda ne razvozijo. Pač težko, da bi bil državni zbor v sedanji sestavi še kdaj sposoben za redno poslovanja! „Wiener Zeittiitg" je objavila 27. t. in. cesarsko naredbo na podlagi § 14. o nadaljnjem pobiranju davkov in pristojbin, kakor tudi o pokritju državnih potrebščin do 31. decembra 1899. Proračunski provizorij pooblašča finančnega ministra, da si v slučaju potrebe nabavi 20 milijonov kakor predujem za investicijske svrhe. Od teh odpadejo na gradbe državnih železnic 3,180.000 gld. in na obrale državnih železnic 798.000 gld.. Srednja stranka. — Ustavovetit veleposestniki hočejo potegnili na-se nemško narodno katoliško stranko, ler potem ž njo ustanoviti neko srednjo stranko, to se pnvi, razbili hočejo desnico, vsled česar bi se po -ložaj v državnem zboru spremenil. Sicer nimamo posebnega povoda, poležati se za desnico, vendar ni želeli. do cela, da bi so razbila baš sedaj! Sicer pa so jedini vsi trezno misleči politiki, da take srednje stranke nikdar ne bo, da je torej samo strašilo. Nemška kat. ljudska stranka o srednji stranki. — »Linzer Volksblall" piše: Ako bi se katoliška ljudska stranka sedaj obrnila od večine, bi govorili jedni, da se jo udala terorizmu, drugi pa, daje prišla do spoznanja. Prvo bi bilo grozno očitanje nemoštva, drugi izrek bi kazal, da stranka" ni znala presojati razmer. Ne prvemu, ne drugemu očitanju se katoliška ljudska stranka ne sme izpostaviti. Pa tudi stranke, združene v večini, niso dale ni najmanjega povoda, da bi se morala pretrgati zveza, na vstala najbolj po inicijativi katoliške ljudske stranke. To bi, bila drzna igra s politiko in državo, ako bi kar zapu- stili isavpznike, s katerimi smo bili združeni I do sedaj v žalosti in. veselju. Tako dolgo I smo vstrajali, se borili, trpeli, tako zvesto stoje volilci za nami -— a sedaj, na predvečeru zmage, naj bi izdali sebe, naše vo-lilce in - našo stvar?! Nikoli in nikakor. Slednjič mora katoliška ljudska • stranka že zato vstrajati v večini, ker je jedina nemška stranka v istej, da varuje resnične nemške interese, kar^ bi Jjilo nemogoče, ako 'bi se za'sHoyala srednja stranka.* Nemčija. — V Bochumu, Herneju in Schamrocku so se primerili veliki izgredi. Strajkujoči premogarji so napadali liste delavce, ki nečejo šlrajkati. V Schamrocku so streljali v stanovanja teh delavcev, v Herneju so pa orožnike bombardovali s kamni, vsled česar so orožniki streljali. Več premogarjev je bilo ranjenih. Kako živi Luclieni. — Težki zločin ga je spravil v kaznilnico v Genevi, kjer se sedaj postopa ž njim kakor z drugimi kaz-nenci. Prve 3 mesece je bil osamljen v celici ter je moral delati tam, kar se mu je dalo; v dotiko z drugimi kaznenci ni prišel. Sedaj ga porabljajo za kr.jigoveške posle, ker v teh je izurjen. Ako noče delali, kar se mu od-ločij tedaj ga kaznujejo s postom. Duhovnik in zdravnik ga smeta obiskati vsaki hip, kakor tudi predsedniki raznih društev, ki se zanimajo zu kaznence, ali govoriti ž njim smeta samo duhovnik in zdravnik. Luclieni je miren ter se je sprijaznil s svojim položajem ; drži se torej listih besed, kalere je rekel v prvih dneh guvernerju: Jaz, gospod ravnatelj, Vam no bom napravijo! mnogo skrbij. IrredenUiscni v knjigah. — V kraljevski tiskarni v Turinu je izšla knjiga: »Nuovo compendio di geografla. Ad uso dellc scuole ginasiali normali c tecniche, di Eugc-nio Comba. l-aristampasulla40-a'edizione". V tej knjigi se piše v Italiji v znani iredeu-listični inaniri tako-le: »Italija jo politično razdeljena v 3 nejelnake italijanske države iu v tuje posesti.,, Posesti tujih držav so; 1. Trentin in Primorje (Istra, Trst, Gorica, Gradiška), podložna Avstriji. Pred kloni 1859. je bila Italija razdeljena v 8 italijanskih držav in 4 tuje posesti.., Štiri tuje posesti so bile: kraljestvo lombardsko-benoško, podložno Av&liiji... Trentin, Trst z Gorico« Gradilko in Istro,,. Oblika vladanja odgovarja v krajih, podložnih tujcem, evropskim državam, katerim pripadajo*. Potem prehaja knjiga v obširna opisovanja teh posamičnih krajev, torej tudi »italjanskih" pokrajin, ki. pripadajo Avstriji... Primorje, ali bolje: Venezia Giulia... ima 300.000 Italijanov. Oh opisovanju Avstro-Ogerske se ti kraji le omenjajo. Doslovno pravi knjiga na tem mestu: »Ta italijanska provincija se deli v tri okraje*. — O Kraljevem gradcu (Kdniggrfdz) piše t glasovit zaradi velike zmage, katero so Prusi izvojevali nad Avstrijci » dne 3. julija 1866. leta. Vis omenja dvakrat, enkrat prav ostentativno. In take knjige se razširjajo pri nas brez vsakega nadzora ! Pa v Avstriji je vse mogoče... Španija. — Revolucijsko gibanje radi novih davkov se močno razširja. V Grahadi, v Urgosu, v Lodronu in zlasti v Saragossi in v Valenciji so bili veliki izgredi. V Saragossi so se izgredi te dni ponovili. Vojaštvo je na izgrednike streljalo, da jih razžene. Mnogo oseb je bilo ranjenih, jedna oseba ubita. V Valenciji je vlada razglasila obsedno stanje. Kuga v Ilongkongu. — Minoli leden je /.bolelo v liongkougu za kugo 14S oseb; umrle jih je pa 138. Papežev nuncij TuHnul na Dunaju je bil pretekli teden zadet od kapi. Obrnilo se mu je pa že na bolje. Imel je prisostvovali svečanosti polaganja kardinalskega klobuka na glavo našega nadškofa, kar ga je zadela kap. Zadržan je bil biti pri tej slav-nosti takisto kardinal Gruscha, ki je tudi bobu. Huda obsodba. — V Nizzi je tamošnje sodišče obsodilo italijanskega generala Gi-1 e 11 o, o katerem smo poročali, da je bil priprl zaradi vohunstva, na 5 let v ječo. na globo 5000 frankov ler na povrnitev sod-nijskih. troškov. Lloydov parnlk »Scniiraniis" jo prispel v sredo v jutro iz Aleksandrije v tržaško pristanišče ter se podal v lazaretpri sv. Jarneju, da se podvrže običajni karanteni, S parnikom je prišlo 131 potnikov, med njimi 32 potnikov tretjega razreda. Prisega celovškega župana v znamenju »ptklkavbe". — Cesar je potrdil izvolitev g. Neunerja za celovškega župana. Dne 24. junija je slovesno prisegel. Tudi ob lej priliki je mlatil znane puhlice o varstvu »nemškega" Celovca, To pesem, katero g. Neuner prepeva na komando nemških na-cijonalev ob vsaki umestni priliki, čivkajo sedaj že vrabci po celovških strehah! Nas ne vznemirja prav nič več! Znamenito pa je, da se je prisega g. župana vrš;la prav v znamenju pruske »pikihavbe". Na čast slavnostnega dne so namreč celovški policaji nosili prvič »piklhavbe", katere jim je oskrbel mestni odbor namesto prejšnjih klobukov in katere so bili dobili že začetkom maja. Ce sedaj »nemški" (?) Celovec še ni rešen, potem spioh ni veft pomoči 1 »Mir*'. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so poslali med drugimi :^ Podružnica za Rožek in okolico po c. g, -provižorju V. Limpcmn na Ostrici 12 gld. ,50 kr,—Moška podružnica v Prvaki ni,po g, Fr. Andrišku i3 ^'^ S" """ Po e< 'Mtt"88Bto!3r*t branih 10 gld., katere je pri raznih prilikah zložilo veselo omizje jugoslovanskega dijaškega društva »Sumadija« v Pragi, -i Podružnica za Ruše in ok. po prvomestnici g. Etni Go-rišek 100 gld. — G. Bonač, založnik svični-kov družbe sv. »Cirila in Metoda" v Ljubljani, je poklonil družbi od svinčnikov 25 gld. G. Bonač je naročil izvrstnih Girilskih svinčnikov, katere toplo priporočamo Slovencem. — Ob jednem so uljudno vabijo podružnice družbe sv. „Cirila in Metoda", ki še niso poslale letošnjih doneskov, da naj iste pobero o godu zavetnikov naše družbe. »Centralna posojilnica slovenska" v Krškem je imela v prvi polovici tega leta 70.000 gld. prometa. Tej zadrugi, ki je posredovalnica- med manjšimi okrajnimi posojilnicami, je pristopilo že 27 denarnih zadrug te vrste. »Centralna posojilnica slovenska" izdaja tudi po zgledu češkega »Vestnik za-ložny", mesečnih »Slovenska zadruga« kot glasilo slovenskih posojilnic in gospodarskih zadrug, od katerega je izišla 5e 7. številka z mnogovrstnimi gradivom. Cena temu strokovnemu listu je i gld. do konca t, 1. Shod slovanskih Časnikarjev. --Priprave za drugi shod slovanskih .časnikar* jev, kateri se bo vršil v Krakovu dno 23., 24. in 25, septembra, so se 2e začelo. »Kolo literocko-arlyslyczno" jo pod predsestvom urednika g. Chvlinskega izvolilo poseben odbor, v katerem so zastopniki vseh treh krakovskih dnevnikov. Ta odbor se je pomnožil, in so mu bili pridjanl še drugi gospodje. • Odbor je poslal h krakovskemu županu posebno do-putacijo s prošnjo, naj bi mestna občina podpirala prizadevanja odborovn, in župan je obljubil, da stori občina vse, da bodo slovanski gostje kar nujsijajnejše sprejeti. Soldon - Damasto 75 Kr. bit« fl. 14.-flr> p, Mol. — bow!o Bcl»worao, wj!bbo Uliti fnrlHKti Hannaborg. Salda von ir> kr. 1>Ih II. U>or> p. Met. to don modurnslen Govvobon, Fnrbou umi DoHmtiB. An Prlvato |>orto- umi Nteiiorfrcl Iiih Huiin, Musler umtfclieud, U. Homichcrtr'n SoMon-Falnlkon [k u, k. Ifofl.] _____________ KDIUGH. (li) Naznanilo gospodom kmetovalcem I Z odrom na oglas v „Soči" z dne 23. junija t. I., v katerem so opozarjajo gg, kmetovalci, da je c, kr. kmetijsko društvo v Go» rici razpisalo naročbo za »tomaževo žlindro" z 10—18 odstotki foBforovo kisline za gld. g'78 100 klg,, si dovoljuje društvo za prodajo umetnih gnojil in kemičnih izdelkov v Gorici, v ulici Contavalle (poleg kavarne $chwarz), naznaniti gg. kmetovalcem in posestnikom, da si je nabavilo na r-a v no s t iz tovarne veliko partijo tomaževe žlindro. Ifl/1B odstotki fosforove kisline, s katero bode lahko zalagalo z vsako množino od meseca julija do decembra po najnižji ceni in sicer: za 260 gld. vagone po 100 kvintalov; na drobno pa za 100 klg. po gld. 2 65. Zagotavlja rečeno jakost ,6/18 odstotkov fosforove kisline ter se podvrže tudi analisi pri c. kr. kem. poskusevališču v Gorici. Opozarjamo, da smo prodali po gld. 2'60 veli-« kim posestnikom za mesec december mnogo vagonov še poprej, nego je bila razpisala kmet. družba prijave za naročila. Hiša na prodaj v mestu v bližini sv, Antona novega. Natančneje se izve pri našem upravništvu. Jurij Mose v Gorici trgovec z manufakturnim (krojnim) blagom v Raštelu št. 7-8 ima bogato preskrbljeno zalogo volnenih, svilnatih in bombažastlh sno-vif za vsaki letni čas ter perila in platna iz samega lana za gospoda In kmeta. Najnovejše moderno blago In perilo za vsaki stan, bcdisl duhovnike, učitelje, uradnike Itd. Največja zaloga volnenih ali žhnnatih blazin za postelje ter pogrinjal, vsakovrstnih volnenih plaht itd. Vse blago prodaja po tako nizki coni, da se ne boji tekmovalcev. /.da 1861. y Gorici ustanovljena tvrdka I* 3, (nasproti nunski cerkvi) pnporoKa prek duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno fedelovalnico umetnih cvetlic «a vsako*, vrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrob« nih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd.. Vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo 3. c).) tiskamo iri na perilo. (P. oL) IfiHtelftffiov zeliščni sok »znamka Schneeberg" napravlja se po zdravniškem prepisu iz sokov na-zdraviinejštb, sveže iztisnjenih zelišč in se vporablja na mnoge načine. Ta sok se je po prepričanju najbolj slore&h zdravnikov izkazal kot jalco koristen pri kaš-IjH, hrfp»vosti,naIiodln, prsnih te&vah, zasUzenjn, naduhi, fcodljajih itd. Veliko odjemalcev potrjuje, da jim je ta sok poslal neobhodno potreben in da se imajo le temu sredstvu zahvaliti, da so ndjenjale bolečine in da imajo mirne noti. Ta sok se posebno -priporoča kot preservativ osebam, katere trp6 pri grdem ali meglenem vremenu aH na popotovanju na nahodnih afekcijah. Vpliva pomirljivo io krepilno na vneto slizno mreno jabolka, sapnika in njega raz-roslke (bronkije), pospešuje irpljunek s tem, da razširja v prsih ugodno toploto, odvsya na«,ue krvi na te dele telesa, raztvori frnokrone z&stanke v trebuhu brez škode prebavljanja, katero marveč krepi in ojači z primeSanimi Magodišečimi prvinami. Ker je prijetnega okusa, ni le otrokom všeč in koristen, ampak je potreben tudi slarim, na plučah bolnim ljudem, je dobrodošlo sredstvo javnim govornikom in pevcem pri nečistem glasu ali celo hripavosti. Pri lahkih nahodnih afekcijah se vzame mlačnega vsak dan zjutraj in zvečer, vsakikrat eno uro pred ali po obedu, eno do dve žlici in se povita po nekoliko dneh na tri žlice. Pri dolgotrajnih, zastarelih slučajih naj se vzame po dve žlici tri ali štirikrat na dan, in sicer zjutraj in zvečer, kakor je zgoraj povedano, poleg pa Se eno uro pred kosilom in tri do Štiri ure po kosilu. Otroci pod enim letom dobe vsakrat eno žličico, starejši pa dve do tri žličice. Hrana pri vživanju „Wilhelmovega zeliščnega soka znamka .Skhneeberg* naj obstoji iz lahko prebavljivih, zlasti svež;h mesnih jedij, izklju-*W5l vsako opojno pijano in izpustivSi zabe\jene, kisle in napenjajoče jedi. Cena steklenici z na vodom o purani je 1 gld. 25 kr. a. v. — Zavojn:no v zabojčkih se računa po 30 kr. Poštni zavoji po G steklenic proti Sovzelju S gl. franka na vsako avstro • ogrsko pošlo, aročila se izvrže najlulreje. Pristno izdeluje le Frane Wilhelni, lekarnar v >'e«nklrelie» pri Dunaju, kamor naj se naslovijo vsa naročila. VI. l^arol prašči^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Kuštrin Anton trgovec z jedilnim blagom —r_______»5t. 23. Priporoča svojo zalogo jestvin in kolonij ali j po jako nizkih cenah. Ima zalogo vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejo vrste «Luka». Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po posti od 5 klg. naprej. Obljubnje točno in hitra postrežbo. flafancija S I«t. M. ŠUL1GOJ, mrar v Kanalu. Velika zaloga šivalnih strojev najnovejših sistemov, kaker Rinpchiffchen in RundscMff-chen ,Afranac s tihim tokom. Slednja je glede praktičnosti in hitrosti nedosegljiva (1000-2000 šivov v minuli), šiva naprej in n a z aj. Sme se jo po vsej pravici krono vseh strojev imenovati. — Stroji za šivilje od 30 gld., za krojače od 38 gld. naprej s stojalom vred. Ob enem se priporoča za ločno popravo vsakovrstnih ur in strojev po zmerni cent. Garancija 5 lat. A V Griči - Nunska ulica 14-16 — V Girici Prodajal niča edina mehanična popravljalniea šivalnih strojev. Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobe od gld. 32 naprej. r zalogi imata tudi dvokolesa, puške M mizarska Hk" v SOLKANU pri Gorici je otvorila 1. maja t. 1. v novih prostorih gosp. Otona Lenassija mehanično tovarno vsakovrstnega pohištva ter strngarskih izdelkov. Izdelovalo se bode z najnovejimi stroji vsako delo, spadajoče v mizarsko in slru-garsko obrt. V svoji veliki zalogi v Solkanu, kjer se bode prodajalo na drobno in debelo, ima v veliki izberi najmoder-neje izdelanega pohištva za spalne in sprejemne sobe ter za salone. — Nadalje Ima v zalogi vsakovrstne strugarske izdelke. Pismena naročila je pošiljati direktno na tovarno, kjer se izvršujejo točno in solidno. Tovarna se ndbaja nad Lenassijevim mlinom, zaloga pa v hiši šiv. 8 v prostorih fclJrSuJinkV -. zaloga vsakovrstnega pohištva ** Ivan Dojjak m v Solkanu pri Gorici, nasproti gostilne Mozetiča (Droč). Prevzema vsako naročilo v mizarski ali stru-garski stroki od priprostega do naj ličnejšega izdelka. Izdeluje točno in po najnižjih cenah, da se ne boji nikake konkurence. BOGATO ^ «¦ -» - ^ ¦¦ «- > fr, ZALOGA preskrbljena 2a!op Kutantna postrežba. vseh, k mizarski --------------- ' ^^ :i strngarski stroki sparfajsčik ptlrefaščin. BHaHHHaEH Kava družbe sv. Cirila In Metoda l Cenjena gospodinja ihheehkheh Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod Igl najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gttovo ugajal, to je iz Ciste I ml cikorijske in sladove tvarine napravljena domača „Kava" in „Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda". __Dobiva se povsod! Glavna zaloga pri: Iv. JebaČinil v Ljubljani |am. u wXXSXX3t j Sladna kava rt*nžbe sv. Cirila in Metoda t tJffijHffSSž* Na dež. jnbil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na Ivo vsi i razstavi s prvo ceno - srebrno svetinjo Tovarna vzornih telovadnih priprav JOR VTJNDTŠ-A, v Pragi na Smihovu (Praha-Smichov) Vinohradska ulice čislo 816. se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskih in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpoioču-očih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zeld zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. jVavadne priprave so vedno y zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telovadnice pobija na zahtevo brezplačno iu poštnine prosto. - 3 Poprave izvrSuje po najnižjih cenah. OGLAS. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem po 17-letnem praktičnem svojem delovanju v prvih goriških izdelovalnicah utež olvoril v Semeniški ulici štev. 8 Inslno zalogo z Izdalovalnlco tehtnic raznovrstnih sistemov In višine, v kateri izvršujem vsa naročila, hI spadajo v to stroko« kar nnj-hilreje in po najnižji ceni. Reference a izvršenem delu more dati slavno županstvo v Št. Andrežu, kjer sem izdelal občinsko tehtnico. Prevzemam v mehanično pipravo vsakovrstne uteže, kolesa, Šivalne stroje in slične reči. Imam glavno zalogo Koles prvih ameri-kanskih sistemov, katera so priposnaaa najboljša. — Vedno pripravljen na izvršitev se belež udani JtlB-GL KOMEI/, 02—6 v Semeniški ulici številka 8 . Svoli k svojim Priporočam veleslavnemn občinstvu . Gorici in z dežele svojo lepo urejeno brivnico na Travniku štev. 21, zraven Paternollijeve knjigarne in loterije. Obljnbuje točno in hitro postrežbo, se toplo priporočam udani \ 68—9 Anton Pueelj. naznanilo. Podpisanee uljudno priporoča slavnemu t-bčinstvu, posebno častili duhovščini, uradnikom, učiteljem, sploh gosposkemu, delavskemu in kmečkemu stanu, posebno pa novoporočencem svojo bogato zalogo vsakovrstnega pohištva, podob na platno in šipe z različnimi okvirji, ogledala vsake velikosti ter preproge za okna. Različne stolice iz trsja in po nemškem slogu, posebno za jedilne sobe, 1 Blazine na strune in afriške trave z zimami in platnom na izbero ter razne tape- 1 carije. Sprejema naročila raznih divanov ter naročila od priprosle do najfinejo i jedilne, spalne in posetne sobe od prvih mizarskih mojstrov, posebno ?d odliko- a vane Grnigojeve delavnice v Gorici. S Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izberi cenikov v naj- x krajšem času. V Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven lp Gorice po železnici in parobrodih. P> Nadejaje se obitega obiska iz mesta in dežele, belježim z odličnim spoštovanjem lp Anton Breščak, fr Vf Gosposka ulica štev. 14 (Via Sigiiori N.o 14f) gA Vse Stroje za poljedelstvo. Vnovič znižane ceno! Trjjeri (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. Škropilnice proti peionospori, poboljšani sestav Vermorelov. M talilnice, mlini za žito, stiskalnico (preše) za vino in sad{a različnih sestav. (Te stiskalnice imajo skoro ono Uačilno moč kakor hidravlične vodovodne preše). . Slamoreznice Jako lahko za goniti in po zelo zmernih eanab. Stiskalnice, za seno In slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi Ig. Heller na Dunaju 11/, Praterstrasse 49. Tred ponarejanjem se je posebno treba varovali! — Zastopniki ne iščejo. Razglednice krasno dovršene od 80—85 gld. 1000. Naročila sprejema Anton Jerklč, fotograf v Gorici. Na željo pride fotografirat sam in sicer brezplačno. Nobeden kraj naj bi ne zamudil te ugodne prilike, v tem ko se iluslruje celi svel na razglednicah. JUojzij Živic* ključavničar In izdelovalce štedilnikov, vGorici, Babatišče5t3 l Priporoča se za vsakovrstna v to stroko spadajoča dela, katera izvršuje po naročilu hitro in po nizkih cenah. Domača slovenska gostilna v Trstu v -rilci Solitarlo it. 12 loči dobro, črno in belo vipavsko, istrsko in okolt&itisko vino. Daja se tudi vino na debelo k romarje m in druži na ni po znižani ceni.— K«t-iiinjn je preskrbljena z vsem polrebnim. Postrežba točna. Cena primerna, Za nmogobrojni obisk se priporoča udani Fran Valetld, krčmar. P. Draščr.k trgovec 25 jedilnim blagom v Stolni alte! št. 2. v Gorlel priporoča se p. n, slovenskemu občinstvu v 64 Gorici in. z dežele. Prodaja kavlno primeso Iz tovarne ARNOLD & GUTMANN z Dunaja. Zaloga žveplenk družbe sv. Cirila In Metoda. Anton Potatzky v Gorici. Na srodi RaStolJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najcenejo kupovallšče nirnberškega in (Irobn^ja blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnik Najboljše Sivanke za šivalne stroje,. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. Svetinjiee. — Rožni venci. — Masne knjižice. lišna obuvala za vse letne čase. Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarje, prodajalce po sejmih In trgih Anton Štojs, pekovski mojster v Gorici Gosposka ulica šiv. 19. izdeluje dober in zdrav kruh iz navadne in fine pšenične moket v različnih oblikah, kakor: hlebe, šlruce, zemlje itd. Izdeluje tudi različno pecivo. PriporoCa se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja točno in solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Prave in edine želodčne kapljice, (Varstve^namka,. Zdray|lnamoe ^ Jcapljip jp neprenosljiva. — Te Lar pljice pretfu? refof prebavljenje, ce se jih dvakrat na dan po jedno žjtcico ^558»^ popije. Okrepi po* Syf,i"touPadov. Hvarjeni Hlodepj 8tore\ de raine v kratkem §mii omotiea in hvoiea lenost (mrtvost). Te kapljice tudi stor6t tla človek raji je. -9 Cena steklenici 30 kr. ,, Prodajajo se v vseh glavnih \&"\ karnah na svetu. Za iiaročitvp in pošiljatve pa jedino ]e v lekarni OrlstoIbletU v- Gorici. Wmmm*f^mmmmmmm^