TA TEDEN / TA TEDEN Poiasijn zanesljivo Skoraj mesec dni bo že, kar je v veljavi novi zakon o var- nosti cestnega prometa. Nisem še sicer bral podrobnejših analiz o tem, ali in koliko varnejši smo odslej na cestah. Vendar pa je pomembno, da se človek počuti varnejšega. Promet se je upočasnil, in če se spomnimo, da so policisti vedno opozarjali, da je vzrok za mnoge najhujše nesreče neprilagojena hitrost, potem je en element za varnejšo vožnjo že izpolnjen. Res, da se ob zmanjšanju hitrosti v na- selju mnogi pritožujejo nad polževo vožnjo, se zgražajo nad tem, da želimo s 50 kilometri na uro v Evropo, se trkajo po čelu, ko jim rečeš, da pravzaprav nimaš nič proti takšni omejitvi, dokazujejo, kako se je sedaj vožnja z enega konca Slovenije na drugega podaljšala kar za dve uri (seveda: prej ni nihče upošteval omejitve hitrosti v naselju in je po cestah divjal - z vsemi posledicami, sedaj pa jih upošteva in je kriva nova zakonodaja). Toda rešitev ni v tem, da (spet) ne bi upoštevali omejitev v naseljih (konec koncev se je hit- rost vožnje zunaj naselij pa povečala); rešitev je to, kar že dobro leto počnejo v Ormožu: ceste spraviti iz naselij. Saj pa res ni normalno, da če želiš iz Ptuja v Maribor, moraš spotoma obiskati vsako, še najmanjšo vasico in si ogledati vsak lepo urejen vrt - pa čeprav načelno nimam ničesar pro- ti ogledovanju lepo urejenih vrtov; ampak vse ob svojem času. Drugi poememben vzrok za nesreče je (bil) alkohol. Tudi tu se je že marsikaj spremenilo, čeprav - kot sem že omenil - uradnih podatkov ne poznam. Ampak slišim pa, ko nekdo glasno razmišlja, da se bo naslednjemu pivu odpove- dal, kajti nikoli ne veš, kje stoji policija. No, še varnejšega pa se bomo počutili, ko bomo razmišljali nekoliko drugače, ko se naslednjemu pivu ne bomo odpovedali zaradi policis- tov, pač pa zaradi tega, ker se sami zavedamo, da ko ga imamo pod kapo, nismo za V-- na cesto. Pa srečno in varno / ^^ ^^_ na pot! Čeprav počasneje. \J \ PTUJ / PODPIS DOGOVORA O MENJAVI Poseg, kakršnega v Sloveniii še ni bilo v poročni dvorani v Ptuju so v ponedeljek namestnik di- rektorja Pošte Slovenije Jože Fošt, predsednik uprave Te- lekoma Slovenije Peter Teuž in župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci svečano podpisali dogovor o menjavi objek- ta Pošte in Telekoma z zemljiščem na Minoritskem trgu 1 v Ptuju z objektom in zemljiščem na Minoritskem trgu 1 a. S tem so dani pogoji, da se bo pričel uresničevati projekt obnove minoritske cerkve, ki je bil začrtan že v letu 1982 in po katerem bo Minoritski trg dobil staro urbano osnovo izpred treh stoletij. Obnova naj bi bila po bese- dah župana Miroslava Lucija končana do leta 2005. Za to, da se bo projekt začel uresničeva- ti, so zaslužni tudi v Pošti Slo- venije in Telekomu. Novi prostori Pošte bodo odprti ko- nec oktobra letos v sto metrov oddaljeni novi stavbi, Tele- kom pa je investiral v najso- dobnejšo tehnologijo, ki zago- tavlja najsodobnejši pristop v telekomunikacijski tehnologi- ji. Gre za 812 milijonov tolar- jev vredno naložbo, delež Pošte v novi investiciji pa je 360 milijonov tolarjev, od tega odpade 122 milijonov na dela do 4. gradbene faze, 180 milijo- nov so ocenjena dela pri fmali- zaciji, 60 milijonov pa bo šlo za opremo. Predstavnik minoritskega sa- mostana na ponedeljkovem podpisu pater Tarzicij Kolen- ko pa je povedal, da bi brez tega dogovora bila vsa dose- danja prizadevanja za obnovo minoritske cerkve zaman. V Sloveniji takšnega posega v mestu še ni bilo in pomeni ta potrditev za Ptuj in promocijo Slovenije. S podpisom pogodbe o men- javi je na mestno občino v celo- ti prešel objekt stare pošte v ve- likosti 1600 m^. V zameno, da je postala lastnica omenjenega objekta, je mestna občina mo- rala v novem poslovnem objek- tu zagotoviti 255 m poslovnih površin za Telekom in urediti še dve stavbi za telefonski centrali v Novi vasi, ki ima 60 m^ površine, in na Selški cesti s 30 m^ površine - skupaj torej 345 m^ prostora. Celotno par- kirišče, na katerem poteka gradnja novega poslovnega centra, pa je prodala Gradisu - Gradbenemu podjetju Gradnje Ptuj po ceni okrog 19 tisoč to- larjev po m^. Lastništvo nad staro pošto je torej pridobljeno, sedaj pa bo treba lastniško razmereje ure- diti še med mestno občino in minoritskim samostanom. Daleč največji zalogaj pa bo pridobitev denarja za obnovo minoritske cerkve. MG Bo leta 2005 imel Minoritski trg znova staro podobo? 2 četrtek, 21. maj 1998 ■ TEDlilK ORMOŽ / SODOBNA IN USPESNA OPEKARNA Znak kakovosti in 35% slovenskega tržišia Pred dvema me^iecema se je Opekarna Ormož registrirala kot delniška družba z 52-odstotnim deležem zaposlenih, bivših zaposlenih in upokojencev, ostali delež pa imajo v lasti skladi. Na sejmu Megra v Gornji Radgoni so dobili še eno potrdi- tev za svoje delo - znak kakovosti v gradbeništvu za leto 1998 za svoj modularni blok 6/1. Ta ope- ka predstavlja 95 odstotkov ce- lotne proizvodnje opekarne. Pri- dobitev znaka kakovosti v podjetju doživljajo kot priznanje za dosežene uspehe, ki krepijo zaupanje v kolektiv. Z ormoško opeko se letno zgradi okrog 3000 enostanovanjskih hiš. Lani so proizvedli 67 milijonov enot opečnih izdelkov, kar znaša 12 milijonov kosov modula 6/1. Le- tos imajo predvideno 10-odstot- no fizično rast proizvodnje in prodaje. Celotni prihodek je v višini 10 milijonov nemških mark. Pohvalijo pa se lahko tudi z gospodarnostjo. Stroški, ki jih imajo, so najnižji, 17 do 19 odstotkov nižji, kot je to običajno za njihovo podskupino. Uporaba delovne sile pa je celo 35 odstotkov manjša kot v podskupini. Zaposlenih je 70 de- lavcev, ki pa ne opravljajo prak- tično nobenega fizičnega dela več. Proizvodnja je avtomatizira- na, računalniško vodena in proizvodnjo v eni izmeni lahko uspešno izvaja devet delavcev. Tehnično in tehnološko je ormoška opekarna najsodobneje urejena opekarna v Sloveniji s 35-odstotnim tržnim deležem na področju zidnih elementov. Po- leg modularnega bloka 6/1 izde- lujejo še stropna polnila, razne elemente za predelne stene ter klasično opeko. OBVOZNICA TEŽAV NEBO REŠILA Glino kopljejo na Hardeku, kjer imajo za 30 hektarjev površin izdano veljavno loka- cijsko dovoljenje, istočasno pa so v letošnjem letu opravili še razis- kave za dodatnih 30 hektarjev povrsm z opekarsko glmo. Lo- kacija je v nadaljevanju sedanje- ga glinokopa proti Dobravi. Z izgradnjo obvoznice bodo nasta- le težave. Za opekarno sicer ne, precej nesmiselna pa se bo zdela rešitev obvoznice, ki jo bodo dnevno nekaj stokrat prečkali tovornjaki, ki prevažajo glino. Predsednica začasne uprave Ma- rija Glavinič pravi: "Mislim, da zadeva ni ustrezno rešena. Po veljavni zakonodaji, predvsem zakonu o rudarstvu, bi si up- ravni organ moral priskrbeti soglasje našega podjetja k loka- cijski dokumentaciji obvoznice. Tega soglasja si ni pridobil, prav tako si tega soglasja ni pridobil investitor. Zaradi tega smo sprožili upravni spor zoper loka- cijsko odločbo in pričakujemo, da bo ustrezno rešena z nad- ali podvozom. Obvoznica se gradi zato, da vse ovire kraja zaobide. Prevoz gline je največja ovira tega kraja, zato mora biti ustrez- no in dolgoročno rešena." Na območju današnjega glino- kopa je gline še za 20 let proiz- vodnje, na drugi lokaciji pa še za nadaljnjih 30 let. Opekarna ima po vseh veljavnih dovoljenjih nalogo, da po koncu izkoriščanja tega območja zemljišče sanirajo v gozd. vki Kar 95 odstotkov proizvodnje sestavljajo opečni blo- lredsednika društva An- tona Žeraka povedala tajnica društva Brigita Primožič, bodo v tem letu glede na razvoj elekt- ronskih in računalniških siste- mov namenili posebno pozor- nost usposabljanju članov za uporabo sodobnih tehničnih pripomočkov. Lani so organizi- rali tečaj računalništva za slabo- vidne člane, veliko pridobitev pa predstavlja tudi še ena čitalniška oprema z lokacijo v Majšperku. Predsednik medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj je od lanskega leta tudi član upravnega odbora zveze in odgo- varja za aktivnosti slabovidnih članov. Občnega zbora medobčinske- ga društva slepih in slabovidnih Ptuj so se udeležili tudi predstavniki društev slepih in slabovidnih iz Maribora in Murske Sobote. Ptujčanom so čestitali za dobro dosedanje delo ter jim zaželeli obilo uspehov tudi v bodoče. Anton Zerak je na občnem zboru spomnil člane tudi na to. da so že lani pričeli zbirati p^j^ pevke za bilten Naša pota, a ga objektivnih razlogov še niso dali. Prosil je člane, da s pr^^ pevki pohitijo. Za medobčinsko društvo sj^, pih in slabovidnih Ptuj značilno, da so si znali člani up, ravnega odbora in vodstva delo porazdeliti, tako da vse ne slonj na predsedniku. Tudi zato je nji. hovo delo uspešno. Še posebej so se za na občnem zboru prejšnji četrtek zahvalili za dosedanje delo predsedniku Antonu Žera- ku in tajnici Brigiti Primožič. AlC FRANC FIDERSEK / ZLATI JUBILEJ ČASOPISA TEDNIK - 20. Naše reistno leto 1948 Resolucija IB in vse, kar se je v zvezi s tem dogajalo na ptujskem območju, je prišla preiskovalcem kot naročena, da so lahko nekatere vodilne ljudi v okraju in mestni občini, predvsem take, ki so ob resolu- ciji dajali dvoumne izjave, kri- tizirali obstoječe stanje in po- dobno, sedaj delno povezali s prekupčevalci v Cvetkovcih in jih skupaj z njimi postavili pred sodišče. Razpisan je bil javni proces pred okrožnim sodiščem, ki je zasedalo v dvorani mestnega kina Ptuj v ponedeljek, 23. av- gusta, ves dan. Članom KP in drugim zanesljivo "našim" je bilo naročeno, da se morajo udeleževati razprave po iz- menah, da ne bo "trpelo delo na delovnih mestih". Posebej so preiskovalci iz državne varnos- ti "obdelali" tiste, ki bi morali na razpravi pričati proti Dragu Haslu in Sašu Skazi, ki so ju tudi vtaknili v to skupino pre- kupčevalcev. Po celodnevni in večerni razprvi je bila sodba izrečena naslednji dan, to je v torek. V četrtek, 26. avgusta, je izšla četrta številka Našega dela in na prvi strani objavila obširno poročilo s tega procesa z izre- kom sodbe. Kakšna razlika: v prejšnji številki dva tedna stare novice, v tej pa samo dva dni stare, kar bi za tedanje razmere bilo možno samo pri časniku, ki je izhajal dnevno. Skrivnost te ekspeditivnosti je v tem, da sta bila sodba in poročilo z razprave poslana v tiskarno že v torek zjutraj, tam pa dogovorje- no, da so stavci takoj začeli delo. Poročila in sodbe ni bilo težko napisati, saj je besedilo bilo določeno že prej. Za bralce, ki jih zanima dogajanje tistega časa, bo prav gotovo zanimivo, da to poročilo pod naslovom "Gospodarski saboterji in špe- kulanti pred sodiščem" objavi- mo v celoti, saj jim vsebina lah- ko pove masikaj o razmerah in vzdušju takratnega časa. (Zara- di spoštovanja do svojcev nava- jam priimke obtoženih samo z začetnico, čeprav so bili v časo- pisu objavljeni s polnim imen- om.) "Te dni so se pred okrožnim sodiščem v Ptuju zagovarjali znani protiljudski elementi, ki so vodili velikopotezno špeku- lantsko in sabotersko delo, potrjeno s klevetanjem naše ljudske oblasti, naših oblastnih političnih organov. Ljudje, ki so napolnili dvorano do zadnje- ga kotička, so z izjemnim zani- manjem in pazljivostjo zasledo- vali potek razprave. Na zatožni klopi so se znašli: do skrajnosti zakrknjen špekulant Jakob M., njegova desna roka Martin C., Jožef F., zvest odjemalec pre- kupljenega blaga, Franc M. in Dušan K., uslužbenca mestnih gostinskih podjetij, kot inicia- torja, in končno Drago Hasl, ki je dal kot ljudski predstavnik pečat temu zločinskemu početju. Pridružil se jim je še klevetnik naše ljudje oblasti Saša Skaza /.../ Če pogledamo obtožbo, utemeljno po pričah, dokaznem materialu in končno tudi po priznanju obtožencev, vidimo, da gre za dalekopotez- no sabotažo, ki je imela za cilj zavestno oškodovanje interesov narodnega gospodarstva in ogrožanje državne gospodarske politike, ogrožanje naše petlet- ke. Kot prvi je bil zaslišan Jakob M. iz Cvetkovc. Njegova dejan- ja so bila zavestna in namerna. Od osvoboditve v maju 1945 pa vse do svoje aretacije se je bavil s prekupčevanjem življenjskih potrebščin. Prekupil je v tem času od raznih kmetov v našem okraju in tudi na Hrvatskem okrog 500 glav goveje živine, ki jo je po večini preprodajal, 30 komadov pa je zaklal na svojem domu in meso razprodal po pretiranih cenah. Doma je zak- lal okrog 300 nakupljenih prašičev in meso razprodal. Od marca 1947 do maja 1948 je redno vsak teden vozil meso v gostilno "Beli križ" v Ptuju in tako preprodal velike količine mesa, za katerega je dobil do 145 din za kg. Bavil se je tudi s prekupčevanjem konj, kakor tudi s prekupčevanjem vina. V to svoje delo je vpletel celo svo- jega sina, ki mu je prekupljene in verižne stvari razvažal nao- koli. Ta njegova dokazana de- janja so gotovo le malenkosten del tistega, kar ima ta črnobor- zijanec na svoji vesti /.../ Značilno je, da je izpovedbe prič sprejel kot osebno sovraštvo, in se je tudi sam v za- govoru pokazal kot skrajno zakrknjen, ki ne obžaluje dru- gega kot to, da je v rokah ljudske oblasti. Kot zvest pajadaš pri njego- vem delu mu je bil Martin C., ki mu je kot izučen mesar to prekupljeno živino klal in se tudi sam vmešal v prepovedane kupčije. Obtoženi je bil v svojih izjavah sicer odkritosrčnejši, vendar se je lahko videlo, kako globoko se je zapletel v mreže M. špekulacije in s tem padel, jasno tudi pod njegov vpliv. Kot dobrega kupca tega preprodanega mesa nam je obtožnica pokazala poslovodjo mestne gostilne "Beli križ" Jožefa F., ki je od navedenih špekulantov, kakor tudi od raz- nih drugih, kupil na črno og- romne količine mesa, za katere je izstavljal račune pod imenom "razna živila", na katere se v večini primerov prodajalci niso hoteli podpisati in je vsled tega ponarejeval te račune tako, da je sam podpisoval namišljene prodajalce, kot npr. Kalamari. Vsa tolpa je delala v namenu, da ne bi preiskovalni organi prišli tem špekulacijam na sled. Iniciatorja za tako poslovanje mestnih gostinskih podjetij pa sta bila Franc M. in Dušan K. Svoj predlog v zvezi s tem sta iznesla na seji delovnega odbo- ra odseka za komunalno gospo- darstvo, kateri je predsedoval Hasl Drago. Konkretno je Franc M. predlagal sledeče: Na črni borzi kupljeno meso za mestne gostilne naj bi se vpiso- valo pod imenom razne živila, to pa zato, da ne bi preiskovalni organi prišli špekulaciji na sled. Takoj po sprejetju tega predloga je dal vsem poslo- vodjem mestnih gostiln toza- devne navodila, ker so slednji tudi začeli izvrševati, kar je raz- vidno konkretno iz obtožebe Jožeta F. Dalje je Franc M. kot računovodja in knjigovodja mestnih gostinskih podjetij vršil svojo službo skrajno ne- vestno. Knjigovodstvo je bilo neažurno, kar je otežkočalo in kontrolo glede poslovnih pos- tavk za leto 1947 in šele na po- novne energične opomine je dostavil bilanco koncem maja 1948, ki pa po ugotovitvah ni bila točna in premoženjske bi- lance sploh ni izkazovala. Račune, izstavljene po vzorcu Jožefa F. je brez vsake preiska- ve sprejemal, dasi je vedel, da so ti računi ponarejeni. Dušan K. pa je iznesel sploh iniciativo oziroma predlog, naj bi se pristopilo k nakupovanju pri črni borzi in to po terenu. Predlog Franca M. in Dušana K. se dopolnjujeta in dajeta dobro premišljen zaključek, ki ga je odbor s predsednikom Haslom na čelu osvojil, to se pravi, da se je v taki obliki os- vojeni predlog tudi izvajal in se je s pristankom predsednika Draga Hasla dopuščala velika nabava mesa na črni borzi. Tako nabavljenega mesa so mestne gostilne nakupile v ce- loti okrog 20.000 kg, postopek nam je že znan. Obtoženec Drago Hasl je jas- no s tem zavestno dopustil in celo podpiral špekulacijo in sa- botažo in sam namenoma po- magal pri storitvi in prikrivan- ju teh dejanj. Kot predsednik delovnega odbora odseka za ko- munalne zadeve je zanemaril in popustil dolžno kontrolo, dasi je bil večkrat opozorjen in celo izrecno pooblaščen in zadolžen za pregled delovanja mestnih gostinskih podjetij. Njegov od- nos do načina reševanja gospo- darske politike je bil vsekakor do skrajnosti negativen, kar potrjujejo tudi grobe protil- judske klevete, ki jih ni samo osvojil, temveč tudi širil. Obtoženec je vso krivdo hotel omiliti z neznanjem in nena- mernostjo, vendar od vseh obtožencev je nastopal najbolj odkritosrčno in končno krivdo v celoti priznal. PTUJ / VISOKE UVRSTITVE GIMNAZIJCEV NA SREČANJU MLADIH RAZISKOVALCEV Veselimo se svojega uspeha v petek, 8. maja, je v Murski Soboti potekalo Srečanje mladih raziskovalcev - srednješolcev Spodnjega Podravja, Prlekije in Prekmurja. Organiziralo ga je ZRS Bistra, gostiteljstvo pa je prevzela Gimnazija Murska Sobota. Avtorji raziskovalnih nalog so pred komisijo, ki je bila sestavljena iz strokovnjakov za posa- mezna področja, predstavljali svoje dosežke, rezultate in ugoto- vitve, hkrati pa odgovarjali na včasih ne čisto enostavna vprašanja komisije. Ptujski gimnazijci se veselimo uspeha, ker so bile naše naloge dobro ocenjene. Zlato priznanje sta dobili nalogi Radon v bivalnem okolju in Prehrana mladostnikov. Avtorji prve naloge so Črto Kreft, Matjaž Krošel, Stanislav Pišek in Bojan Vrtič, raziskovali pa so pod vodstvom mag. Borisa Zmazka in Ljube Kodela. Avtorjev je pri drugi "zlati" nalogi nekoliko več, je pa naloga tudi obsežnejša in je po mnenju komisije odlikuje "interdisciplinaren pristop, medna- rodnost in izjemna kvaliteta". Mentorji pri tej raziskovalni nalogi so bili Alenka Valentin, mag. Boris Zmazek in Irena Kandrič. Srebrno priznanje sta dobili nalogi C-vitamin kot antioksidant v vinu (avto- rici Darja Kotnik in Bernarda Bogdan pod mentorstvom Ljube Ko- dela) in Pitna voda v Evropi (avtorji Bojan Potrč, Slavko Vesenjak, Mateja Brumen, Metka Roganov, Mojca Plavčak, Katjuša Štih, Alenka Bezjak, Andreja Rakuša in Marko Hanželič pod men- torstvom mag. Borisa Zmazka). Tudi obe "srebrni" nalogi sta bili pohvaljeni za izjemno kvaliteto in "prepričljiv nastop mladih razis- kovalcev". Raziskovalna naloga s področja psihologije Svet sanj pri Freudu in Jungu avtorice Simone Murko pod mentorstvom Zdravke Pernek je prejela bronasto priznanje. Priznanja so za mlade raziskovalce potrdilo, da so svoje delo in ra- ziskave usmerili na pravo pot, hkrati pa so kompas za iskanje novih področij in idej, spodbuda za prihodnje odločitve in delovanje in iz- ziv za vse, ki želijo delati na raziskovalnem področju. _MelanI Centrih Zgodbe iz Narnije - prevod bibliotekarja Jakoba Emeršiča v zbirki iVIiadinska knjižnica Mohorjeve družbe iz Celja, založbe z dolgoletno tradicijo, je izšel prevod serije knjig Zgodbe iz Narnije avtorja Cliva Staplesa Lewisa. Pisatelj je bil rojen leta 1898 v Belfastu, umrl je leta 1962. Profesor Lewis, zagovornik krščanstva, je avtor novel in številnih teoloških razprav. Napisal je okoli štiri- deset knjig; med njimi so znanstvenofantastične zgodbe, ki jih odlikujejo raz- burljivost, pogosto humornost in inventivnost. V klasično lite- raturo za otroke so uvrščene Levvisove Zgodbe iz Narnije, te je pisatelj objavljal zaporedo- ma od 1950. do 1956. leta ter so prevedene v mnoge jezike. Po Zgodbah iz Narnije je bil posnet uspešen TV film. Tudi slovenski prevod Zgodb iz Narnije zajema sedem knjig oziroma sedem delov. Prvi dve sta izšli leta 1994 v prevodu Mi- riam Drev: Čarovnikov nečak (Mladinska knjižnica / Mohor- jeva družba; 28. 124 strani) ter Lev, čarovnica in omara (Mla- dinska knjižnica / Mohorjeva družba; 29.132 strani). Vse os- tale dele Zgodb iz Narnije je prevedel ptujski višji bibliote- kar Jakob Emeršič in vseh pet knjig je izšlo leta 1997: Konj in njegov deček (155 strani); Princ Kaspijan (162 strani); Po- tovanje jutranje zarje (176 stra- ni); Srebrni stol (168 strani) in zadnji, sedmi del Poslednji boj (152 strani). Zgodbe iz Narnije so fanta- zijska, pravljična pripoved o skupini otrok, ki zaidejo v čudesno deželo Narnijo, kjer vlada dobri lev Asian. Hu- dobneži se želijo polastiti nje- govega prestola in zasužnjiti mirne in poštene Narnijce. Ot- roke in prebivalce Narnije družijo iskreno prijateljstvo, pogum in vzajemna pomoč. Skupaj se prebijejo skozi šte- vilne pustolovščine in prema- gajo zlo, nepoštenost in iz- dajstvo. Nagrajeni so z novo, še lepšo deželo Narnijo. Zgodbe so grajene večplastno in skrivajo obče sporočilo o poštenosti in dobronamernosti ter polagajo na srce dobroto in milost. Jas- no poudarjajo tudi nenasilje in plačilo za dobroto ter neiz- bežno kazen za zlo. Obsežne Zgodbe iz Narnije so branje za marljive bralce od četrtega raz- reda osnovne šole. morda bi vabljivejša likovna podoba knjižne izdaje privabila širši krog mladih knjigoljubov. Llllana Klemenili i|*0DNIK - četrtek, 21. maj 1998 5 ^RKOVCI / NA MEDOBMOCNEM SREČANJU FOLKLORNIH SKUPIN Bogat veier z desetimi skupinami 2veza kulturnih organizacij Ptuj in Folklorna skupina Anto- ^g.jožeta Štrafela Markovci sta v nedeljo organizirali prvi del ijiedobčinskega srečanja odraslih folklornih skupin severov- jhodne Slovenije. Nastopilo je deset najboljših folklornih skupil* s Štajerske in Prekmuija, med njimi tudi domača folk- lorna skupina pod vodstvom Milana Gabrovca s spletom šta- jerskih plesov. 1 odrsko priredbo ohceti na fCoroškem ter pesmijo in plesom 50 se predstavili člani FS KUD Študent iz Maribora, FS Marija Snežna KUD Gabrijel Kolbič z Zgornje Velke s spletom iger in plesov pod naslovom Zimski večeri, mlada FS KUD Alojza Avžnerja Zg. Ložnica (deluje šele tretje leto) s spletom prekmurskih plesov, FS Gornja Radgona z vzhodnoštajerskimi plesi, FS KUD Jožeta Petruna iz Lovrenca na Pohorju s premurskimi plesi, folklorno makedonsko društvo Vardarka iz Maribora z make- donskimi običaji, pesmimi in ple- si. Prav tako sfe je s spletom prek- murskih plesov občinstvu predsta- vila FS KD Štefana Raja iz Tur- nišča, FS KUD Milke Zoreč iz Hotinje vasi s spletom štajerskih mazurk in nazadnje še FS KUD Franca lica iz Loke - Rošnje z Bi- kovo ohcetjo - plesi, glasbo in nošo iz šentjanške fare na Dravskem polju. Vse skupine so nastope opravile odlično in so bile po oceni posebne komisije izbrane za regijsko srečanje. Občinstva v markovski kulturni dvorani je bilo v nedeljo bolj malo, zato pa je bil toliko bolj bogat program z izredno skrbno izbranimi ljudskimi plesi, galsbo in običaji, pa naj so bili s Štajerske- ga, Koroškega, Prekmurja ali tudi makedonskega področja. Nastopajoče in obiskovalce je v Markovcih pozdravil vodja oddel- ka za družbene dejavnosti pri MO Ptuj Ivan Vidovič, med gosti folk- lornega srečanja pa sta bila tudi Mirko Ramovš, dolgoletni sveto- valec folkloristov, in Meta Bencina, strokovna sodelavka za področje foklore pri Skladu za lju- biteljske kulturne dejavnosti. Letos prvič je srečanje odraslih folklornih skupin SV Slovenije razdeljeno v dva dela; drugi del predstavitve folklornih skupin bo na sporedu danes, v četrtek, 21. maja, ob 18. uri v Unionski dvo- rani v Mariboru. S ptujskega območja se srečanja v Mariboru udeležujejo folklorne skupine: Bolnišnice Ptuj, Lancove vasi, Cirkovc in Dolene. T. Mohorko Foto: Langerholc SKL / BLAZ IVANU5A ZMAGOVALEC MED FOTOGRAFI Šport In kralina Ptujčan Blaž Ivanuša, dijak tretjega letnika ptujske gimnazi- je, je bil letos najboljši fotograf v ok>1ru projekta Šolske košarkarske lige. Lani je bil tretji, v prvem letu projekta pa še ni sodeloval. Za sodelovanje se je odločil sam, dodatna spodbuda so bila druga dogajanja v okviru projekta ŠKL, ki se je v Sloveniji začel novembra 1994, da bi se na šolah ustvaril športno-kulturno-družabni dogo- dek, v okviru katerega mladi tek- mujejo, se družijo, zabavajo in uživajo. Mladi so s tem projektom dobili možnost, da predstavijo svoje delo tudi na drugih področjih, ne samo v športu. Blaž Ivanuša je pričel fotografi- rati že zelo zgodaj, sam pravi, da že takrat, ko je lahko samostojno držal aparat, resneje pa pred tremi leti, ko se je začel izvajati projekt SKL. Doslej je naredil že več tisoč fotografij, najraje pa v objektiv uja- ffle dogajanja na športnih igriščih in lepoto krajine. Fotografira z aparatom znamke Pentax Z 1-P. Letos je za nagrado prejel set za razvijanje filmov. Tudi v bodoče ga bo fotografija spremljala, ven- dar le kot dodatna dejavnost, pro- fesionalno se zanjo ne bo odločil. V tem mesecu je bil Blaž Ivanuša Uspešen tudi na natečaju Foto- grafska izkušnja, ki ga je razpisala Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino v okviru Dne- vov evropske kulturne dediščine. Z eno svojih fotografij se je uvrstil med pet najboljših. Uspeh pa je to- liko večji, ker se je med pet na- jboljših uvrstil tudi njegov sošolec Črtomir Goznik. Njuni izbrani fo- tografiji bosta sočasno razstavljeni na prireditvah v okviru Dnevov evropske kulture v Ljubljani in v okviru enake prireditve v Barcelo- ni, kjer je sedež prireditelja mednarodnega natečaja Fotografs- ka izkušnja. Novembra bo na sedežu sveta Evrope v Strasbourgu srečanje vseh nagrajencev, ki se ga bosta udeležila tudi ptujska gimnazijca. Blaž je ta uspeh pospremil z besedami: "To je novo okno v svet, ki odpira nova poglavja v moji fo- tografiji, kjer te ljudje spoznajo in se lahko uveljaviš." MG ^'až Ivanuša. Foto: Črtomir Goznik Utrinek z ene od tekem ptujskih gimnazijcev v okviru projekta ŠKL. Foto: Blaž Ivanuša PTUJ / KONCERT ZBORA SV. VIKTORINA Prijetni razlogi za snidenje SOBOTA, 23. MAJA, OB 19.30, CERKEV SV. JURIJA NA PTUJU spet smo tukaj. Ponovno smo sku- paj, da bi naredili nekaj zase, za svoje dobro počutje in da bi za vse, ki nam radi prisluhnejo, pripravili nekaj le- pega, na kar bomo lahko še dolgo po- nosni. Sem smo prišli, da bi teh nekaj dni preživeli kot ena velika družina, kot prijatelji, ki se ne skrivajo drug pred drugim - ki so skupaj zato, da se naužijejo bližine drugega, da se osvo- bodijo vsakodnevnih spon in okov, ki nas imajo vklenjene v svojem hladnem prijemu. Življenje v tako ve- liki skupnosti zahteva nemalo odpo- vedovanj, prilagajanj, odstopanj in dobršno mero razumevanja za dru- gačnost. Potrebna je disciplina, ki jo moramo v teh dneh jemati kot nekaj samo po sebi umevnega in ne kot prisi- lo, ki omejuje naš svet zabave, spros- titve in lenuharjenja. Prav imate - nismo v zaporu, nismo v prevzgojnem domu. Radi se zabavamo in v bistvu ne moremo iz svoje kože, ker smo pač veseli ljudje, ki jih ne družijo le "poslovne" zadeve, ampak znamo pogledati življenje tudi s svetlejše in bolj barvite plati. Vendar vsaka stvar služi svojemu namenu. In ti naši skupni dnevi oh morju, ko hi najraje mislili na počitnice in ne na delo s točno določenim umikom, imajo še prav poseben namen. Gotovo ste ga do določene mere že sami spoznali in do- jeli, za kaj gre - da vsa stvar le ni tako brez pomena, kot se je morda komu iz- med nas v prvem trenutku zazdelo. Na te vaje ob morju redno prihajamo. Marsikoga sem slišala reči, da morski zrak dobro dene. Da zdravi, da olajša tegobe, da izboljša razpoloženje. Sami dobro veste, s kakšnimi občutki smo se odpravljali od doma. Nekaj zadnjih vaj je bilo precej poraznih. Kot bi se razpustili, kot bi nam bilo vseeno, kaj, kako in čemu pojemo. V modernem žargonu bi lahko rekli, da smo se obnašali "čist cool". A najbrž ste z mano vred ugotovili, da tako delo ne vodi nikamor. No, če sem čisto poštena - nekam že, a gotovo ne tja, kamor bi mi želeli priti. Zadali smo si visoke cilje. Razmišljala sem, ali naj rečem "previsoke", vendar sem prišla do zaključka, da tega nikakor ne mo- rem trditi. Cilji - kakršnikoli že so - so popolnoma primerni našim zmožnos- tim. Vprašanje je le, ali se skladajo z našim načinom dela, kije vse prej kot profesionalno. Kot sem že rekla - cilji merijo visoko. Mi prav tako. Zadosto- valo bi že nekaj malega delovnih na- vad. Priznam, tudi jaz jih nimam prav veliko. Mnogo raje bi takrat, ko je čas za pevske vaje, sanjarila ali počela še kaj bolj nekoristnega. A po drugi strani vem - čeprav ta pravila večkrat kršim, da je pevski zbor moja osebna odločitev, da nisem nikomur zavezana, nikomur nisem dala nobe- ne obljube. Kvečjemu sem obljubila sebi, da sem za neko določeno ceno tudi jaz pripravljena vztrajati, če bo le še kdo drug podobnih misli. Naše želje se v mnogočem razhajajo, a ne- katere med njimi so naša skupna last. Ena takih je zagotovo želja po petju. In to ne po kakršnemkoli petju, am- pak po petju, skozi katerega se bo izražal naš vloženi trud, naša vložena energija in naša dobra volja. Če pri- hajamo na vaje vedno slabe volje, "nataknjeni", potem je vse, kar se tru- dimo početi skupaj, popolnoma za- man. In če mislimo tudi teh nekaj dni na vajah sedeti brez prave volje do dela, potem bo najbolje, da to povemo takoj, nemudoma, da ne bo ne- potrebnega nerganja in zgubljanja časa. Vendar čutim, da tega ne bomo storili. Če že ne zaradi sebe, bomo vztrajali zaradi nekoga drugega. Vztrajali bomo zaradi Njega, ki nam je dal ta dar, da smemo in zmoremo peti. Bila bi škoda, velika škoda ta dragoceni dar vreči stran, in to samo zato, ker se nam pač ne ljubi, da bi ne- kaj dni preživeli ob koristni izrabi časa z resnim in zavzetim delom, ka- teremu ne bi manjkalo prijetne, sproščene zabave, kakršno si znamo pripraviti samo mi. Vse, prav vse, kar smo si zadali za ta konec tedna, nam bo uspelo le pod pogojem, če bomo de- lovali "vsi za enega, eden za vse". Pefra Vujnovli Iz: Klepet na belem oblaku (petek, 27.3.1998) ••• Spoštovani, viktorinovci vam bomo na koncertu podali svoje čutenje Gallusa, Scarlattija, Brucknerja, Mendelssona ... Kot gosta bomo z veseljem pozdravili mojstra na orglah, našega prija- telja in "spremljevalca", profesor- ja Jožeta Vagnerja iz Maribora. Prijeten, razmišljujoč, a tudi bodeč splet besed Andreje Črešnjevec in Petre Vujnovič je zagledal luč sveta v knjižnici Klepet na belem oblaku ... Mno- go prijetnih razlogov za snidenje v soboto, 23. maja, ob 19.30 uri v cerkvi sv. Jurija na Ptuju. DORNAVA / ODBOR ZA OBNOVO GRADU VABI Večer s Sašom Hribarjem in olrfefom iz Dornttve V Dornavi že dve leti deluje odbor za obnovo baročnega dvorca. V teh letih so organizirali že nekaj prireditev in koncertov. Njihov namen je, opozoriti odgovorne in širšo javnost na propa- danje te baročne zgradbe, istočasno pa želijo, da se obiskovalci gradu sami prepričajo, da ta ni več primeren za sedanje stanovalce - odrasle duševno prizadete osebe. Ker vemo, da je v Slo- veniji veliko podobnih kulturnih spomenikov, katerih prihodnost je neznana, želijo Domavčani opozoriti, da je potrebno nekaj storiti, preden bo ta dokončno propadel. V sredo, 27. maja, bo ob 20. uri v lepi in akustični dvorani dornavskega gradu gostoval znani humo- rist in dobitnik viktorjev Sašo Hribar. Glasbeni ut- rinek pa bo dodal vokalni moški oktet iz Dornave, ki bo predstavil svojo novo kaseto. Tudi ta prireditev je dobrodelna in ima dva na- mena: polepšati večer duševno prizadetim osebam ter doživeti lepe trenutke v baročnem gradu. Vstop- nice bodo na voljo eno uro pred prireditvijo. Izku- piček bo namenjen za obnovo gradu. Vabljeni! MS SOLSKI ZVONEC OŠ JURŠINCI • Danes dan šole Učenci in delavci OŠ Juršinci ta četrtek praznuje- jo svoj dan šole. Osrednja slovesnost ob prazniku juršinske šole bo nocoj, 21. maja, ob 19. uri v kulturnem domu Antona Slodnjaka v Juršincih. Osnovnošolci pripravljajo bogat kulturni program, nekateri zaslužni učitelji in delavci šole pa bodo ob tej priložnosti pre- jeli jubilejna priznanj in nag- rade. TM OŠ VIDEM • Včeraj dan odprtih vrat računalništva v moderno opremljerii računalniški učilnici na OŠ Videm je bila včeraj zanimi- va predstavitev računal- ništva v okviru še enega dneva odprtih vrat. Mladi računalnikarji in učitelji računalništva so podrobneje predstavili pomen računal- ništva na šoli, delo učencev po posameznih predmetnih področjih, predstavili upora- bne računalniške programe in internet, videmski učenci pa so razstavili tudi nekaj svojih računalniških izdel- kov. TM OŠ VIDEM • Koncert šolskih zborov Jutri, v petek, 22. maja, ob 19.30 pripravljajo mladi pe- vci otroškega in mladinske- ga pevskega zbora, ki ju vodi učiteljica glasbe Sonja Vinkler, v cerkvi sv. Vida tra- dicionalni koncert, na kate- rem se bodo predstavili z letošnjim delom in se poslo- vili od učencev, ki končujejo osnovno šolanje in so dolga leta peli v šolskih zborih. V goste so povabili pevce mešanega pevskega zbora sv. Viktorina iz Ptuja, ki ga prav tako vodi njihova glas- bena učiteljica. /i PTUJ / IZ KLUBA TAJ- NIC PTUJA IN OKOLICE Obmizborin aobmževanie v Klubu tajnic Ptuja in okoli- ce smo znova poprijeli za delo. Tako smo izpolnili eno pomembnejših nalog, zas- tavljenih v programu za leto 1998. 23. april smo izpeljali drugi občini zbor kluba. Ob tej priliki smo podpisali pris- topno izjavo v članstvu Zveze klubov tajnic Slovenije. Na občnem zboru so bile prisot- ne poleg članic kluba še predsednica Zveze klubov tajnic Slovenije Dragana Jusupovič, predsednica Kluba tajnic Ljublja- ne in okolice Maca Svetlič, predsednica Kluba tajnic Ormoža in okolice Jožica Bogša in direktor ŠC Ptuj Branko Kumer. Ob tej priložnosti bi se rada v imenu čla- nic našega Kluba zahvalila spon- zorjem, ki so nam omogočili iz- vedbo občnega zbora. Klub tajnic Ptuja in okolice ta trenutek združuje 37 tajnic iz različnih ustanov, zavodov in podjetij. Na željo članic kluba smo 9. maja v Šolskem centru Ptuj or- ganizirali seminar iz slovenskega jezika v obliki delavnice. Predava- la je Marija Holc, profesorica slo- venskega jezika. Edita Maxera 6 četrtek, 21. maj 1998 ■ TEDlilK SEM TER TJA - PO NAŠIH OBČINAH ieitcirf - biser Slovenslrili gforic v medijih je mogoče velikokrat prebrati o tem, da je Lenart glavno mesto nerazvitega območja Slovenskih goric, pač revno mesto. Če se vanj pripeljemo iz ptujske smeri, bi temu kar pritrdili. Cesta, ki jo kljub vožnji v skladu z novim zakonom večkrat začutimo v želodcu, nas zavede v to, da verjamemo, da je v Lenartu res slabše kot v mnogih drugih Slovenskih mestih. Podrobnejši pogled v mestno notranjost in "ozadje" pa nas prepriča, da v Lenartu in njegovi bližnji okolici živijo ljudje, ki so znali dobro poskrbeti za podobo svojega mesta. Današnjega Lenarta v Slo- venskih goricah ne smemo ocen- jevati po prejšnji podobi. Vsaj ne njegovega središča. Ko je sko- zenj stekla povsem obnovljena, gladka asfaltna cesta z urejenimi pločniki, kolesarskimi stezami in belimi označbami, se zdi kot obraz, ki ga je temeljito pomladi- la kozmetičarka. Res so v centru ostale gube: fasada na stano- vanjskem bloku je stara in na mestih odstopa, tudi nekaj dru- gih stavb, med njimi občinska, daje starejši in utrujen videz. Nekaj o starih časih bi vedela povedati tudi podirajoča se manjša zgradba desno od ceste v smeri proti Gornji Radgoni, ki priča, da je nanjo nekdo pozabil in se mora s tega sveta spraviti pač po naravni poti - s počasnim umiranjem. Lenart ni kdove kako veliko mesto, bolj je mestece z okoli 2.530 prebivalci. Prvič je bilo v pisnih virih omenjeno že leta 1196 in o njegovi častitljivi ob- letnici je bilo pred letom mnogo povedanega in napisanega. Bil je in še vedno je pomembno križišče cest, ki vodijo s severa na jug in z vzhoda na zahod. Mesto se zaveda svojega tranzit- nega pomena in gostinsko-turis- tične ponudbe, zato nas na vseh vpadnicah nase opozori s pozdravnimi tablami, okrašeni- mi z mestnim grbom. V gornjeradgonski smeri najdemo industrijski del mesta, ki na zunaj kaže kar uspešno po- dobo, dogajanje za industrijski- mi, hladilniškimi, trgovskimi in še kakšnimi plotovi pa tokrat ni bilo predmet najinega razisko- vanja. Takoj za centrom cesta z levim odcepom pelje proti Avstriji. Kmalu za belimi mestnimi bloki z urejeno okoli- co in negovanimi cvetličnimi gredicami je opaziti naselje mo- dernih hiš. Pozornost pritegne tudi lep gasilski dom, ki govori o začetku gasilske dejavnosti v letu 1874 ter vse skupaj popestri z mini gasilskim muzejem. Nad mestom, tudi v avstrijski smeri, je pokopališče. Pred njim velik parkirni prostor, znotraj ograje, pred vežico, pa še večji asfaltni plato, verjetno za žalne sloves- nosti. Nasproti vežice sva opazi- la malce neprijetne ostanke neke vrste gradbene dejavnosti, ki vsiljivo štrli iz siceršnje ureje- nosti tega tihega kraja. Malce moti tudi zabojnik za smeti, ki se ne more pohvaliti s povsem čisto okolico. Pokopališče je ob vsej svoji razprostranjenosti ograjeno z zeleno ograjo. Pozor- nost na njem pritegne poseben, nižji del, kjer so, kot da nisva več v Sloveniji, grobovi opremljeni s čisto majhnimi spominskimi ploščami. Prvič videno in zares presenetljivo. Poti pokopališča so posute z drobljencem z vmes- nimi pasovi trave. V času najine- ga obiska se je videlo, da so ple- vel, ki je silil izpod drobljenega kamenja, poškropili s herbici- dom in se je v vročem soncu počasi spreminjal v nekaj nepri- jetno rumenega oziroma rjavega. Skušnjava zelenih ograjnih ci- pres je tudi to pot prevelika in je marsikoga premamila kot "skla- dišče" odvečne navlake svečk in ostankov cvetja. LEPA NOVA NASELJA z zgornjega sva krenila še v spodnji del Lenarta. Ob cesti, ki se postopoma izgubi med dolins- kimi polji in travniki, preseneti- jo same lepo urejene hiše, nastale v zadnjih desetletjih oziroma le- tih. Za umiritev prometa so poskrbeli s po tremi ležečimi po- licaji, tako so v miru posadili og- romno okrasnega grmičevja in uredili veliko cvetličnih gred, da o domiselnih ograjah ne govori- va. Enaka ugotovitev velja tako za del "mladega" Lenarta, ki se spušča proti hipodromu kot za onega proti industrijski coni. V malo širši okolici velja omeniti nekaj prijaznih jezerc oziroma ribnikov, enega urejajo tudi ob znanem turističnem objektu Agata, ki je po dolgih letih sa- mote končno dočakal gospodar- ja, ki prav ta čas skrbi za zadnje poteze njene končne podobe. V GOZDOVIH NI SMETI Turistično površen pogled v okoliške gozdove ob cestah ne nudi običajnih prizorov, "oboga- tenih" s kupčki in kupi odloženih smeti. Menda so v Le- nartu že dolgo tega začeli orga- niziran boj z odpadki in morda so ga že dobili ali so v bitki vsaj pred okoliškimi mesti. Namesto smeti pa mnogokje opaziva pri- jazna in poučna obvestila o po- menu gozda, povezana s prepo- vedjo odlaganja smeti. Morda prijaznost zaleže več kot le odločna prepoved ali pa nisva imela "sreče", da bi našla kaj otipljivega. Nad vsem opisanim kraljuje z vseh smeri vsaj z visokim stol- pom vidna cerkev sv. Lenarta. Stoji prav v centru mesta in kot poznogotska zgradba izhaja iz prve polovice 16. stoletja. Del obzidja na njenem zahodnem delu je verjetno še ostanek varo- vala pred Turki. Cerkev daje vi- dez temeljito osvežene stavbe s kombinacijo kamnitih temeljev in povsem nove fasade. No- vejšega datuma je tudi fasada na spodnjem župnišču, prav tako na gornji sosednji osnovni šoli. Okolica cerkve kaže praznično podobo s pokošeno travo in rožami. Ni kaj, Lenart v Slo- venskih goricah zapustiva v prepričanju, da se v njem lepo dopolnjujejo pridnost preteklih in sedanjih generacij, podeželje z mestom ter prometno središče z mirno okolico. Jože Braiit Tatjana Mohorko Prijazna dobrodošlica v Lenartu V lenarških gozdovih najdete tudi table z zani- mivi opozorili. Pogled na Lenart iz radgonske smeri. O Lenartu v Slovenskih goricah sva zapisala v glavnem dobre vtise, čep- rav je bilo, sicer v manjši meri, tudi nekaj slabih. Na lestvici z ocenami od ena do deset sva tako Le- nart ocenila z 8,25. Posobna zanimivost gasilskega doma je muzej. Cvetoče grede se lepo podajo tudi blokovskemu na- selju. Pogled na nekoliko nenavaden del pokopališča. Najlepša zgradba v Lenartu je obnovljena cerkev sv. Lenarta. Utrinki z mestnega pokopališča. i|*0DNIK - četrtek, 21. maj 1998 7 I^ŠPERK / SREČANJE PEVSKIH ZBOROV pesem jih /e združila odru dvorane I VI v Majšperku, kjer je v soboto zvečer, ^ maja, potekalo pr\o srečanje šestih različnih pevskih jborov z Dravskega in Ptujskega polja ter obronkov Poho- fja in Haloz, je bilo zapisano Naj pesem združi vse ljudi, {n zgodilo se je prav to, saj se je 110 pevcem ob koncu pri petju znane ljudske pesmi pridružila vsa dvorana. iCot je v pozdravnem nagovoru povedal majšperški župan franc Bezjak, so se zbrali na pobudo tamkajšnjega delavsko- Losvetnega društva Svoboda in moškega pevskega zbora Majšp- erk, poleg pesmi pa so jih zdru- žila pevska oblačila, ki so jih vsem skrbno sešili v šiviljstvu pernol v Majšperku. Vsak od zborov se je predstavil s po tremi pesmimi, prvi pa je nastopil moški pevski zbor kulturnega društva Dobrava pri Ormožu, ki ga vodi Franci Magdič. Zbor deluje že pet let, v njem pa lju- biteljsko prepeva 20 pevcev. V malce okrnjeni sestavi se je kot drugi predstavil mošld oktet iz Skorbe, ki deluje šele drugo leto kot ena od treh sekcij kul- turnega društva Skorba. Zboro- vodja je Branko Purg, njihov predsednik pa je Ivan Ogrinec. Kot tretji so se predstavili domači pevci moškega pevskega zbora DPD Svoboda Majšperk, ki letos praznuje 50 letnico delovanja, uspešno pa ga vodi zborovodja Stanko Vedlin. Kot smo slišali, so majšperški zbor vodili tudi prof. Jože Gre- gorc, Branko Rajšter in Mak- similijan Feguš, med pevci pa so še štirje taki, ki prepevajo od us- tanovitve in bodo praznovali 50- letnico skupaj z zborom. V nji- hovem repertoarju je več kot 120 različnih pesmi ter nekaj sto nastopov v domovini in zame- Sicer pa bomo o njihovem /iibileju - osrednja slovesnost bo 20. junija - posebej poročali. V drugem delu se je kot četrti predstavil moški pevski zbor Ribnica na Pohorju pod tak- tirko Tadeje Vulc, študentke prvega letnika glasbene akademije. V njem prepeva 16 zagnanih pevcev, včasih pa je z njimi prepeval tudi oče maribor- skega župana Križmana. Kot peti so zapeli pevci moš- kega pevskega zbora Obrtnik iz Slovenske Bistrice, v katerem prepeva 26 pevcev, njihova dirigentka pa je prof. Nevenka Gril-Hameršak. Za konec pa so se kot šesti pre- dstavili še pevci mešanega pev- skega zbora župnije sv. Mik- lavža iz Majšperka, ki ga vodi Jože Jager, v njem pa trenutno prepeva 22 pevk in pevcev. In pevci ne bi bili pevci, če svojega druženja ne bi sklenili po pevsko. Kot krona vsega je v dvorani zazvenela Leskovarjeva priredba ljudske Pozimi pa rožice ne cveto. Pevcem so pri tem pridno pomagali skoraj vsi obiskovalci in s tem dokazali resnico gesla večera: Naj pesem združi vse ljudi. S tem so potrdili in pozno v noč nadaljevali tudi stari ljudski rek: Kdor poje, ne misli slabo! M. Ozmec Na srečanju so nastopili tudi člani moškega pevskega zbora DPD svoboda Majšperk, ki letos praznuje 50-letnico svojega pevskega poslanstva. Foto: M. Ozmec PRMOZ / ZLATA POROKA ZAKONCEV KIRIC 50 let zakona •barija in Tomaž Kirič iz Pavlovcev. Foto Zalar. I^fed kratkim sta svojo poročno zaobljubo ponovila Marija Tomaž Kirič iz Pavlovcev 10. Pred 50 leti se je Marija, rojena ^ogrin, od Miklavža poročila na Kiričevo domačijo v Pavlovcih. ^nietija je bila dovolj velika, da bilo zadosti dela za oba. Poleg ^^la na kmetiji, ki ga nikoli ne ^manjka, pa je bilo kmalu dela in j'eselja še z otroki Ivanom, jožekom in Marijo. Družina se povečala še za pet vnukov, 'barija in Tomaž sta zadovoljna. da ju zdravje letom primerno še služi. Zlatoporočenca Marija in Tomaž Kirič sta se svojega ju- bileja zelo veselila in sta prazno- vala v družinskem krogu. Za ju- bilanta je sprejem pripravil tudi župan Vili Trofenik. Zlatoporočencema iskrene čes- titke tudi iz našega uredništva! vki VELIKA NEDEUA / JUBILEJNA, 50. PREDSTAVA Predsfova za pr^klovoi Kulturno društvo Simona Gregorčiča iz Velike Nedelje je minuli petek že natanko 50. ponovilo veseloigro s petjem v treh dejanjih v domačem narečju /adrega za zadregoj. To je gotovo največja uspešnica dramske skupine nas- ploh, saj je celo v profesionalnih gledališčih 50. ponovitev predstave spoštovanja vredna številka. Komedijo je napisal avstrijski pisatelj Streicher, v prleško narečje prenesel in režiral pa jo je Lojze Matjašič, ki je poleg vsega še zaigral glavno vlogo. Njemu so ob 70. rojstnem dnevu igralci predstavo tudi posvetili. Poklonili pa so jo tudi gledalkam in gledalcem, saj je bil vstop brezplačen. S tem delom so velik- onedeljski gledališčniki prero- mali domala vso Slovenijo, gos- tovali pa so tudi v Pliberku na avstrijskem Koroškem. Z njo so se uvrstili na področno srečanje gledaliških skupin severovzhodne Slovenije in se udeležili srečanja amaterskih gledališč Slovenije. Komedijo si je ogledalo več kot 7000 gledal- cev, ki kljub zelo sproščenemu domačemu narečju nikoli niso imeli težav z razumevanjem. V igri se gledalcu predstavi zgodba dveh kmečkih družin, pojavijo se nezakonski otroci, ki povzročijo smešne zaplete, in na koncu si gledalec od smeha od- dahne ob srečnem koncu. Komedija je precej preprosta, nezahtevna, vendar izrazito učinkovita. Popestrena je s spevnimi pevskimi vložki in številnimi izdelanimi zvočnimi efekti. Nasploh je celotna pred- stava izdelana do zadnje pičice natančno. Igralci po toliko ponovitvah z lahkoto drsijo iz prizora v prizor, iz zapleta v zaplet. Predstava je ohranila svoj visoki tempo in svežino. V triletnem nastopanju so morali zamenjati tudi eno igralko. "Ker seje iz tega življenja zaradi bolezni morala posloviti dol- goletna dobra igralka Anica Brin- jevec, jo je zamenjala dotedanja šepetalka Lojzika Jančar. Vemo, da je pokojna Anica v svojem novem domu ponosna na to, da smo, kar smo skupaj začeli, tudi po njenem odhodu nadaljevali. Zato današnjo 50. ponovitev posvečamo tudi spominu na njo," so zapisali v gledališkem listu. Po predstavi so se spominjali številnih zabavnih trenutkov, ki so jih doživeli s predstavo. Na- jbolj je vsem ostalo v spominu, kako je na eni izmed predstav popustila brezova klop in so vsi pristali na tleh. Vendar so to izpeljali tako suvereno, da so bili gledalci popolnoma prepričani, da mora tako biti. Zanimivo je bilo tudi, ko so s kasete izbrisali vse efekte ... Če pa se ni zgodilo nič nepredvidenega, pa so se pre- prosto presenečali z improvi- zacijami in zanimivimi novimi malenkostmi, ki takrat, ko pred- stava že gladko teče, poskrbijo za koncentracijo in zabavo. V uspešnici Zadrega za zadre- goj so nastopili: Matjašičov Lu- jzek, Cvetkova Danica, Kiričof Peter, Lahov Tonček, Jančarova Lujzika, Kosijova Mihaela, Kosijova Darja, Kosi- jova Minka, Vaupotičof Andrej in Kosijof Vika. Pevske vložke sta pripravila Cvitaničova Slavica in Štuhecof Franc. Za tehniko je skrbel Cvetkof Slavek, za luči Žnidaričof Branko, za frizure pa Cvetkova Zdenka. Kulise je uredila Zor- janova Marija, po odru sta jih prestavljala Gašparičof Franček in Cvetkov Marjan. Inšpicient pa je bil Zumbarof Tonček. vki Prizor iz Zadrege za zadregoj Petdeseto Zadrego so Velikonedeljčani posvetili svo- jemu režiserju Lojzetu Matjašiču ob njegovi 70-letnici 8 Četrtek, 21. maj 1998 - TEDNlJ r '•imi^ PTUJ / OD 25. DO 28. MAJA ZBIRANJE NEVARNIH ODPADKOV Zev čfsfe/še okolje v gospodinjstvih nastajajo poleg komunalnih tudi posebni odpadki, ki so zaradi vpliva na zdravje ljudi (škodljivost, strupenost ...) ali na okolje (jedkost, vnetljivost, eksplo- zivnost ...) označeni kot posebni oziroma nevarni odpadki. Ne glede na to, da količine nevarnih odpadkov, nastale v gospodinjstvu, niso primerljive s tistimi, ki nastajajo v in- dustriji, pa predstavljajo razmeroma veliko nevarnost za okolje predvsem zaradi možnega onesnaženja podtalnice in okolja nasploh. S posebnimi odpadki je zaradi njihove strupenosti in nevarnos- ti potrebno ravnati še posebej pazljivo. Ker so težko razgradlji- vi, predstavljajo nevarnost za človeka in okolje še mnogo let za tem, ko jih zavržemo. Nevarnost predstavljajo tako snovi kot em- balaže, v kateri so shranjene. Odstranjevanje teh odpadkov je potrebno prepustiti strokovnja- kom. S sežiganjem ali karšni- mkoli drugim nestrokovnim uničevanjem lahko namreč sebi in okolju naredimo še večjo škodo. V ekološko osveščenih deželah je sistem zbiranja, odlaganja in predelave odpadkov dobro utečena praksa. Da bi v Sloveniji nadoknadili zamujeno, bo potrebno veliko skupnih napo- rov in ekološkega osveščanja odraslih ter otrok od vnca dalje. Samo tako bomo sprejeli sorti- ranje in ločeno zbiranje odpadkov kot nekaj samou- mevnega in koristnega za nas in potomce. Mestna občina Ptuj pripravlja skupaj s podjetjem Kemis Ra- domlje akcijo organiziranega zbiranja posebnih odpadkov iz gospodinjstev. V času akcije, od 25. do 28. maja, bo mogoče odložiti odpadke, kot so: odpadna olja, izrabljeni akumu- latorji in baterije, neuporabna zdravila, ostanki škropiv in em- balaže, neuporabna kozmetika, ostanki čistil, barv, lakov, topil, lepil in smol, onesnažene čopiče, krpe, rokavice in druge kemika- lije. Na zbirnih mestih bo stro- kovno osebje podjetja Kemis odpadke pregledalo, razvrstilo, stehtalo in odložilo v ustrezne sode. Odpadki bodo nato varno prepeljani v Radomlje, kjer jih čaka nadaljnja obdelava. Zbiranje nevarnih odpadkov bo potekalo po naslednjem programu: - v ponedeljek, 25. maja, od 12. do 15.30 ure pred Domom krajanov v Grajeni in pri gasils- kem domu v Kicarju; od 16.30 do 20.30 ure pri Mercatorjevem prodajnem centru v Novi vasi in pri Domu krajanov na Vičavi; - v torek, 26. maja, od 12. do 15.30 ure v Stojncih pri avtobus- nem postajališču ob mlekarni, od 16.30 do 20.30 ure pri Domu krajanov v Budini, od 12. do 20.30 ure na dvorišču stare šole v Markovcih; - v sredo, 27. maja, od 12. do 20.30 ure pred gasilskim domom na Ptuju in na novem parkirišču ob Dravi (stari KOTO); - v četrtek, 28. maja, od 12. do 15.30 ure pri gradu Turnišče in pri Osnovni šoli Hajdina, od 16.30 do 20.30 ure pred Merca- torjevo trgovino Novi dom na Bregu in pri hajdinskem poko- pališču. V času akcije lahko prinesete odpadke na katerokoli zbirno mesto. Pri dostavi odpadkov se je potrebno zavedati, da gre za ne- varne snovi, zato naj bodo v em- balaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega kraja, in kar je še po- membneje, tega nikar ne prepus- timo otrokom. Sodelovanje nas vseh v tej akciji pomeni, zavedati se dejstva, da Zemlje nismo pode- dovali od svojih staršev, temveč smo si jo izposodili od svojih ot- rok. Alenka Korpar STRUMICA/ 18. KONGRES EVROPSKE SKUPNOSTI KARNEVALSKIH MEST Pustni liki Empe leta 2000 v Ptuju v makedonski Strumici je od 8. do 13. maja potekal letošnji 18. letni kongres Evropskega združenja karnevalskih mest (FECC), katerega članica je od leta 1991 tudi Slovenija. Združenje vključuje 48 držav in več kot sto karnevalskih mest iz Evrope in Amerike. Letošnjega kongresa se je udeležilo več kot 80 udeležencev, delegacijo iz Slovenije pa je vodil Branko Brumen, vodja ptujskega kurentovanja, ki je že od leta 1993 predsednik FECC Slovenije in je tudi član predsedstva FECC. Kongresa v Strumici, na katerem so izmenjali organizacijske in marketinške pristope pri organizaciji karnevalov, sta se udelžila tudi predstavnika novega člana združenja - Turističnega društva Slovenske Konjice. Kot je po vrnitvi iz Strumice povedal Branko Brumen, so v okviru letošnjega kongresa izvolili tudi novi upravni odbor združenja, ki ga bo tudi v bodoče vodil Henry van der Kroon iz Nizozemske; Ptujčani ga že dobro poznamo, saj je letos preživel v Ptuju kar štiri nore pustne dni. Za Ptuj je strumiški kongres pomemben tudi zato, ker so sprejeli pobudo predstavnika Ptuja, da se FECC aktivno vključi v projekt Srečanje kurentov in kurentu podobnih likov Evrope leta 2000 na Ptuju, ki ga GIZ Po- etovio vivat kot organizator pripravlja ob 40-letnici kurentovanja leta 2000. Na letošnjem kongresu so se lahko pohvalili tudi z bogato izmenjavo pusmih skupin, ki poteka med posameznimi članicami FECC. Na 38. pmjskem kurentovanju so nastopile skupine iz Italije, Hrvaške in Bolgarije, ptujski kurenti, vile, ruse in kopjaši ter druge skupine pa so se predstavili na karnevalih v Hrvaški, Italiji, Avstriji, Franciji in drugje. V Strumici so napovedali, da bo 19. kongres FECC leta 1999 v Dubrovniku, leta 2000 pa na Tenerifih. MG COGETINCI / PREDSTAVITE KATALOGA IN PROSPEKTA Nova tržna stntegija Na resnično prijetnem kraju - turistični kmetiji Firbas pri Cer- kvenjaku v Slovenskih goricah - so minuli četrtek predstavniki Združenja turističnih kmetij Slovenije, Centra za promocijo tu- rizma Slovenije in avtoiji predstavili prodajni katalog slovens- kih turističnih kmetij in splošno brošuro turistične ponudbe slovenskega podeželja. Z no>imi publikacijami naj bi se začela uresničevati nova tržna strategija komaj decembra lani usta- nnvlienepa Zdmženia slovenskih turističnih kmetii. Prodaja zmogljivosti na turis- tičnih kmetijah temelji na direktni prodaji, le manjši delež zmoglji- vosti tržijo na domačem in tujem trgu nekatere turistične agencije v Sloveniji, sta povedali predstavni- ci ZTKS Vilma Topolšek in Vesna Čuček. Prav zato je za vse kmetije, ki se ukvarjajo s turizmom, zelo pomembna izdaja skupnega pro- dajnega kataloga, ki omogoča di- rektno rezervacijo počitnic na kmetiji oziroma obiska izletniške kmetije. To so potrdile večletne izkušnje, prav tako pa si želijo tudi gostje. Prejšnja leta je katalog tu- rističnih kmetij izdajala turistična agencija VAS, a je šla decembra 1996 v stečaj. Od takrat so bile tu- ristične kmetije prepuščene same sebi in svoji iznajdljivosti. Zadnji katalog turističnih kmetij je izšel leta 1996, torej je bil novi več kot nujen. ZTKS je katalog zasnovala sku- paj s Centrom za promocijo turiz- ma Slovenije, ki je hkrati izdal splošni prospekt za podežejle v nemškem, angleškem, itali- janskem in hrvaškem jeziku v 100.000 izvodih. V njem so splošne informacije; predstavljene so slovenske pokrajine, zemljevid Slovenije, značilnosti ponudbe tu- rističnih kmetij, v njem pa je tudi kartica, s katero lahko tujci pri združenju naročijo prodajni kata- log. Katalog turističnih kmetij Slovenije, ki ga je izdalo združenje, je za tuje turiste obli- kovno in vsebinsko dopolnilo prospekta, ki ga je izdal Center za promocijo turizma Slovenije. Naklada kataloga turističnih kmetij je 24.000 izvodov; 12.000 izvodov je slovenskega, 6000 izvo- dov angleško-nemškega in 6000 hrvaško-italijanskega. Njegovo iz- dajo je omogočilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in preh- rano, ki je prispevalo dve tretjini potrebnih sredstev. Vso strokovno delo in koordinacijo aktivnosti pri projektu je združenju zagotovila Kmetijska svetovalna služba Slo- venije, ki združenju pomaga že od same ustanovitve. V novo tržno strategijo ZTKS sodi tudi nov, svež pristop do vseh njegovih ciljnih javnosti. Tako so brezplačen katalog v drugem tednu maja poslali že 2000 osebam, ki so ga zahtevale v odgovorni kar- tici -prejeli so jo na sejmu ALPE ADRIA in prireditvi Dobrote slo- venskih kmetij. V turistični prilo- gi Dela bo štiri tedne zaporedoma objavljen kupon za brezplačen ka- talog. Prav tako bodo katalogi na voljo na turističnih sejmih doma in v tujini ter na vseh medna- rodnih predstavništvih Centra za promocijo turizma Slovenije. M.TOŠ ORMOŽ / GRADNJA PRIZIDKA BOLNIŠNICE NAPREDUjf Koniano bo v lelu dni Gradbena dela pri prizidku k psihiatrični bolnici Ormož lepo potekajo V pričetku marca so začeli zidavo prizidka k ormoški psihi- atrični bolnišnici. Po besedah odgovornega vodje gradbišča Srečka Tratnika, dela potekajo brez kakšnih posebnosti in ovir. Predvidena dela do tretje gradbene faze z delno finali- zacijo bo izvajalec PGP iz Ljutomera predvidoma končal do 2. marca prihodnjega leta. Omenjena dela so vredna okrog 280 milijonov tolarjev. Doslej so zidali kletne prosto- re, plošče in pritličje. Kletne površine zajemajo okrog 900 kvadratnih metrov, ob izkopu pa so odpeljali kar 2900 kubičnih metrov zemlje. V tem delu bo našla svoj prostor kape- la, garderobe za uslužbence, trim kabinet, tehnične službe in po- dobno. Na gradbišču dela v po- vprečju 35 delavcev, največkrat v podaljšanem turnusu. Podizva- jalci del so tudi ormoški obrtni- ki. Gradbišče je seveda ograjeno in zavarovano, zaradi specifike ustanove pa posvečajo več pozor- nosti varnosti na gradbišču. Sta- ri del bolnice je pod spome- niškim varstvom, zato je seveda videz prizidka prilagojen stari zgradbi. Na pročelju bodo zrasli trije trakti prizidka. vki UUBUANA, PTUJ / VINO MESECA MAJA Anno domini 69 ii pfu/sfre Ideti Vino meseca maja prihaja znova iz ptujske vinske kleti. Komisija ocenjevalcev vin za Veritasov vinski nakupovalni vodnik pod vodstvom dr. Dušana Terčelja je na letošnjem četrtem ocenjevan- ju ocenila 21 polnitev slovenskih vin, vzetih iz prodajne mreže, pretežno zvrsti lanskega letnika. Ocenjevalci so tudi tokrat iskali najugodnejše razmerje med ceno in kakovostjo vina. To je bilo ugotovljeno pri sauvignonu anno domini '69 letnika 1997, donegovanem v ptujski kleti. Po zvrsti vitez cuvee, ki je bil vino meseca aprila, je to že druga polnitev ptujske vinske kleti, ki ji je letos uspelo doseči naziv vino meseca in se postavlja z najboljšim razmerjem med kakovostjo in ceno. Sauvignon anno domini '69 je vrhunsko donegovano polsuho vino z lepo sortno cvetico, z vonjem po zeleni papriki in začimbah. Ljubitelji ptujskih vin bodo v dokaj polnem harmoničnem vinu ob ostan- ku nepovretega sladkorja prepoznali tudi nekoliko višjo kislino, ki tokratnemu vinu meseca daje pri- jetno svežino. Gre za vino z lepo osnovo, ki kljub mladosti deluje šarmanmo in uglajeno, so o vinu meseca maja zapisali ocenjevalci za Veritasov vinski nakupovalni vodnik. Če potrebujete vino za po- sebne priložnosti, je to namig za lažjo odločitev pri nakupu. JB U. / O ČEVLJARSTVU NA KOMISIJI DRŽAVNEGA ZBORA Vendarle bliže sklepnim dejanjem Komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privati- zacije pri državnem zboru je na svoji seji ta mesec med dru- gim obravnavala tudi lastninsko preoblikovanje Čevljarstva Kidričevo. Sprejela je dva pomembna sklepa, na Neodvis- nem sindikatu Slovenije - podružnici Čevljarstvo pa menijo, da so sedaj dosti bliže sklepnim dejanjem pri lastninjenju podjetja. Po njihovem naj bi v podjetju prišlo do številnih nezakonitih postopkov. Tako naj bi bilo podjetje do 1. av- gusta že podržavljeno, do takrat pa mora država odpraviti negativne posledice, ki so nastale v fazi lastninjenja. Prvi sklep nalaga ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, da do 25. maja poda informacijo o ugotovitvah pravilnosti pos- topka lastninskega preobliko- vanja podjetja Čevljarstvo. Dru- gi sklep se nanaša na ministrstvo za pravosodje ter vladno komisi- jo za preprečevanje oškodovanja družbenega in državnega pre- moženja in zavarovanje javnega interesa. Obe strani morata prav tako do 25. maja podati poročilo o postopku lastninskega preobli- kovanja Čevljarstva. Milan Krušič, predsednik NSS v Čevljarstvu, je povedal, da je na seji komisije sam podal krajši kronološki zapis o Čevlja- rstvu, potem ko je podjetje v fazi lastninjenja že pridobilo drugo soglasje agencije, čeprav so pos- topek uspeli ustavitvi in zato še ni prišlo do vpisa v sodni regis- ter. "Za nas je bil to velik korak," je poudaril Krušič, "in menim, da smo sedaj že bliže sklepnim dejanjem pri lastninjenju Čevljarstva. Zanimivo je bilo poročilo Agencije za revidiranje) ki je podala zapis o oškodovanju družbenega kapitala od leta 1993, po sklepih komisije in pra- vosodnem poročilu pa lahko že ugotavljamo, da je v Čevljarstvu prišlo do številnih nezakonitos- ti, država pa bo sedaj morala poskrbeti za sanacijo podjetja iu stanje v podjetju vrniti na tisto izpred let. Povedal bi tudi, da na sodišču teče tudi postopek proti direktorici podjetja Nadi JU' rančič v zvezi s samoimenovan- jem na mesto direktorice; pričakujemo pa tudi, da bo postopek kmalu končan. Že na začetku junija pričakujemo na seji državnozborske komisije pO' novno obravnavo o Čevljarst\'U- T. Mohork« i|*0DNIK - četrtek, 21. maj 1998 9 0Rf/lOŽ / POGOVOR O ZDRAVJU / drugih predelih Sloveniie iiviio bolie in dlie j^valitcta posameznikovega življenja se med drugim kaže tudi , pričakovanem trajanju življenja. V razvitem svetu je pov- prečna pričakovana starost čez 75 let, pri ženskah nekoliko višja kot pri moških, t endenca je naraščajoča. Ob tem pa je pričakovana starost v Afriki okrog 50 let ali celo manj. Kar okrog 25 let imamo več na voljo kot v nerazvitih delih sveta. Zakonitosti, ki veljajo za svet, 2 seveda vladajo tudi v naši ^2avi. Na dnevu zdravja, ki je bil letos prvič organiziran v sloven- jem parlamentu, je sociolog M. jjanžek opozoril na razlike v pričakovanem trajanju življenja ped slovenskimi občinami v začetku osemdesetih in devetde- jgtih let v Sloveniji. Razlike so za evropske razmere velike: v naj- bolj depriviligiranih krajih lahko pričakujejo moški in ženske v povprečju 6 let krajše trajanje ^vljenja kot v najbolj razvitih področjih Slovenije. V devetdese- tih letih ostajajo na dnu lestvice pri ženskah še vedno nekdanje občine Ormož, Lenart, Slovenske Konjice in Hrastnik, pridružili pa sta se jim še občini Brežice in Krško. Pri moških so na najs- labšem občani nekdanje ptujske občine, Lenarta, Slovenske Bi- strice, Ruš, Šmarja pri Jelšah in še nekaterih. Pred časom je o vzrokih tunrljivosti pri nas govo- rila dr. Mateja Kožuh Novak. Po objavi podatkov v različnih me- dijih so se na Kogu in sploh na našem koncu Slovenije pojavile precejšne zamere in užaljenost. TEDNIK: Kaj vam je dalo misliti, da ste se pričeli ukvar- jati s to tematiko? Dr, M Kožuh Novak: "Zadnjih 10 let se poklicno ukvarjam z zdravstvenim staiijem slovenske- ga prebivalstva. Že ko sem leta 1989 naredila prve primerjalne inalize umrljivosti, me je začelo mučiti vprašanje, zakaj take razli- ' ke v prezgodnji umrljivosti med dovenskimi pokrajinami in kako \i\iih bilo mogoče odpraviti. V adnjem desetletju je bilo v stro- iovni literaturi objavljenih veli- Ito raziskav, ki so vse po vrsti do- Itazovale, da ima zdravstveno varstvo malo vpliva na prez- godnjo obolevnost in umrljivost prebivalstva. Finci so izračunali, da je le 8 odstotkov smrti pri moških in 13 odstotkov pri žen- skah moč pripisati boleznim, kjer dobro organizirana in uspo- sobljena zdravstvena služba lahko zniža umrljivost. Večina prezgodnje obolevnosti in umrlji- vosti je funkcija osebnega in družinskega standarda ter razvi- tosti okolja, v katerem ljudje živi- jo. Bolj ko si reven sam ali je rev- no okolje, v katerem živiš, večjo verjetnost imaš, da boš prej zbo- lel in prej umrl. Pri ocenah, kdo sodi med revne in kdo ne, ni po- membno le to, kaj in kje delaš in iiMš denar za zdravo prehrano 'n bivališče, za možnost aktivne rekreacije in za primeren počitek, pre tudi za stopnjo izobrazbe, lastno in povprečno izobrazbo okolja, v katerem živiš, za dostop ^lo informacij, do možnosti šolan- do primernega zdravstvenega l-arstva, za možnosti spreminjan- ji življenjskih navad, za možnosti Komuniciranja s širšim okoljern - '^^ste, telefon, motoriziranost. Če Upoštevamo vse naštete pokaza- telje revščine, bolje rečeno depri- ^iligiranosti, pa imamo že pre- '^ejšen del odgovora, zakaj neka- tere pokrajine v Sloveniji zaosta- '3)0 za drugimi." TEDNIK: Na tak način se f^ga vprašanja naši strokovn- doslej niso lotevalil? I^r. M. Kožuh Novak: "Marsi- kateri strokovnjak v Sloveniji ve ? podatke o razlikah med pokra- |jnami, ki niso umestne, ki so kri- 'cne in državi niso v čast." 'prebivalci ^tujsko- ^rmoškega ^BMOČJA i rajo prej Kako vas je pot za- "esla prav na Kog? Dr. M Kožuh Novak: "Leta 1995 sem se kot strokovnjakinja javnega zdravstva, od ministrstva za zdravstvo zadolžena za koordi- nacijo aktivnosti na področju promocije zdravja, in kot poslan- ka državnega zbora lotila pilot- skega projekta krepitve zdravja na podeželju. Projektov promoci- je zdravja v lokalni skupnosti je namreč tudi v razvitem svetu malo. Na podlagi podatkov o prezgodnji umrljivosti sem se od- pravila na vzhodno Štajersko. V krajevno skupnost Kog me je po- vabil znanec, ki je slišal za moje načrte." TEDNIK: So naši kraji v kate- goriji depriviligiranih? Dr. M. Kožuh Novak: "Da Ormož sodi med take kraje, mi je pokazala primerjalna analiza pet- letne umrljivosti 20 do 64 let sta- rega prebivalstva med ptujsko- ormoškim področjem in ostalo Slovenijo. Že tedaj sem naletela na problem, kako predstaviti lju- dem podatke, da jih bodo znali izkoristiti. Analiza je pokazala pričakovane rezultate: prebivalci ptujskega in ormoškega geograf- skega območja umirajo prej kot prebivalci ostale Slovenije zaradi bolezni obtočil, poškodb in za- strupitev, zaradi bolezni prebavil in dihal, in to tako moški kot žen- ske. Presenetila pa me je visoka razlika v uim-ljivosti žensk zaradi bolezni prebavil, kjer gre večina tipirljivosti na račun jetrne ciro- ze. Vzrokov za ta pojav na ptuj- sko-ormoškem področju ne poz- namo, res pa je, da je velika večina jetrne ciroze v Sloveniji povzročena s prekomernim pit- jem alkohola." TEDNIK: Po objavi teh po- datkov v različnih medijih ste razjezili predvsem Kogovčane in tudi drugi niso bili ravno- dušni. Dr. M. Kožuh Novak: "Name kot na prinašalko slabe vesti se je znesla jeza lokalnega prebivalst- va, češ da jih sramotim, ker govo- rim, da so na Kogu pijanci. Da jim uničujem možnosti v tiu-iz- mu, so mi dejali tisti, ki so mi odprto povedali^ svoje mnenje, kar zelo cenim. Še več pa je bilo takih, ki ^so govorili za'inojim hrbtom. 'Župan je jezen na vas,' mi je dejal Kogovčan. Upokojen- ci so se menda dogovorili, da bodo bojkotirali predavanje, ki smo ga organizirali v okviru pro- jekta. Res jih je bilo manj, a v lastno škodo. Ko sem županu ormoške občine predlagala, da pridem s podatki na sejo občin- skega sveta, ni bil preveč nav- dušen. 'Pazite,' mi je dejal, 'Vaši kolegi pravijo, da se igrate z majhnimi številkami.' Teorijo o majhnih številkah sem že slišala. Ko sem opozorila republiške strokovnjake na visoko umrlji- vost nosečnic in porodnic v letu 1996 - umrlo jih je šest - so se ne- kvalificirani strokovnjaki tolažili, da je to naključje in da so to le štiri ženske več kot prejšnje leto. Lahko si razlagamo tako, lahko pa tudi tako, da nam šest nosečnic v enem letu ni umrlo . vsaj 15 let in da je to trikrat več kot leto pred tem. Da ne govorim o tem, da so bile to mlade ženske, matere ali potencialne matere, katerih večina je umrla zaradi vzrokov, zaradi katerih ženske v razvitem svetu ne umirajo več." večino smrti bi bilo mogoče preprečiti TEDNIK: Kakšne pa so šte- vilke umrljivosti za naše okol- je? Dr. M Kožuh Novak: "V letih od 1987 do 1996 je v Ormožu umrlo 434 moških, starih od 20 do 64 let, petina jih je bila mlajša od 45 let. 122 jih je umrlo zaradi bolezni obtočil, 10 od teh je bilo mlajših od 45 let. Od 94 umrlih zaradi poškodb jih je bilo 42 mlajših od 45 let in od 59 umrlih zaradi bolezni prebavil jih je bilo 11 mlajših od 45 let. Pogosteje kot drugod po Sloveniji umirajo ormoški moški predvsem zaradi bolezni obtočil in prebavil. Zara- di bolezni obtočil umre v Ormožu 58,7 moških, v ostali Sloveniji pa 40,9 na 1000 prebi- valcev, starih od 44 do 64 let. Za- radi bolezni prebavil jih umre 25,2, v ostali Sloveniji pa le 16,3 moških na 1000 prebivalcev." TEDNIK: Kakšno pa je stanje pri ženskah? L»r, M Kožuh Novak: "V zadnjih desetih letih je v Ormožu umrlo 194 žensk, starih od 20 do 64 let. 21 jih je bilo mlajših od 45 let. Največ, 6 od teh mlajših od 45 let, jih je umrlo zaradi bolezni prebavil, 5 zaradi raka. Sicer so tudi pri ženskah na prvem mestu smrti zaradi bolezni obtočil, umrlo jih je 60, 3 mlajše od 45 let. Na drugem mestu je smrt zaradi raka - 59 in na tretjem smrt zara- di bolezni prebavil - 36 primerov. Razlike v umrljivosti so pri žen- skah v primerjavi Ormoža z osta- lo Slovenijo pri umrljivosti zara- di bolezni obtočili in prebavil večje kot pri moških. V Ormožu je bila desetletna umrljivost zara- di bolezni obtočil pri ženskah, starih med 45 in 64 leti, 26,5 žen- ske na 1000 žensk te starosti, v os- tali Sloveniji pa 15,2 na 1000. Za- radi bolezni prebavil je bila umrljivost pri ormoških ženskah 13,5 na 1000, pri ostalih prebival- kah Slovenije pa 6,9 na 1000, to- rej skoraj dvakrat manjša. Vašim bralcem prepuščam oceno, ali se jim zdijo navedene številke majhne ali velike. Za otroke, ki so ostali brez mater in očetov, je ena sama smrt usodna za celo življen- je." TEDNIK: Bi bilo mogoče šte- vilo teh smrti zmanjšati? Dr. M. Kožuh Novak: "Za stro- kovnjake, ki znajo brati številke in ki delajo za dobro prebivalstva, je pomembna vsaka smn, ki bi jo bilo moč preprečiti. Med prej naštetimi smrtmi bi jih bilo moč z boljšo skrbjo države za zdravje prebivalstva preprečiti večino." alkoholizem je socialna bolezen TEDNIK: Kako boste nadal- jevali svoje delo? Dr. M. Kožuh Novak: "S kole- gi, vrhunskimi strokovnjaki raz- ličnih področij, se dogovarjamo o interdisciplinarni raziskavi vzro- kov prezgodnje umrljivosti v vzhodni Sloveniji. Upam, da nam bo uspelo dobiti sredstva mi- nistrstva za znanost in tehnologi- jo. Vsekakor je treba številke, ki jih zbira dnevna statistika, ople- menititi z občutljivejšimi podat- ki, če hočemo natančnejše odgo- vore na zastavljena vprašanja. Na t, da gre pri prezgodnji umrlji- vosti zaradi prebavil v veliki meri za prekomerno pitje alkohola, strokovnjake in znanstvenike na- vajajo različna dejstva. Slovenija je po količini porabljenega čiste- ga alkohola na prebivalca četrta v Evropi, po umrljivosti zaradi je- terne ciroze pa takoj za štirimi državami nekdanje Rusije in Madžarsko. Alkoholizem ni raz- vada, je socialna bolezen, saj nudi ljudem v.stiskah beg od boleče re- alnosti, jim nadomesti hrano in jim trenutno olajša stiskej je predvsem problem revnih. Živl- jenje mnogih žensk na sloven- skem podeželju je bolj brezper- sj)ektivno kot življenje moških. Ženske so tihe, samotne pivke, ki jih pozno spoznamo, ko jim večinoma ni več mogoče pomaga- ti. Nedvomno pa jc za vinorodne kraje pomembno tudi dejstvo, da je vino edina hrana, ki je je v obil- ju in ki ostaja. Tudi to dejstvo ut- egne imieti pomemben delež pri večji obolevnosti zaradi bolezni prebavil v teh krajih. Seveda pa sta zadnji ugotovitvi le hipotezi, ki ju bo treba v raziskavi šele do- kazati." viki klemenčič ivanuša Dr. Mateja Kožuh Novak SILVESTER VOGRINEC: ZIVUENJE PO SMRTI 9 Pekel "V peklu prevladujejo ljubezen do sa- mega sebe, želja po moči in ugledu, težnja po vladavini in samozadostnost. Duše živijo v mestih, kjer vladajo splet- ke, prevare, vojne, zavist in laži," pravi Emanuel Svvedenborg v knjigi Nebesa in njihova čudesa in pekel, po tem, kar sem slišal in videl. GOSPOD JE VLADAR PEKLA v krščanski miselnosti prevladuje pre- pričanje, da peklu predseduje en sam hudič. Ta naj bi bil ustvarjen kot angel luči, a ker se je uprt, je bil s svojo vojsko vred vržen v pe- kel. To prepričanje se je uveljavilo zaradi tega, ker so v Besedi omenjena imena hudič, satan, Lucifer. Toda "s temi imeni je mišljen pekel, pri čemer hudič pomeni pekel zadaj, kjer živijo najhujši demoni, imenovani tudi geniji zla, satan pekel spredaj, kjer živijo manj hudobni, imenovani tudi zli duhovi, Lu- cifer pa tiste, ki pripadajo Babelu oz. Babilo- nu in katerih moči segajo celo do nebes. Da ni nobenega Hudiča, kateremu bi se pokora- val pekel, je razvidno iz tega, da vsi, ki so v peklu, tako kot vsi, ki so v nebesih, izvirajo iz človeškega rodu. In kakor je Gospod Bog nebes, tako je tudi vladar pekla, kajti če ne bi imel moči, da brzda peklenske vstaje in uzda tamkajšnje brezumje, potem bi se že davno podrlo ravnovesje med nebesi in peklom," razlaga Svvedenborg. Kako Gospod vlada peklu? Posamezne pekle nadzirajo angeli, ki jim je dovoljeno gledati vanj in brzdati tamkajšnje nemire. Včasih angeli celo sami pridejo tja in s svojo navzočnostjo umirijo brezumje peklenskih strasti. Edini način za brzdanje nasilnosti in besa tistih, ki bivajo v peklu, pa je strah pred kaznijo. Kazni je namreč veliko vrst, od lažjih do najtežjih, odvisno pač od teže hudodel- stev. Večini tamkajšnjih prebivalcev vladajo tisti zvijačneži, ki znajo preostale s kaznimi in ustrahovanjem pripraviti do pokorščine in sužnosti. RAVNOVESJE MED NEBESI IN PEKLOM Da bi karkoli nastalo, mora med vsem, kar je, vladati ravnovesje. Brez ravnovesja nI ne delovanja ne nasprotnega delovanja, zato ravnovesje obstaja med dvema nasprotu- jočima si silama. S tega vidika med nebesi in peklom vlada stalno ravnovesje. Iz pekla se nenehno dviguje težnja po delovanju zla, iz nebes pa se spušča prizadevanje po delo- vanju dobrega. Pekel se tako kot nebesa deli na skupnosti in teh ni nič manj kot onih v nebesih, zakaj vsaka nebeška skupnost ima svoje nasprot- je v peklu. Peklenske skupnosti se ločijo po zlu in lažeh, kakor se nebeške ločijo po do- brem in resnici. In ker nič ne more obstajati brez svojega nasprotja, Gospod nenehno skrbi za to, da ima vsaka nebeška skupnost nasprotje v kaki peklenski skupnosti. In ka- kor je nasplošno troje nebes, tako je tudi tro- je peklov; najnižji, ki je nasprotje notranjih alt tretjih nebes, srednji, ki je nasprotje srednjih ali drugih nebes, in najvišji, ki je nasprotje zunanjih ali prvih nebes. DUH SI SAM IZBERE PEKEL Mnogi kristjani verujejo, da Bog odvrne svoj obraz od človeka in ga pahne v pekel, ker se je spričo njegovih grehov pač ujezil nanj. Toda če razumemo, da je Bog Dobro samo. Ljubezen sama in Usmiljenje samo, tedaj dojamemo, da Dobro nikomur ne more prizadejati hudega ter da Ljubezen in Usmil- jenje ne moreta zavreči človeka, saj bi to bilo v živem nasprotju z njunim bistvom in po- temtakem tudi v samem nasprotju z Bogom. Ko se človek po smrti znajde v svetu du- hov, se sam odloči, ali bo šel v nebesa ali v pekel, odvisno pač od tega, kakšna vrsta lju- bezni ga vodi. Gospod vsakega duha prite- guje k sebi tako z angeli kot z vplivi iz nebes. Toda zli duhovi se iztrgajo Gospodovemu objemu in se po svoji svobodni volji mečejo v pekel, ker jih le-ta bolj privlači od nebes. Ker so na svetu živeli v zlu, si po smrti ničesar ne želijo bolj, kot da bi bili tam, kjer je njihovo zlo. torej v peklu. ŽIVLJENJE V PEKLU Iz vsakega pekla se širi sfera poželenj tis- tih, ki tam prebivajo. Kadar to sfero zazna nekdo, ki ga obvladujejo podobne sle, jih v srcu začuti kot slast, saj sta sla in slast eno. V duhovnem svetu se nihče ne more upreti svojemu poželenju, saj le-to pripada njegovi ljubezni, ljubezen njegovi volji, volja pa nje- govi naravi, v onostranstvu pa se vsi ravnajo po svoji naravi. Ko torej duh po svoji svobodni volji vstopi v pekel, najprej naleti na prijazen sprejem, za- radi česar pomisli, da je prišel med prijatelje. A to traja samo nekaj ur. Medtem si ga drugi ogledajo in ocenijo, koliko premetenosti pre- more. In ko je to opravljeno, se spravijo na- denj in ga nadlegujejo na vse mogoče načine in vedno bolj neusmiljeno. To storijo tako, da ga popeljejo globlje v pekel, zakaj čim globlji je pekel, tem hudobnejši so nje- govi duhovi. Zatem ga začnejo okrutno trpinčiti in kaznovati. To traja tako dolgo, dokler ga ne ponižajo v najbolj bednega sužnja. Ker pa se v tamkajšnjih krajih upor- niške vstaje kar vrstijo, saj vsakdo hoče biti največji in kar gori v sovraštvu do drugih, se kmalu zgodi nov prevrat. Prizorošče se za- menja, zasužnjeni so osvobojeni, da lahko pomagajo kakemu drugemu zlodeju zasužnjevati druge; in spet najrazličnejše muke zadenejo tiste, ki se nočejo podrediti in po pasje ubogati - in tako na vekov veke. Takšne so torej peklenske muke, ki se jim pravi tudi peklenski ogenj. Zaradi ponavlja- jočih se vojn in bitk za oblast so njihova biva- lišča oz. mesta v nenehnih ruševinah in po- goriščih. Škripanje z zobmi (ki jih v zvezi s peklom omenja Biblija) pomeni spor in boj med lažmi oz. med tistimi, ki živijo v lažeh in drug drugega prezirajo, sovražijo, zasmehujejo, zaničujejo in psujejo. Vsa ta zla se razvne- majo v vsakovrstne togotne spopade, saj se vsakdo bije za svojo laž in jo razglaša za re- snico. Ti spori in boji se zunaj peklov slišijo kot škripanje z zobmi. Svvedenborg omenja, da so prebivalci pe- klov nepopisno grdi in odurni, vendar pa sebe doživljajo kot lepe. Njihov videz izraža podobe prezira do drugih, podobe sovraštva in maščevalnosti ter podobe groženj do tis- tih, ki jim ne izkazujejo dovolj spoštovanja. Svvedenborg prav tako ugotavlja, da so to vse podobe ljubezni do samega sebe in lju- bezni do sveta ter da vsa zla, ki se kažejo v njih, izvirajo prav iz teh dveh ljubezni. Ti dve ljubezni pa vladata peklom in tudi delata pe- kel; tako kot ljubezen do Gospoda in ljube- zen do bližnjega vladata v nebesih in tudi de- lata nebesa. Iz tega izhaja, da sta si peklens- ki in nebeški vrsti ljubezni diametralno na- sprotni. 10 četrtek, 21. maj 1998 ■ TEDlilK Kuharski nasveti Špinaia Večina listnate zelenjave zahteva pri pripravi obilico surovega masla, ki ga nekatere gospodinje in kuliarji zamenjajo z mar- garino, svinjsko mastjo, raztaljeno slanino in olivnim oljem. Nekoliko grenki okus te zelenjave ublažimo s kratkim blanširanjem oziroma kuhanjem. Za gojeno špinačo je značilno , da ima izrazitejši okus, njeni listi pa so čvrstejši. Pogosto slišimo, da špinača vsebuje veliko pomemb- nih mineralnih snovi, kot je žele- zo, in veliko vitaminov, vendar to velja samo, če uživamo surove špinačne liste, s kuhanjem skoraj vse minerale in tudi večino vita- minov tmičimo. V drugih državah, sploh v ZDA, uživajo približno enake jedi, ki so pripravljene iz surove špinače. Tako je za njih značilna laepka solata iz špinačnih listov, ki jo obogatijo s sirom, ki zori s plemenito plesnijo, ali slanino, pogosto pa dodajo kar oboje. V Franciji jedem dodajajo špinačo in je torej dodatek ali kot ena iz- med osnovnih sestavin jedi. Jedi, ki vsebujejo špinačo, nosijo ozna- ko a la florentine, kar ponazarja , da je njihova sestavina špinača. Špinačo lahko ponudimo h krepkim, pa tudi k delikatnim je- dem, enako dobro se ujema z riba- mi, govedino in jajci. Kar s težavo bi naštela živila, s katerimi se ne ujema. Začimbe in dodatki, ki jih najpogosteje uporabljamo pri nje- ni pripravi, so muškatni orešček, limona, sol, poper, smetana in sir. Pri nas iz špinače najpogosteje pripravljamo špinačno juho, kremno špinačo, lasanje s špinačo in skuto, špinačno juho z avoka- dom, špinačne timbale, kot prilo- go pripravljamo špinačo po ang- leško, z bešamel omako, s pršutom ali slanino, zapečeno, špinačni puding in še kaj. Lasanje s špinačo in skuto pri- pravimo tako, da si pripravimo re- zančevo testo za lasanje in ga v slani vodi skuhamo al dente ozi- roma ne do konca. Nadev pripra- vimo tako, da vzamemo 1 kilo- gram špinače, ki smo jo na hitro skuhali in fino sesekljali. Posebej v ponvi stalimo 10 dekagramov masla, na njem prepražimo kuha- no in sesekljano špinačo, odstavi- mo in nekoliko ohladimo, pri- mešamo pol kilograma pretlačene skute, dodamo sol, poper in muškatni orešček. Prilijemo malo bešamel omake. Vsega skupaj po- trebujemo 1 liter bešamel om^e, ki jo pripravimo tako, da na maslu ali margarini prepražimo 4 žlice moke, a le toliko, da ne spremeni barve, zalijemo z 1 litrom mleka in dobro prevremo, začinimo s soljo, poprom in muškatnim oreščkom ter do mlačnega ohladi- mo. Mlačni omaki dodamo dva rumenjaka in trdi sneg 2 beljakov. Ploščat model, ki zadostuje za 6 do 8 oseb, namažemo z margari- no, na katero položimo kuhano testo, nanj nadev, po vsakem na- devu prelijemo še malo bešamel omake in narahlo potresemo s parmezanom ter postopek ponav- ljamo tako dolgo, da je model poln. Zadnja plast naj bo bešamel omaka, parmezan in nekaj koščkov surovega masla. Lasanjo pečemo pri temperatm-i 200 sto- pinj C pol ture. Inačica lasanje s špinačo in skuto je lasanja alla bo- lognese, ki jo pripravimo tako, da skutoi nadev nadomestimo z 1,5 bolonjske omake. Lahko pa si pripravite špinačne polpete. Špinačo prav tako na hi- tro prevremo v slani vodi in jo fino nasekljamo. Posebej iz masla in moke naredimo svetlo prežgan- je, ki ga zalijemo z malo mleka in kuhamo tako dolgo, da nastane gosta omaka. Odstavimo, pri- mešamo sesekljano špinači, nari- ban sir, jajce sol in poper. Iz mase oblikujemo polpete, jih povaljamo v moki, jajcih in drobtinah ter ocvremo v vročem olju. Špinačnim polpetam lahko doda- te tudi malo kuhane polente. Tako pripravljene špinačne zrez- ke lahko na vroči maščobi samo opečemo. ŠPINAČNE POLPETE; Potrebujemo: - 80 dag špinače (sveže); če upo- rabite kuhano, je lahko polovico manj -10 dag masla - 2 jajci - 2 dl mleka - 4 dag moke - moka, jajce, drobtine za pani- ranje - sol, poper - 8 žlic kuha- ne polente (le takrat, če jih pečete ali sami želite) Nada Pignar, učiteljica kuharstva KRVODAJALCI 5. MAJ - Ivan Hentak, Gubčeva 5, Ruf, Janko Petek, Trubarjeva 9, Ptuj, Robert Krajnc, Htaponci 52, Boris Čeh, Prerad 43, Smitjan Kovačec, Slo- mi 1, Vinko Cvetico, Hlaponci 53, An- ton Kožar, Htaponci 35, Vincenc Cvet- ko, Htaponci 53, Jože Horvat, Vinta- rovci 26, Milan Marinič, Kicar 11 t/a, Jože Šegula, Potenšak 16, Milka Ba- bosek, Stuki 5/a, Mira Toplak, Spuhlja 43, Zdravko Možina, Rimska pl. 13, Ptuj. 7. MAJ - Boris Vukan, Dr. Kovačifia 4, Ormož, Edi Veršič, Bukovci 152,Met- ka Rast, Žabjak 26/c, Franc Šuen, Juršinci 88, Janez Zavec, Zg. Lesko- vec 9/b, Franc Križnjak, Brezovec 22, Josip Hajdinjak, Ut. 25. maja 8, Ptuj, Anton Bauman, Lovrenc na Dr. poiju 2. Franc Murko, Gorca 6, Marija Topo- lovec, Zg. Leskovec 11, Albina Vršič, Ribiška pot 9, Ruj, Franc Pišek, Stari Log 56. Slavko Horvat. Varaždinska 17, R Hrvaška, Zdenka Cebe, Ptujska 65, Pragersko. fvan Klinger, Križni Vrh 66, Tonček Čeh, Kungota 93, tgor Škerbot, Dupteška 335/a, Maribor. Boris Kurbus, Prepelje 42, Josip Ko- kot, Apače 39, Janez Golob, Kicar 140/c, Ivan Pemat, Ul. 25, maja 8, Ptuj, Branko Ivančič, Hrastovec 73, Jure Novak, Cirkovce 22, Martin Po- lak, Starše 55/b, Avgust Bec, Mezgov- ci 10, Voja Veličkovič, Potrčeva 48, Ptuj, Dušan Kosec, Vinski Vrh 84. Dušan Mlakar, Trniče 60/a. Stanko Nipič.Zg. Korena 33. PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 1 73. NAD Zairoli, družina in duševno zdravie 34, nadaljevanje Nevrotično pogoje^ ni zakonski kon- flikti - 16,nad. Nevrotični zakon - 12, nad. Partnerji narcistiČnih ljudi ima- jo nekaj skupnega. Medtem ko so narcisti egoisti, so njihovi partner- ji altruisti. V bistvu so to Ijuaje, polni občutkov manjvrednosti in prepričanja, da niso vredni ljubez- ni. Večinoma so skromni, zadržani in se brez pravega odpora odrekajo in prilagajajo. Na prvi pogled je videti, da prenašajo svoje ideale na partnerja in ga doživijo kot nadomestni Jaz. Tako bi skle- pali, da se oba lepo dopolnjujeta: eden ve, da ni nevarnosti za še večjo in bolečo izgubo Jaza, saj ga partner idealizira, drugi pa ne vidi nevarnosti, da bi moral še naprej trped zaradi občutkov manjvred- nosti, saj vse svoje želje izpolnjuje kot del svojega "grandioznega" partnerja. V resnici partner narcisa še zda- leč ni tako skromen, le da svojih želja ne upa uresničiti, ker se jih sramuje in čuti ob njih težke občutke krivde. Dejstvo, da jih tis- to, česar si sami ne upajo, pri nar- cistu ravno privlačuje, saj so tega tedaj deležni vsak kot partner, je le ena plat. Hkrati pa jim to, da je narcist tako zelo odvisen od njih, daje tudi določeno moč nad njim. Partner narcista se potemtakem rad žrtvuje in zanika, zato da dvig- ne Jaz nekoga drugega, s katerim se potem idendficira in tako rekoč krepi prek njega in z njim samega sebe. Toda tisto, kar se pri tem do- gaja in postopoma postane vir konfliktov, je, da se meja med obe- ma počasi stopi. V bistvu partner počasi poskuša isto taktiko kot narcist drugega tipa, le s povsem drugim predznakom. Narcističnemu zakoncu začne pretirana bližina med partnerjema postopoma presedati, posebno če ogroža njegovo dorainantnost in če ga parner sili k izpolnjevanju vedno večjih svojih idealov. Naj- prej so na dnevnem redu očitki, da ga partner preveč utesnjuje, obve- zuje in je nenasitoo zahteven. Kmalu za tem izbruhnejo tudi re- sni prepiri, v katerih skuša narcist z razvrednotenjem parmerja, zmerjanjem, brezobzirnostjo. I hladnostjo m z drugim znova 1 vzpostavili distanco. Ta je v začetku obupan. Ker je povsem živel za partnerja in se je odrekel samemu sebi, se čuti v svojih upijj razočaran in ogoljufan. Njegov obup je toliko večji, saj razen svo- jega narcističnega partnerja res I nima nikogar. Zato se mu tudi ni pripravljen kar tako odreči. Avtorji, ki so se ukvarjali s taki- mi zakoni, ugotavljajo, da je značilno, da partner narcista rajši j živi v lažni predstavi o njem, pa j naj bodo dejstva še tako očitna; pri 1 tej predstavi vztraja še celo po j ločitvi. Zato v konfliktih narcis- j tičnega zakona pogosto sprejme I partner narcistov poskus po dis- I tanci z besedami; "Dobro te poz- nam in vem, da v osnovi sploh ne misliš tako," ali: "Vera, da si dober človek, le živčen in utrujen si zara- di napornega dela." V mnogih pri- merih s tem ravnanjem skoraj po- polnoma razoroži svojega partner- ja. Ker pa tudi ta ne popusti, se konflikti v teh zakonih lahko vlečejo dalje in postanejo osrednje sredstvo dokazovanja lastne vred- nosd in polasutve drugega. Naslednjič pa o anksiozno-de- presivnem zakonu. mag. Bojan Šinko PRAVNI NASVETI / PIŠE: MIRKO KOSTANJEVEC Smimi kmri^m mmmdk mlk^ Zadnje nadaljevanje Ker je ta članek informativnega značaja in na- menjen prava neveščim čitalcem, mnogih določil iz Zakona o upravi in iz Zakona o upravnem spo- ru podrobno ne prikazujem, kot npr. dela sodni- kov itd. Iz omenjenih zakonov pa prikazujem v glavnem le tiste določbe, ki prispevajo čitalcem k njihovi splošni izobrazbi in ki bi jim koristile v primerih, če bi se kot stranke udeležili v upravnih sporih. # Kdaj sodišče v upravnem sporu ne sme do- voliti poravnave Sodišče ne sme dovoliti sodne poravnave, ki bi bila v nasprotju z javno koristjo (čl. 55 ZUS). # Mirovanje postopka V upravnem sporu ni mirovanja postopka. Če toženec ne pride na glavno obravnavo, se ta kljub temu opravi. Če ne pride na obravnavo nobena od strank ali če ne pride tožnik, lahko odloči sodišče brez glav- ne obravnave (čl. 56 ZUS). # Začasna odredba Tožnik lahko zahteva izdajo začasne odredbe tudi za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, predvsem pri trajajočih pravnih razmerjih, verjetno izkaže za potrebno, da se odvrnejo hujše posledice ali gro- zeče nasilje ( 69 čl. ZUS). # Pritožba Členi 70 - 79 ZUS vsebujejo določbe o pritožbi zoper sodbo oz. sklep, izdan v%pravnem sporu na prvi stopnji. Pribožba se lahko vloži v petnajstih dneh od vročitve prepisa sodbe strankam. Vloži se pri sodišču, ki je izdalo sodbo oz. sklep na prvi stopnji. Vrhovno sodišče ne sme spremeniti sodbe sodišča prve stopnje v škodo stranke, ki se je pri- tožila, če se je pritožila samo ona. Sodba se sme izpodbijati zaradi bistvene kršitve določb postop- ka v upravnem sporu, zaradi zmotne uporabe ma- terialnega prava in zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tu naj opozorim na določbo v 71 čl. ZUS, ki določa, da sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in dokaze le, če izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma pred- ložiti do konca glavne obravnave, če je postopek tekel brez glavne obravnave, pa do konca postop- ka na prvi stopnji. Večina določb v omenjenih členih pa se nanaša na delo Vrhovnega sodišča v zvezi z reševanje pri- tožbe. # Zahteva za varstvo zakonitosti Členi 80 - 85 ZUS vsebujejo^oločbe, ki se nanašajo na zahtevo za varstvo zSonitosti. Tako zahtevo lahko vloži vrhovni državni tožilec zara- di bistvene kršitve določb postopka o upravnem postopku ah zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Zahtevo, ki pa ne zadrži izvršitve pravnomočne odločbe, zoper katero je vložena, je treba vložiti pri Vrhovnem sodišču v treh mesecih od tedaj, ko je bil stranki, v korist katere je bila izdana odločba, vročen njen prepis. Vrhovno sodišče opravi svoje delo v zvezi z zahtevo za varstvo zakonitosti tako, kot je to določeno v prej imenjenih členih ZUS. # Obnova postopka Postopek, ki je bil pravnomočno končan s sod- no odločbo, se na predlog stranke obnovi, če za tf obstajajo v 85. čl. ZUS navedeni razlogi. Obnova postopka se lahko zahteva najpozneje v 30 dneh, odkar je stranka zvedela za obnovitveni razlog oziroma odkar bi ga lahko uporabila. Po petih letih od pravnomočnosti odločbe se obnova ne more več zahtevati, razen če se odločba opira na sodbo, ki je bila izdana v kazenski ali ci- vilni zadevi, ta sodba pa je bila pozneje razveljavl- jena z drugo pravnomočno sodbo. O predlogu za obnovo odloča sodišče, ki je izdalo odločbo, na katero se nanaša obnovitveni razlog. Zoper odločbo, ki jo izda sodišče v obnovljenem postopku, so dovoljena pravna sredstva, ki so dovoljena zoper sodbo (čl. 85 - 90 ZUS). # Izvršba Sodba, s katero sodišče nadomesti upravni akt, se izvrši po določbah Zakona o splošnem uprav- nem postopku. Izvršba ni dopustna na stvareh, ki so javno dobro v lasti države oziroma lokalne skupnosti, in tudi ne na stvareh, ki so nujen po- goj za izvrševanje javnih nalog (čl. 91 in 92 ZUS). Mirko Kostanjevec Mainik - ivetoii meinik Cvetoči maj je tako lep, da si podobne laliko le zažeiimo vse zeleno leto. Kar se v jeseni in zgodnji pomladi na vrtu cvetočega vsadi, to že maja vzcveti, koliko pa bo vrt poleti in jeseni cvetoč, pa naj v maju vrtnarček odloč' (bi lahko dejali v ri- mani besedi). V SADNEM VRTU se malinovi in ribe- zovi grmi do sredine maja toliko razras- tejo, da je nujno potrebno izvesti pletev. Iz koreninskega vratu se namreč razras- tejo številni poganjki, ki za rastlino niso koristni, saj grm prekomerno zgoščajo in zasenčujejo. Mladike so že toliko vraščene, da je med njimi že lahko od- brati najboljše, ki bodo služile za obnovo grma. Ribezu obnovimo vsako leto tretjino ogrodnih vej. V ta namen pustimo dva do tri enakomerno razporejene najbolj razvite in zdrave poganjke, vse druge pa odstranimo, da ne bi odvzemali rastlin- ske hrane razvijajočemu se grozdičju ter poganjkom, ki bodo služili za oblikovan- je in rast grma v naslednjem letu. Malinove rozge, na katerih se je v letošnjem letu zavezal pridelek, po obi- ranju odrežemo pri tleh, ker se bo izrojen les pričel sušiti in odmirati. V zameno za stari, izrojeni les vzgojimo iz panja grma po tri močne, najbolje razvite rozge za obnovo grma. Če malinjak vzgajamo ob žični opori v vrsti, bo srednji poganjek namenjen za pokončnega, stranska pa za levega in desnega poševnega. Če se je na brajdah, kjer gojimo žlaht- no vinsko trto, že v preteklih letih pogos- toma pojavljal rdeči listni ožig, sedaj, ko so poganjki dosegli že 10 do 20 cm v dolžino, poškropimo z enim od običajnih kontaktnih fungicidov, kot sta dithane ali antracol, da preprečimo njeno nadaljnjo širitev. Rdeči listni ožig lahko močno poškoduje in okrni asimilacijsko površino zelenih listov. Jabolčni škrlup se v letošnji prvi polo- vici maja ni tako širil, kot je to bilo običajno v preteklih letih. Ker je škrlup rastlinska glivična bolezen deževnih let, mu je letošnja prva polovica maja bila prehladna in presušna, kljub temu pa ja- blane in hruške vaških deset dni škropi- mo, da na novo zrasle poganjke zavaru- jemo pred okužbo s to neozdavljivo rast- linsko sadno boleznijo. Kljub sorazmerno zdravemu začetku spomladi na sadnem drevju v letošnjem letu pa se je na jabolčnih sortah, občutlji- vih za pepelasto plesen, ta že močno po- javila. Čim opazimo plesnive poganjke, te porežemo in sežgemo ali zakopljemo. Škropivu proti škrlupu dodamo še enega izmed žveplenih pripravkov, kot so pe- pelin, bayleton ali karathane, da sadne rastline hkrati zavarujemo pred pepelas- to plesnijo. OKRASNI VRT v maju in juniju doseže vrhunec cvetoče lepote. V tem obdobju vzcvete večina vrst okrasnega vrtnega rastlinja, pa naj bodo to drevnine ali zelnate okrasne cvetnice, trajnice, pa tudi nekaj vrst dvoletnic je med njimi. Kot so v naravi vsa živa bitja najobčutljivejša za zunanje vplive, ko se pri njih poraja nov zarodek, je enako pri cvetnicah, da so takrat, ko vcveto, najobčutljivejše. Pri okrasnih cvetnicah med cvetenjem ne opravljamo nobenih opravil nege razen zalivanja, pa še tega ne smemo storiti neposredno na cvet. Okopavanje, ple- tev, privezovanje na oporo, rez, škropl- jenje, gnojenje in druga opravila opravi- mo pred cvetenjem in takoj po glavnem cvetenju. Čeprav se po nekaterih dolgoročnih napovedih pričakuje deževno poletje, se vtem obdobju lahko pričakuje tudi nekaj krajših ali daljših sušnih obdobij. Okrasni vrt in v njem številno okrasno rastlinje je na nenadne vremenske spremembe občutljivo, še posebej pa je občutljivo na pomanjkanje talne vlage. To v vrtu vzdržujemo z zalivanjem in redno obde- lavo tal. Plitvo rahljanje tal je za vzdrževanje vlage v tleh koristnejše od zalivanja, ker z rahljanjem ne samo pre- prečujemo neposredno izhlapevanje, ampak jim povečujemo zračnost, uničujemo plevele, prekinjamo zaskorje- nost, vnašamo rastlinska hranila bližje koreninam in ustvarjamo ugodnejše raz- mere za razvoj drobnoživk v tleh. ZELENJAVNI VRT je po doslej še kar ugodnih vremenskih in talnih razmerah že ves ozelenel. Vrtičkarjeva opravila v vrtu morajo sedaj biti usmerjena v nego posevkov in nasadov, tako da tla pod nji- mi pogosto plitvo prerahljavamo, sproti odstranjujemo vznikle - plevele in vzdržujemo varstvo pred rastlinskimi bo- leznimi in škodljivci. Vrtninam, ki jim je potrebna opora, to namestimo in nanjo pomagamo usmerjati in privezovati rast- linska stebla, tako da se bodo lahko ena- komerno razraščala. V drugi polovici maja sejemo korenovke: peteršilj, ko- renček, rdečo peso, pastinak in redkvico za jesensko rabo. V setvenico na prosto sejemo tudi pozne sorte kapusnic: cve- tačo, zelenje, ohrovt, brstični ohrovt, ko- lerabico in kitajski kapus. Vrtnine ne pre- našajo suše, ker potrebujejo za svojo ve- liko listno površino in tvorbo sočnih plo- dov mnogo vode. Sušna obdobja nado- mestimo z zalivanjem. Za zalivanje upo- rabimo postano vodo, ogreto na zračno temperaturo. Voda, pod pritiskom ne- posredno usmerjena na rastline, je škodljiva. Zalivajmo redkeje, pa takrat obilneje, in to v jutranjih urah, ko so rast- line še hladne in da se čimprej osuše. Na vrtninah, na katerih se dlje časa zadržuje rosa, so ugodna podlaga za širitev rast- linskih glivičnih bolezni. Miran Giušič, ing.agr* i|*0DNIK - četrtek, 21. maj 1998 11 t^bre materiale moraš mati pravilno uaorabliati ga/>oj na področju lasne kozmetike je tako hiter, da v šolske učbenike ne morejo vsega sproti zapisovati, zato so takšna srečanja toliko dragocenejša. Iz pne roke in seveda neprisil- j^no ^^ lahko vsi, ki pridejo na takšen seminar, marsikaj je tisto sobotno popoldne v aprilu v frizerskem salo- EInett povedala Dragica Kern, strokovna svetovalka nizo- ^gjnske firme Keune in frizerska mojstrica iz Ljubljane, ki se „ndobnim vabilom rada odzove. Resnica je, da želimo biti ženske ^-edno urejene, pa naj bo to oble- l^a, nega obraza, rok ali friztira. Ta je nam zdi še posebej pomembna, ji^jub različnim denarnim [nožnostim lahko rečemo, da ima- jo danes ženske v povprečju lepo m-ejene lase, saj najdejo v trgovi- ijah obilo raznih preparatov. Veli- 1(0 je že, če imajo lase vedno umite in sijoče. Brez dvoma smo ženske še posebej občutljive na sive lase, lu danes ne predstavljajo več neke starosme ločnice, saj jih premore- jo že nrnoge sredi dvajsetih. Res je, da je v trgovinah mrgoli takšnih ali drugačnih preparatov, ki jih reklamirajo kot"najboljše" in edine, ki brez škode obstojno pobarvajo uporne sive lase. Kaj kmalu pa ugotovijo drugače: po pranju las prične barva bledeti in čedalje bolj imamo na glavi čudno mešanico barv, ki pa ni videti pre- več estetsko. Prav zaradi tega so podobni seminarji potrebni. Dragica Kern iz Ljubljane, stro- kovna svetovalka nizoz.emske fir- me Keune iz Soesta v bližini Am- sterdama, je tudi tokrat skupino mladih frizerk seznanila z vsemi novostmi, ki jih pridobiva na se- minarju v sami tovarni. Kot zatrjuje, je v prvi vrsti frizerka, vendar svoje znanje, ki ga nadgra- juje, z zadovoljstvom podaja dru- gim. Zanimivo jo je bilo slišati, kaj vse je pomembno, da imaš lepo in obstojno frizuro - tudi voda na primer. In to veliko vode in dobro izpiranje las. K vsemu temu pa sodijo tudi dobri materia- li, ki jih pa rnoraš znati pravilno uporabljati. "Če jih ne znaš upo- rabljati, lahko narediš katastrofo. Po drugi strani pa, ko vse to znan- je obvladaš, postane delo z njimi zelo enostavno," je ob tem še pove- dala. Dobrih materialov pa je bilo tisto sobotno popoldne na pretek, želel si si, da bi jih lahko vedno uporabljal. V pogovoru po končanem semi- narju je strokovna svetovalka, ki je ves popoldan z dobro voljo deli- la svoje znanje in izkušnje, pove- dala, da pretirane želje po znanju in novih spoznanjih na tem po- dročju pri nas ni. "Ljudem ne moreš zameriti, saj je bilo to po- dročje pri nas dolga leta zapos- tavljeno, da ne rečem zanemarje- no. Mogoče bi se dalo kaj urediti s primernim izobraževanjem. Po drugi strani je frizerski poklic drugod v svetu nadvse cenjen, za- dovoljstvo pa je obojestransko," je še dodala ob koncu. Upamo, da so bile mlade firizer- ke, videti je bilo, da so se nekatere resnično zanimale za vse novosti, saj so si skrbno zapisovale vse, kar so slišale, pa tudi številke barv, ki se mešajo, da dobiš to ali ono opti- malno nianso, z izvedbo seminar- ja zadovoljne. Brez dvoma jim bodo stranke za njihovo znanje hvaležne, to pa je pri tem poklicu nadvse pomembno. VT Na seminarju v salonu pri Tatjani Zemljah. Veseli so bili vsi - tiste, ki so jim uredili "uporne" lase, svetovalka, pa tudi friz- wke, saj so se v tem sobotnem popoldnevu veliko naučile. PREJELI SMO NESTROKOVNO OMIZJE V GORIŠNICI O LOVSTVU 8. aprila 1998 je bila na oklic Slovenske ljudske stranke v Gorišnici Okrogla miza z naslov- om "Ali je lahko kmet - lastnik zemljišča - tudi uspešen gojitelj divjadi" Nedvonmo zelo aktualen naslov, toda vsebina razprave je pokazala, da so se razpravljavci izognili temeljnemu vprašanju, ki ga danes prvenstveno morajo lov- ci in lovske organizacije reševati, je tudi bil naslov, ki naj bi ga udeleženci okrogle mize obravna- vali in s svojimi konstruktivnimi predlogi nakazali boljše rešitve, kot so sedaj. Žal na tej okrogU mizi niso sodelovali lovski stro- l^ovnjaki, ki bi brez strankarske ^eze strokovno utemeljevali načela lovske stroke v danih raz- nierah. Postavlja se vprašanje, ali bi bilo to na tem omizju sploh ■Hogoče. Žal je celotna razprava šla v j^vsem drugo smer in je le potrdi- jo da organizatorji ola-ogle mize '^ razpravljavci nimajo boljše ''^itve od današnjih lovskih orga- ''izacij, saj je bila razprava v celoti ^iiostranska z neštetimi nasprotji •^cd razpravljavci glede na naslov l^nie. Slovenski lovci nismo niko- '' trdili, da je naša organiziranost l^kšna, da je ne bi bilo potrebno '^Spolnjevati in usklajevati z raz- '^erami v naravi in družbenem "^oju. To nam ne samo omo- ampak tudi nalaga še vedno ^javni zakon, ki ureja lovstvo. . Kakšne so v resnici razmere v ^^skem gospodarstvu, nam f^ejo podatki, ki jih lahko preg- ^dajo vsi tisti, ki želijo izvedeti |esnico. Več kot 35 let se vodijo po ^vskih družinah evidence in sta- pike in več kot 20 let po lovsko- ^^litvenih območjih, na osnovi teh pa se pripravljajo srednjeročni in letni lovskogospodarski načrti kot osnova za gospodarjenje z lovišči in divjadjo. Kako lahko ra- zumemo trditev, da so lovske družine neustrezna oblika upravl- janja lovišč, lovska društva pa oblika prave prihodnosti. Kako lahko razumemo tudi trditev, da so lovske družine zaprta oblika lovske organiziranosti, v katere so vključeni člani iz vse države, v lovska društva pa le člani z območja občine, ta pa bi naj pred- stavljala odprto obliko organizira- nosti? Govoriti o lastnini kot te- meljni obliki vseh pravic na zemljiščih je nesmisel, če ugotovi- mo, da je 90% včlanjenih lovcev lastnikov zemljišč na različnih površinah in lokacijah. Drugačna razmerja so med člani v lovskih družinah ob velikih mestih in na- seljih. (podatek: v občini Gorišnica je 2661 lastnikov zemljišč). Nazorni primer, kako uničiti neko uspešno panogo ali njen del, je velika kmetija, ki jo je potrebno razdeliti med de^če (majhne eno- te), da sigtirno propade. Tako si tudi nekateri predstavljajo lovst- vo, ki temelji na prostovoljnem delu in gospodari s posebno obli- ko premoženja, da naj se razdeli na majhne enote in se s tem sigur- no imiči. Predstavniki okrogle mize v Gorišnici z ministrstva za kme- tijstvo, gozdarstvo in prehrano se prav gotovo niso zavedali, da s svojo prisomostjo predstavljajo ne le sebe in stranko, ampak del oblasti. Ne moremo razumeti, da predstavnik ministrstva izjavi, da je potrebno sedanjim lovskim družinam odvzeti del lovišča in ga dodeliti lovskim društvom, ki bi to želela. Celo tako daleč so pote- kale izjave, da so predstavniki mi- nistrstva obljubili navodila, ki jih bo morala izvesti upravna enota, ne oziraje se na veljaven zakon in predpise. Torej tudi tukaj smo se lahko naučili, kako si Slovenci predstavljamo pravno državo in kako skrbimo za njen ugled. Na žalost se to lahko dogaja v stranki, ki sestavlja vladno koalicijo. Slovensko lovstvo se je vedno ravnalo po predpisih, ki so bili v veljavi v posameznem obdobju. Prav tako smo ob določenih raz- merah upoštevali stanje populaci- je posameznih vrst divjadi in se lovu odpovedali, če je bilo to po- trebno (velike zveri, gozdne kune, poljska jerebica). Ni razloga, da se ne bomo tako obnašali tudi v pri- hodnje. Popoln nesmisel so trditve o ne- popolnih evidencah, ki jih lovske družine vodijo, še posebej če to trdijo tisti, ki predstavljajo javni zavod, kot je Zavod za gozdove Slovenije, ki je soodgovoren za uresničevanje programov lovskih družin. Javnost pozna razmere v lovstvu, saj so krajani tisti, ki do- minirajo v vsaki lovski družini. Dokazano je, da v okolju, kjer je potekala vsestranska in ne eno- stranska razprava o bodočem lovstvu, ni nobenega nesoglasja z drugimi uporabniki prostora, to- rej je sodelovanje z njimi dobro; seveda to ne velja za posamezne "veljake", ki si želijo lovsko zako- nodajo po le njim ustreznih za- mislih. In končno: h kakšnemu cilju je celotna razprava vodila, da se Lovski družini Spodnje Ptujsko polje odvzame del lovišča in se do- deli v upravljanje Lovskemu društvu Gorišnica? Kakšna razli- ka v korist narave in divjadi, ni razumljivo. Vsi, ki želijo loviti, se lahko pod veljavnimi pogoji včla- nijo v že obstoječo lovsko družino, razumljivo pa je, da bi potem morali spoštovati splošne pogoje, ki so obvezni za vse lovce. Torej je okrogla miza pokazala le en rezultat, da tudi v lovstvu nekateri politiki skušajo ustvariti probleme tudi tam, kjer jih ni. Izvršni odbor Zveze lovskih družin Ptuj - Ormož BUDINA/ BRODARSKO DRUŠTVO RANČA SE JE POTRUDILO Uspe/ sef em navtiine opreme člani brodarskega društ>a Kanca iz Ptuja so novo na>1ično se- zono pričeli z več aktivnostmi. Tako so v torek, 5. maja, na sedežu VGP Drava v Ptuju pričeli pr\i letošnji tečaj za voditel- ja čolna, ki ga obiskuje kar 34 slušateljev, kar je največ doslej. Konec tedna, v soboto, 9., in nedeljo, 10. maja, je ob čolnarni Ranče v Budini potekal prvi sejem rabljene navtične opreme in plovil, ki je pritegnil ljubitelje vodnih športov od blizu in daleč. Lastnike je zamenjalo 12 motornih čolnov, dve jadrnici in kar nekaj desk ter navtične opreme. Te dni pa se v Ranči pripravl- jajo na tradicionalni 10 km dolg spust s kajaki in kanuji po stari strugi Drave od Starš do Ptuja, ki ga bodo izvedli v soboto, 30. maja. Nekdaj živahna splavar- ska reka bo tako spet zaživela. Odcep k Dravi bo označen s smerokazom in napisom RE- GATA, sestanek vodij ekip bo ob pol desetih v Staršah, start pa bo skupinski, in sicer ob 10. uri. Prijavite se lahko do 29. maja na Brodarskem društvu Ranča Ptuj, p.p. 90, po faksu 787 5013, osebno pa lahko tudi pol ure pred startom v Staršah. Sodelu- jete lahko v kategoriji mlajših in starejših dečkov ter deklic, mla- dink in mladincev, članic in čla- nov, veterank in veteranov ter turistk in turistov. Vse dodatne informacije so dosegljive po te- lefonu 787 5018 (pri Mitiji Krapcu) ali mobitel 041 728 912 pri Dragu Ljubcu. 'OM Prvi sejem navtične opreme je prietegnil precej pozornosti, lastnike pa je v dveh dneh izmenjalo 12 motornih čolnov. Foto: M. Ozmec PRESELI SMO KULTURNI HOBI - MENJAVANJE KLJUČAVNIC Prispevek z istim naslovom je bil napisan že pred mesecem dni, pa mu ne tiskarski, ampak kar časnikarski škrat ni dopustil, da bi bil ob- javljen. K sreči pa je še zmerom aktualen. Nam- reč v začetku aprila je predsedstvo DPD Svobo- da Ptuj obravnavalo tudi prostorske probleme lutkovne in gledališke sekcije in s tem njunega delovanja in obstoja sploh. Zataknilo se je pri uporabi tako imenovane gledališke kleti v stav- bi poleg gledališča, s katero upravlja poklicno Gledališče Ptuj (v nadaljevanju GP). Lani de- cembra je lutkovna sekcija v gledališki kleti ob- novila eno, januarja pa začela pripravo druge predstave. Nekaj kasneje so prve bralne vaje začeli tudi gledališčniki. Z obojnimi vajami je bila gledališka klet zasedena dva večera v ted- nu. 12. marca pa so se za vajo zbrani lutkarji znašli pred vrati z zamenjano ključavnico, na vrata pa je bil nalepljen dopis, naslovljen na DPD Svoboda Ptuj, na njeno lutkovno skupino in še na njenega predsednika. V dopisu je pisa- lo, da "se je primerilo drugič"! (klicaj pristavil B.Č.), da vaja ni bila javljena (napovedana), zato je zamenjana ključavnica, da GP "želi na novo definirati razmerja med javnim zavodom GP in kakršnimikoli drugimi uporabniki gle- daliških prostorov", podpisani direktor pa ugotavlja, da "v dokumentaciji gledališča, kakršnega sem prevzel 1.7.1997, namreč nikjer nisem zasledil nobenega dokumenta, iz katere- ga bi razbral, da je GP dolžno "servisirati" lut- kovno skupino DPD Svoboda Ptuj (prostorsko, kadrovsko, tehnično)." Po tem dogodku (naj si pridevnik zanj cenje- na bralka in bralec izbereta sama!) so za vaje vrata z zamenjano ključavnico gledališke kleti prihajali odklepat in zaklepat uslužbenci GP. Pred tem se je lutkarjem že zgodilo, da so prišli na vajo pred vrata z zamenjano ključavnico, toda novi ključ so potem vendarle dobili. Ko je z gledališčem še upravljala Zveza kulturnih or- ganizacij Ptuj, pa se je kar petkrat zgodilo, da je tehnični delavec brez opozoril menjaval ključavnice na vratih in tako na svojo roko reševal probleme uporabništva gledaliških prostorov. Svojevrsten kulturniški hobi, seveda bolj hobi kot kulturniški! Na posebnem sestanku predsednika DPD Svoboda Ptuj in predstavnikov lutkovne in gle- dališke sekcije z direktorjem GP za razrešitev situacije je bila izpostavljena cela vrsta neureje- nih vprašanj med nekdanjo upravljalko gleda- lišča, Zvezo kulturnih organizacij Ptuj, in zdajšnjim upravljalcem, GP. Ker še niso ureje- ne lastninske pravice, GP še zmerom uporablja in koristi lastnino zdajšnje ZKD Ptuj in gleda na vire financiranja tudi lastnino DPD Svobo- da Ptuj. Gledališka klet je bila urejena ne samo, a posebej za lutkovno sekcijo, ki ima nadstropje više še zmerom zasilno, a vendar svoje skla- dišče. Spominjam se, da smo lutkarji imeli v tem skladišču bralne vaje, delovne vaje pa v delavnici zraven, ker prevlažna klet še ni bila urejena. Posebne, a prav nič soglasne razprave pa je bil deležen 10. člen odloka o ustanovitvi javnega zavoda Gledališče Ptuj, ki se glasi: "Gledališče Ptuj prevzame v upravljanje vse prostore v gledališki stavbi in stavbi na Sloven- skem trgu 12. Gledališka stavba z opremo, ra- zen pisarniške, ostaja namenjena vsej gleda- liški ustvarjalnosti (podčrtal B. Č.) na osnovi potrjenega programa in sprotnega usklajevan- ja." Direktor GP se je strinjal s sklepom sestan- ka, da Mestni svet Mestne občine Ptuj čimprej uredi vse lastninske probleme med ZKD in GP in da skuša najti prostorske rešitve za lutkarje in gledališčnike DPD Svoboda. Glede namen- jenosti gledališča vsej gledališki ustvarjal- nosti pa je vztrajal, da poklicno GP nima in ne more imeti nikakršnih interesov do ljubiteljske gledališke dejavnosti. Ti "nikakršni interesi" so tudi prisilili lutkar- je in gledališčnike, da so svoje vaje prenesli iz gledališke kleti v televizijsko sobo v drugem nadstropju hotela Mitra in v učilnico osnovne šole Ljudski vrt! Ravnateljici osnovne šole Ljudski vrt in lastnikom hotela Mitra javna in več kot prisrčna zahvala za razumevanje in na- klonjenost! Seveda pa sta oba navedena prosto- ra uporabna le do določene mere, saj vanju ne sodi za dokončne vaje potrebna gledališka oprema - od lutk, scene, rekvizitov, pohištva in garderobe. V Narodnem domu ni niti prostora niti terminov za ta namen. Steklarska delavni- ca pa je že zasedena z delom Teatra III in men- da tudi za gledališki projekt GP. Zato predla- gam, da Mestni svet z odlokom takoj preda gle- dališko klet v prehodno uporabo lutkovni in gledališki sekciji DPD Svoboda Ptuj, saj sta ob kletni dvoranici tudi dva prostora, ki bi zasilno služila tudi za shranjevanje lutkovne in gleda- liške opreme. Seveda pa je GP treba zagotoviti povrnitev stroškov za elektriko, ogrevanje in kar je še podobnega. Uporabo kleti bi z drugimi interesenti in tudi z GP urejali "na osnovi potrjenega programa dela in sprotnega usklaje- vanja". V vsej severovzhodni Sloveniji je zadnja leta in zlasti letos prav presenetljivo velik porast in razcvet ljubiteljske, to je nepoklicne gledališke dejavnosti. Toda na medobčinskem srečanju na Ptuju tako otroških lutkovnih in gledaliških skupin kot v Grajeni na srečanju mladinskih in odraslih gledaliških skupin ni bilo nobene sku- pine iz Ptuja! Ob vseh velikih načrtih in ne- nehnih uspehih, ki jih Ptuj dosega kot vse po- membnejše tudi kulturno središče Ptujskega polja in Slovenskih goric, in ne glede na bogato in uspešno tradicijo ljubiteljske lutkovne in gledališke ustvarjalnosti naj postane slovenska bela lista za vso nepoklicno gledališko dejav- nost? Navkljub številnim mladim, ki že deluje- jo in ki jih bo ob zagotovljenih osnovnih pogoj- ih prav gotovo še več! Razen seveda, če na Ptu- ju za vso gledališko ustvarjalnost šteje samo po- klicno gledališče! Bojan Cebulj 12 četrtek, 21. maj 1998 ■ TEDlilK CIRKULANE / TEMELJNI KAMEN ZA SOLSKI PRIZIDEK Konino thiakaU gimlnio Letošnji 15. maj se bo zagotovo vtisnil v prijeten spomin mnogim tistim, ki so tega dne bili na položitvi temeljnega kamna za pričetek izgradnje šolskega prizidka pri OŠ Cirkulane. Na ta odločilni trenutek so Cirkulančani čakali že nekaj let, šele v okviru občine Gorišnica pa so zdaj bliže boljšim pogojem za delo in ustvarjanje na šoli. V novem prizidku bodo na 500 m2 dobili sodobne učne prostore: knjižnico, specialno učilnico, tehnično delavnico in še kako potrebno šolsko kuhinjo z veliko jedilnico. V letošnjem šol- skem letu pouk v Cirkulanah obiskuje 208 učencev, v po- družnični šoli Zavrč pa 121, od prvega od osmega razreda pa imajo 20 oddelkov. Najmlajši iz vrtca Cirkulane in osnovnošolci so na prazničen majski dan, ki so ga obenem praznovali tudi kot dan šole, s pesmijo povabili sonce v haloško vas. Staršem, krajanom, vodstvu občine, svojim učiteljem in tis- tim, ki so jim z veseljem prisluh- nili, so s kulturnim programom popestrili petkov popoldan, ob tem pa povedali, kako neizmerno si želijo in čakajo na nove šolske prostore. Zanimiv je podatek, da je bila stara cirku- lanska šolska zgradba namenu predana natanko pred 100 leti, sedaj je potrebna temeljite prenove in širitve, čeprav je nekoč dobro zadovoljevala vse potrebe osnovnega šolstva v kraju. Ravnatelj Franc Kekec je v svojem nagovoru poudaril, da je letošnji dan OS Cirkulane bolj dan pričakovanja kot dan praznovanja, kajti s temeljnim kamnom so tudi v Cirkulanah dosti bliže boljšim in primernejšim šolskim pros- torom. Šolstvo v Cirkulanh naj bi imelo po podatkih šolske kronike že več kot 200-letno tradicijo, naključje pa je dalo, da so sedanji šoli, ki je bila v upo- rabo predana natanko pred 100 leti, ob jubileju postavili temelje za širjenje in obnovo. Temeljni kamen sta ob pomoči predsed- nika gradbenega odbora Ivana Maroha položila ravnatelj Franc Kekec in župan gorišniške občine Slavko Visenjak, šolnike - predstavnike ministrstva za šolstvo in špprt pa so tega dne v Cirkulanah zaman čakali. Zupan Visenjak je v uvodnih besedah spomnil na neljube dogodke, mimo katerih tudi v prizadevan- jih za pričetek gradnje šolskega prizidka na tem koncu občine ni moglo iti, kljub temu pa v občini s temeljnim kamnom uresničujejo obljubo, ki jo je že pred tremi leti dal občinski svet. V njej je zapisano, da bodo imeli otroci v občini Gorišnica za šolanje take pogoje, kot si jih zaslužijo, ali pa vsaj take, ki so v slovenskem povprečju. Izbrani izvajalec naj bi prva gradbena dela pričel sredi junija letos, ko se za osnovnošolce začenjajo poletne počitnice, ob- jekt pa naj bi bil do konca avgusta že pod streho. Prihodnje leto bi dela nadaljevali in potem čez dve leti še adaptirali staro šolo. Naložba je po prvih pre- dračunih vredna 83 milijonov tolarjev, nekaj milijonov je potrebno prišteti še za opremo, sicer pa naj bi 50 odstotkov de- narja k investiciji prispevalo ministrstvo za šolstvo in šport, preostanek pa bo pokrila občina s sredstvi proračuna in nekaj malega tudi s pomočjo samopris- pevka. OS Cirkulane bo torej v letu 2000 že imela vse pogoje za devetletno šolanje. Taf/ano Mohorko Temeljni kamen za šolski prizidek v Cirkulanah je položen, gradnja pa se b« pričela junija S plesom, pesmijo in čestitko so se svojim vrstni kom na dan šole pridružili tudi učenci iz podružnice Zavrč. Foto: TM HAJDINA / SREČANJE SOSOLCEV Takih genera€il ne delajo več Od 60 povabjjenih se je v Osnovni šoli Hajdina zbralo 34 učencev, ki predstavljajo prvo povojno generacijo prvošolčkov. Življenje jih je raztreslo vse naokoli, od Nemčije, Švice pa vse do daljnje Avstralije, so ugo- tavljali, ko so se nekateri po 45 letih prvič ponovno srečali. Ganjeni so prisluhnili ravnatelju Jožetu Lahu, ki jih je po prijaznem sprejemu popeljal po prostorih lepo urejenega starega dela šole, še posebej rad pa jim je pokazal novi prizidek in telovadnico. Na neuradnem delu snidenja, ki je trajalo do ranih ur, so sklenili, da se morajo dobiti spet čez pet let in da bodo poskrbeli za to, da se jim pridružijo tudi tisti, ki tokrat še niso mogli priti. Marija Veronek, Marta Sitar in Slavko Cestnik, glavni pobudniki za tokratno srečanje, so že sedaj naprošeni za akcijo leta 2003, ko bo njihov razred slavil skupnega šolskega abrahama. Tekst in fotografija: Brodnjak PTUJ / TEKMOVANJE V HITROSTNEM SLEPEM TIPKANJU Hitri prsti v ptujsiiem šolskem €entru Na državnem tekmovanju v hitrostnem slepem tipkanju na elektronskih pisalnih strojih in računalnikih so se v Ekonom- ski šoli Ptuj zbrali dijaki petih od šestih slovenskih šol (iz Kranja, Ljubljane, Murske Sobote, Novega mesta ter Ptuja), kjer izvajajo program upravni tehnik. Z 294,9 udarci v minuti je bil na računalnikih najhitrejši Simon Bergant iz Kranja. Sledi mu Mateja Unk iz Ljubljane z 294,2 udarci. Petra Pitka iz Kranja in Romana Šolaja iz Ljubljane sta bili enako hitri, zato si z 271,1 udarci delita tretje mesto. Pisalni stroj je najbolj ubogal Kranjčanko Ireno Potočan, ki je dosegla 262,2 udarcev v minuti, pred Tanjo Šalamon iz Ljublja- ne (2255,4) in Vesno Sorak iz Kranja (253,6). Ekipno so slavili dijaki Srednje upravno-adminis- trativne šole iz Ljubljane pred vrstniki iz Srednje ekonomske in upravno-administrativne šole Kranj ter Srednje ekonomske šole iz Novega mesta. Ptujčanke so letos prva tri mesta prepustile gostom, naslednje leto pa bodo Udeleženci tekmovanja. Foto: Langerholc tudi one pokazale, kaj zmorejo. Če se bodo zgledovale po tokra- tni gostji Silvi Gajser iz Kmeti- jskega kombinata, ki je pred leti posegala po zavidljivih uvr- stitvah na republiških, zveznih in celo svetovnem srečanju stro- jepiscev, se ni bati za uspeh. Sihra Brodnjak LgpNiK - Četrtek, 21. maj 1998 13 ^OVO MESTO / DRŽAVNO GASILSKO TEKMOVANJE Uspešni žensko in moška desetina PGD Tržeč y \ovem mestu je bilo 16. ^jjja državno gasilsko tekmo- vanje za memorial Matevža jjaceta. Ob pomoči Gasilske ^veze Slovenije je najpomem- pejše tekmovanje pri nas uspešno organizirala Gasilska ^veza INovo mesto. Tako se je liončal še en krog gasilskih tekmovanj, ki se Je začel že v lanskem letu, ko so potekala gasilska tekmovanja v okviru društev, zvez in regij. Gasilske- ga preizkušnje na ravni države JO se udeležila tudi PGD s ptujskega konca: Tržeč (člani in članice), Hajdoše (člani in članice), Zagojiči (članice A), /amušani (članice B) in vete- rani Lovrenc - Kidričevo. Doseženih je bilo nekaj dobrih uvrstitev, in čeprav je olim- pijske prvakinje tokrat spremljala smola, pa so zato Člani B PGD Hajdoše dosegli odlično 3. mesto. Najuspešnejše tekmovalce so ob koncu tekmovanja imeli ga- silci iz Tržca, saj so dekleta v svoji kategoriji zasedla prese- nedjivo 3. mesto, moška deseti- na pa 4. mesto, kar je za društvo velik uspeh. Medalje so tokrat prejele: Anita Kojc, Darja Je- len, Maja Šmigoc, Petra Zupa- nič, Marija Jelen, Dušanka Zupanič, Damjana Hliš, Silva Pignar, Sandra Emeršič, Lidija Rotvajn in Suzana Pignar, z njimi pa so se veseli tudi men- torji: Branko Tominc, Anton ^usin Roman Cafuta. firanko Tominc dan po tek- movanju ni skrival veselja ob uspehu svojih varovank, čeprav je po tihem zagotovo upal tudi na zlato. Vendar je desetina po letih izredno mlada, saj skupaj deluje šele drugo leto, tako da imajo trževske gasilke za dose- ganje najvišjih uvrstitev še do- volj časa. Povedal je, da so dekleta vajo opravila odlično, kljub temu pa dobila nekaj ne- potrebnih in hkrati odločilnih kazenskih točk, ki so jih pozne- je premaknile dve mesti niže. To bi lahko pripisali tudi neiz- kušenosti tekmovalk, je povedal Tominc, čeprav je tudi tretje mesto uspeh ekipe in društva ter nasploh pomeni korak na- prej na poti trževskega tekmo- valnega gasilstva. Lanskoletna gasilska sezona je bila za trževs- ke gasilke uspešna, o čemer pričajo številni pokali s tekmo- vanj, letos se jim obetajo že na- jvišja mesta, sicer pa so na vse dobro kondicijsko in tehnično pripravljene. Kmalu jih čaka nastop v gasilski ligi, ki šteje za pokal GZ Slovenije, potem tek- movanje za pokal občine Vi- dem, močno pa si želijo uvrstit- ve na olimpiado. Tudi moška desetina PGD Tržeč je bila na tekmovanju daleč v ospredju, člani so s časom 34,3 postavili celo re- kord. Zaradi nekaj kazenskih točk pa jim je prvo mesto spla- valo po vodi, vendar pravijo, da bo priložnosti še več kot dovolj, samo vztrajati in dokazovati se bo potrebno. Sicer pa so tako dekleta kot fantje PGD Tržeč za republiško gasilsko tekmovanje oblekli enaka športna oblačila, pri njihovem nakupu pa so jim pomagali številni sponzorji, za kar se jim seveda toplo zahvalju- jejo, v društvu pa so skupnimi močni kupili tudi nekaj kosov gasilske opreme. T. Mohorko Gasilke iz Tržca so z mentorjem domov ponesle bronaste medalje FO lUVlIlf ^ IIAJIVCI / P R VI DA N VRT N IN A R J EV Prideltnra vrtnin se širi Kmetijski zavod Maribor, oddelek za kmetijsko svetovanje, ter Kmetijska svetovalna služba za poljedeljstvo in zelenjadarstvo sta prejšnji petek organizirala v sodelovanju z namakalnima zadrugama Formin in Gajevci ogled pridelave zelenjave na Ptujskem polju. ^ Na kmetiji Pignar v Gajevcih so si ogledali pridelavo rane ze- lenjave na črni foliji ob l^apljičnem namakanju in pokrito s polipropilensko pre- krivko ter sortne poskuse v pri- 'lelovanju solate, radiča, zelja, cvetače, brokolija in krompirja. Ogledali so si tudi pridelavo so- latnih kumar in paprike v niz- l^ih tunelih. Na kmetiji Žuran v Porminu so si ogledali sortne Poskuse s paradižnikom v viso- l^eni tunelu ter posevke čebule, '^a kmetiji Kelenc v Forminu jim prikazali pridelavo plo- 'lovk v plastenjaku in nizkih tu- "^lih. Sledil je ogled kmetije •^umrovih v Trgovišču, kjer so Seznanili z integrirano pride- zelenjave, pridelavo Zgodnje zelenjave na prostem in ^plastenjaku, ogledali pa so si ^^di hladilnico. je bilo prvo strokovno ^^ečanje na namakalnih Območjih Ptujskega polja, na- predstavitve pridelovanja ie širitev pridelave zelenjave širše območje našega kme- 'l^tva. Enaki, strokovno vodeni ^'edi bodo še julija in avgusta, tokratnimi udeleženci je tudi skupina, organizirana s strani Zavoda za zaposlovanje, ki tako brezposelnim, ki imajo v lasti primerne kmetijske površine, nudi možnost samoza- poslitve. JB Paradižnik v velikih tunelih je že v cvetju Sajenje paprike pod črno folijo s sočasno položitvijo namakalne cevi ZAGOJICI / UPOKOJENCI SKRBIJO ZA UREJEN KRAJ Pri gasilskem domu posadili ivetje ležko bi našli vas v gorišniški občini na območju nekdanje krajevne skupnosti Gorišnica, ki ne premore vsaj ene cvetoče gredice in ne daje videza urejenosti. Posamezne vasi so v ure- jenosti začele že kar tekmovati, zato si zaslužijo mnogo pohva- le, razveseljivo pa je tudi, da so pri urejanju vasi prisotni še člani društev. V Zagojičih so gasilci in upokojenci (poleg vaškega odbora) vodilna sila pri vsem, kar prispeva k razvoju kraja. Predvsem dobro sodelujejo in letos spomladi so se upo- kojenci posvetili okolici vaškega doma. Nekaj najaktivnejših članov Društva upokojencev Zagojiči, ki sicer šteje kar 265 članov, je bilo minuli konec tedna zelo delavnih. Potem ko jim rože v cvetličnih ko- ritih že lepo cvetijo, so se lotili še okolice doma, ki je bil sicer lani v celoti obnovljen. Ponekod so si omislili cvetlične grede, položili so robnike, okrasne betonske plošče in na koncu posadili cvetli- ce. Delo so si porazdelili, za vsake- ga se je pač našlo nekaj, upokojen- ke pa so v kuhinji pripravile še ko- silo, kot se za zaključek dela in prijetnega srečanja spodobi. Za- dovoljni so bili ob koncu prav vsi, Zagojiči pa bodo obiskovalcu in tudi domačinom še prijetnejši. Predsednik DU Zagojiči Ivan Vojsk je povedal, da to ni bila prva prostovoljna delovna akcija upokojencev, ampak da so zmeraj zraven, ko se v vasi kaj dela. Obnovljen gasilski dom, kjer ima- jo tudi upokojenci svoj prostor, urejena okolica, rože na oknih in v koritih - vse to je Zagojičanom v ponos, čeprav pa imajo v vasi še še kaj postoriti. Upokojenci so po opravljenem sobotnem delu v nedeljo imeli še občni zbor društva, letos pa se bodo odpravili še na kak izlet in romanje. Ivan Vojsk pravi, da morajo tudi upo- kojenci svoj prosti čas koristno zapolniti, če že ne z delom, pa vsaj z druženjem, obiskom najsta- rejših in bolnih članov društva, nekajkrat na leto pa tudi z izleti. T, Mohorko Starejši Zagojičani so svoj kraj še bolj uredili z zelenjem in cvetjem. Foto: TM 14 četrtek, 21. maj 1998 ■ TEDlilK PTUJ / Z MIRKOM BERNHARDOM, PODPREDSEDNIKOM ZVEZE DRUŠTEV UPOKOJENCEV SLOVENIJE, O REFOR Ml POKOJNINSKEGA SISTEMA Upokoiemi ne podpiramo take rehrme odlrctffiffisfreim s/sfem v razprave o reformi pokojninskega sistema so se upokojenci Slovenije vključili pravočasno in aktivno, saj se zavedajo, da gre za projekt, ki je vitalnega pomena ne le za upokojence, ampak tudi za celotno aktivno populacijo in razvoj same družbe. Zato so svoja stališča oblikovali že do izhodišč za re- formo pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so bila objavljena v letu 1996. Ob izidu Bele knjige, ki sojo pripravili domači in tuji strokovnjaki, pa so zasnovali poseben program o seznanjanju upokojencev z načrtovanimi sistemskimi spre- membami. Zavestno so se odločili, da bodo odgovorno in kri- tično sooblikovali nov sistem, katerega posledice bodo tudi sami čutili. Tako je bilo po Sloveniji orga- niziranih devet regijskih semi- narjev z veliko udeležbo odgovor- nih v društvih upokojencev - ocenjujejo, da jih je sodelovalo več kot 900. Večina od 431 društev upokojencev je na svojih letnih konferencah in občnih zborih posebej obravnavala tudi reformo pokojninskega sistema. In prav o tem smo se pogovarjali s podpredsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Mirkom Bemhardom. TEDNIK: Gospod Bemhard, z odzivom društev na razprave o pokojninski in invalidski refor- mi ste verjetno bili zadovoljni? "Vsekakor, saj smo prejeli več kot 60 pisnih poročil, na podlagi katerih so bile v nadaljevanju oblikovane načelne pripombe ter konkretni predlogi in stališča do posameznih rešitev oziroma spre- memb v predlagani pokojninski zakonodaji. Naj posebej pouda- rim - in to je bilo razvidno tudi iz poročili - da so udeleženci izhaja- li iz stvarnih družbenoekonom- skih razmer, s katerimi se srečujejo v svojem življenjskem okolju." TEDNIK: Kakšne so načelne pripombe k predlagani reformi? "Upokojenci podpiramo refor- me sedanjega pokojninskega sis- tema. Zavedamo se, da jo terjajo demografske, gospodarske in druge družbene spremembe kot tudi razvoj in načrtovana integra- cija Slovenije v Evropsko unijo. V Beli knjigi je namreč argumen- tirano analizirano stanje našega pokojninskega sistema in primer- jalno ocenjeno s številnimi drugi- mi državami, tudi evropskimi. Analizi stanja v glavnem ne na- sprotujemo, žal pa ugotavljamo, da na podlagi ugotovitev in pred- logov iz te knjige nekateri politi- ki in tudi gospodarstveniki, zara- di posebnih interesov, stanje ocenjujejo kot zelo kritično in terjajo takojšnje ukrepanje v sme- ri zmanjševanja izdatkov na tem področju. Taki oceni odločno nasprotuje- mo, saj tudi obravnavani projekt ne izhaja iz izhodišča takojšnjega znatnega finančnega učinka v po- kojninski blagajni. Res se obsto- ječi sistem srečuje z nekaterimi finančnimi težavami, vendar je trenutna 'kondicija' sistema še vedno zadovoljiva. Po oceni upo- kojencev stanje ne bi bilo takšno, kakršno je - ni pa kritično -, če bi bile izkoriščene vse možnosti ozi- roma uporabljeni vsi ukrepi, ki jih država ima in bi jih tudi mo- rala uporabiti. Kritično je bilo ocenjeno predvsem dejstvo, da se prepočasi in neučinkovito rešuje problem "sive ekonomije", nele- galnega zaposlovanja in izigra- vanja predpisov glede plačevanja prispevkov za pokojninsko in in- validsko zavarovanje. Če država teh problemov ne rešuje, je dolžna iz proračuna zagotoviti iz- pad nepobranih prispevkov. Rešen tudi ni že dalj časa akuten problem neenake obremenitve zavarovancev s prispevki." TEDNIK: Kaj pa menite o očitkih, da je breme zaposlenih, ki morajo skrbeti za izredno ve- liko upokojencev, pretežko in preveliko? "Upokojenci smo še zlasti priza- deti z ocenami, ki jih pogosto zaz- navamo v javnih glasilih, da mora sedanja aktivna generacija pris- pevati sredstva za naše preživetje. Poudarjamo, da smo v svojem de- lovnem obdobju z rednim plačevanjem prispevkov na pod- lagi medgeneracijske pogodbe za- gotavljali sredstva za tedanje upo- kojence in zato vztrajamo, da mora biti medgeneracijska po- godba tudi v prihodnje temelj za reformo pokojninskega sistema. Upokojena generacija je namreč s svojim delom ne le s plačevanjem prispevkov, temveč tudi z drugi- mi oblikami prispevanja ustvarila materialno osnovo za svojo soci- alno varnost na stara leta. Naša domovina je bila pred drugo sve- tovno vojno revna in nerazvita dežela in jo je bilo treba po vojni obnoviti, prav sedaj že upokojeni generaciji pa gre zasluga, da je Slovenija leta 1985 imela 85 od- stotkov bruto domačega produk- ta, kot ga je tedaj imela zelo razvi- ta Avstrija. Res je, da danes to razmerje ni več tako ugodno zara- di številnih dejavnikov, ki so nam vsem poznani in jih ne kaže posebej poudarjati. Torej smo si upokojenci pokojnine zaslužili s svojim delom in zato odločno od- klanjamo konstrukt o tako ime- novanem "implicitnem dolgu", saj nismo nikomur pustili ne im- plecitnega in ne dejanskega dol- ga, pač pa sorazmerno veliko na- rodno bogastvo, s katerim pa je treba znati dobro gospodariti in upravljati." TEDNIK: Na kakšnih osnovah naj torej po vašem mnenju te- melji reforma pokojninskega sistema? "K reformi pokojninskega siste- ma je treba pristopiti z vso stro- kovnostjo in odgovornostjo, da bi zagotovili pravičen in stabilen sistem, ki bo sedanji in tudi bodoči generaciji upokojencev zagotavljal socialno varnost na ustrezni ravni, aktivnim genera- cijam pa naložil taka bremena na temelju na nove definirane med- generacijske pogodbe, ki jih bodo ekonomsko zmogla. Tudi v pri- hodnje mora pokojninski sistem temljiti na osnovnih načelih za- varovanja, to je vzajemnosti, soli- darnosti in enotnosti, ki jih je treba še krepiti. Uresničevanje pravic pa bo moralo biti, upošte- . vajoč omenjena načela, v tesnejši odvisnosti od plačanih prispev- kov." TEDNIK: Kakšno pa je vaše mnenje o tako imenovanem trostebmem oziroma naložbe- nem sistemu? "Upokojenci ne nasprotujemo taki reformi pokojninskega siste- ma, ki bi v prihodnje temeljila na treh stebrih. Menimo pa, da raz- mere, v katerih je naša dražava se- daj, ne omogočajo, da bi tako imenovani drugi, naložbeni ste- ber uveljavili že v bližnji prihod- nosti. Zato soglašamo s predlo- gom, da se reforma izvede postop- no in to v daljšem časovnem ob- dobju. Naglica in nervoza, ki ju je čutiti, nista sprejemljivi. V prvi fazi je treba reformirati obstoječi sistem in pripraviti strokovne podlage za uvedbo drugega ste- bra, ki bi ga uveljavili, ko bodo za to dani pogoji in tudi zaupanje zavarovancev v koristnost takega sistema. Zavedamo se pomemb- nosti funkcij naložbenega stebra, to je zavarovalne, varčevalne in razvojno-jamstvene, vendar mora biti celoten instrumentarij stro- kovno dognan, tako da ne bo več utemeljenih pomislekov, ki danes prevladujejo v družbi." TEDNIK: Beli knji^ torej očitati veliko pomanjkljivosti? "Vsekakor, ocenjujemo, da je j ena njenih bistvenih pomanjklji- vosti prav v tem, da ni jasno pri- kazano prehodno obdobje do po- polne uveljavitve večstebrne«. sistema. Zato bi morali v prvi f^ reformirati obstoječi sistem br? uvedbe drugega naložbenega st^ bra. Po večinskem stališču še nij, dozorele razmere za uvedbo d^jj gega stebra. Finančna rizičnosj na majhnem slovenskem trgu prevelika, evropske izkušnje pj premajhne, saj tega sistema ^ niso razvile niti ekonomsko naj, močnejše evropske države, kotst- Nemčija in Francija. Finančne težave, s katerimi se že sedj, srečujemo v pokojninskem sist^ mu, bi z uvedbo drugega stebra zaradi predrage začetne investicj. je, predvsem pa zaradi prenosj četrtine sedanje prispevne stopnje iz prvega v drug steber Ij še bolj zaostrili in osiromašili vire financiranja v prvem stebra Zaostrene finančne razmere nebj prispevale k stabilnosti sistei^ saj bi povečale zahteve po omejit, vi pravic sedanjih upokojencev, to pa je za nas popolnoma nespr^ jei^jivo. Obvezni naložbeni steber naj bi zato uvedli s posebnim zakonom kasneje, ko bodo zadovoljivo in strokovno razčiščena vprašanja finančnega kritja, državne garan- cije, varnosti in donosnosti naložb ter davčnih olajšav v zvezi s plačevanjem prispevkov. Šele tedaj bi tudi določili posledice uvedbe tega stebra na pravice no- vih upokojencev iz prvega pris- pevnega stebra. Za naložbeni sistem bo treba predvideti povsem nove vire fi- nanciranja države, delodajalce\ in zavarovancev. V tem konteks- tu kaže ponovno in skrbno proučiti predlog prof. dr. Ribni- karja. Sicer pa podpiramo pred- log, da se prostovoljno pokojnin- sko zavarovanje sistemsko ured v okviru te reforme, s tem da se 2 ustreznimi rešitvami stimulira zavarovance za to obliko starost- nega varčevanja." (Drugi del pogovora bo objavljen t prihodnjem Tedniku.) -OM Podpredsednik ZDUS Mirko Bernhard. Foto: M. Ozmec Od tod in tam PTUJ o Obini zbor Društva multiple skleroze Ptujska podružnica Društva multiple skleroze prireja 23. maja ob 10. uri v restavraciji ptujskiii term občni zbor. Člani društva bodo pripravili kratek kulturni program, nato pa preg- ledali delo v lanskem letu in si zastavili načrt za letos. Istočasno pa bo to za člane društva tudi priložnost za prija- teljsko srečanje. MS žmsNCi • 50 let gasilstva Prostovoljno gasilsko društvo iz Žamencev praznuje letos 50- letnico obstoja. Jubilej bodo proslavili v nedeljo, 24. maja, ko bo tudi 2. praznik Gasilske zveze Dornava. Ob 12. uri bo pričetek ligaškega tekmovanja v vaji s hiidrantom, ob 16. uri pa bo zbor gasilcev. Takrat bo tudi predaja novega gasilskega vo- zila. Po končani slovesnosti bo zabava ob zvokiii ansambla Ve- sele Štajerke. MS DORNAVA • Ljudske pevke slaviio 10'letniio Ljudske pevke iz Dornave že deset let oiiranjajo ljudsko pe- sem. So zelo aktivne, saj v Dor- navi skoraj ne manjkajo na no- beni prireditvi. Še posebej zani- mive so za mlajše poslušalce, saj besedila v njiiioviii pesmiii govorijo tudi o pomembnih) do- godkiii, ki so se zgodili v kraju. Svoj deseti rojstni dan bodo proslavile v nedeljo, 24. maja, ko bo ob 19. uri slavnostni kon- cert. Poleg njiii bodo nastopili tudi ljudske pevke iz Moškanjcev in moški oktet iz Dornave. MS PTUJmŠtudiiski krožek o fotografiii v klubu Obzorje na Potrčevi 34 v Ptuju, kjer se vedno nekaj dogaja, se bodo 27. maja srečali vsi, ki želijo sodelovati v študijskem krožku o fotografiji. Kot je povedal mentor Igor Ve- dernjak, se zainteresirani laiiko prijavijo osebno ali po telefonu 772-192. MG PTUJ eSreianie Štu- dentov gradbeništva v Ptuju bo jutri potekalo tradi- cionalno srečanje študentov in profesorjev Fakultete za grad- beništvo Maribor in Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana. Pričeli ga bodo ob desetiii z ogledom gradbišča poslovnega središča Drava ob Osojnikovi 9, ki ga gradi Grad- beno podjetje Ptuj, sledil bo og- led enega od gradbišč Gradbe- nega podjetja Gradnje Ptuj, štu- dente obeti gradbenili fakultet pa bo sprejel tudi župan mest- ne občine Ptuj Miroslav Luci. Obisk Ptuja z nekaterimi zani- mivostmi, predvsem pa grad- bišč, so si študentje gradbe- ništva izbrali, ker so v najsta- rejšem mestu ob Dravi trenutno odprta največja delovišča v tem delu Slovenije. Srečanje bodo sklenili z večerjo na gradu Šta- tenberg. MG PTUJ • Odprli Frida bar Frida VVeingartner iz Ptuja je konec aprila v novi poslovni stavbi v Lackovi 10 v Ptuju odprla sodobno urejen lokal s ponudbo izbranih pijač (tudi domačega vina s certifikatom) in kave, ki je odprt vse dni v ted- nu razen nedelje. I_astnica, ki ima bogate gostinske izkušnje, od tega kar 25 let v tujini, pričakuje dober obisk in zado- voljne goste. Nekateri so posta- li že redni, zlasti še tisti, ki imajo poslovne prostore v novem ob- jektu, v katerem bo, ko bo vsel- jen v celoti, delalo kar osemde- set ljudi. n/in STOPERCE / SEST SESTER GOLOB SE RADO DRUŽI KLJUB VISOKI STAROSTI "Še šfIrl fef«, pa bo tudi nalmMša v/uhnUa 80 svečit" Družine so tisto središče, kjer lahko najdeš poleg materialne in socialne varnosti tudi dobre ter zabavne prijatelje in doživiš veliko lepega. Še posebej zanimivo je, če je družina števil- nejša. Kljub temu da si vsak ustvari svojo družino, se ti radi obiskujejo in družijo, ne glede na to, koliko let štejejo. Pred kratkim smo v Stopercah obiskali prijetne in zabavne sestre Golob. 86-letna Marija, 85-letna Ivanka, 82-letna Elizabeta, 78-letna Matilda in 76- letna Veronika so prišle na osemdese- ti rojstni dan sestre Cite. Šest sester se, kljub temu da so med njimi že štiri stare nad osem- deset let, druži v lepih in manj prijetnih življenjskih trenutkih. V vseh teh letih so doživele veli- ko lepega. Imele so še tri brate, vendar so vsi umrli zelo mladi. One pa se ne dajo, so v šali pri- pomnile. Sestre Golob so si ustvarile svo- je družine, toda pravijo, da je kljub visoki starosti prijateljstvo med sestrami nekaj enkratnega. in če ga neguješ, se lahko zelo dolgo obdrži. Povedo, da so v svoji mladih le- tih morale poprijeti za vsako delo. Nekatere znajo boljše kuha- ti, druge pa so opravljale tudi moško delo. Nobeni ni bilo priza- nešeno. V svoji mladosti so si naj- bolj želele plesati, vendar je bilo priložnosti zelo malo, zato pa to želijo nadoknaditi zdaj. V teh letih so se sestre Golob že dodobra spoznale. Sploh več ni potrebno veliko govoriti, samo pogledajo se in že vedo, kaj misli- jo. Toda opazili smo, da čeprav jih je šest, so druga do druge zel" obzirne. Rade pa se poveselijo zabavajo ter šalijo. Ko so slavi'^ sestrin osemdeseti rojstni daC' prav tako ni manjkalo pesmi veselja ter plesa. In kot zanimivost še ta podate^: šest sester Golob šteje skupaj ^ let, povprečana starost pa je 81' leta. KJjub temu pa se ne da)®; Njihov življenjski cilj je, da ^ skupaj lahko proslavile osemdeseti rojstni dan najnJ^L sestre Veronike, ki danes šteje let. Marija Slodni^^ Sestre Golob pred šestdesetimi leti, ko so bile še dekleta "Skupaj štejemo sicer 487 let, toda leta sploh niso p^' membna za druženje in dobro voljo," hudomušno pove šes' sester i|*0DNIK - četrtek, 21. maj 1998 15 nekaj iz zakona o varnosti cestnega prometa Za koga NE velja novi zakon? Veliko vprašanj se pojavlja, za koga vse ne velja novi zakon o varnosti cestnega prometa. Ve liko se je govorilo, da zakon ne velja za policaje. V endar si je govorice vsak po svoje razlagal Vsa pravila, ki veljajo za nas, "navadne voznike", veljajo tudi za policaje, razen ko so na interventni vožnji, vendar jim zaradi tega ni potrebno upo- rabljati svedobnih ali zvočnih znakov. Če kateri od občanov meni, da policaji vseeno ne upoštevajo cestnoprometnih predpisov in vozijo prehitro, lahko občan obvesti Policijsko postajo, kjer nave- de kraj, čas in tip policijskega vozila, za katerega meni, da krši omejitev iz nepotrebnih razlogov. V takšnem primeru bodo tudi policisti kaznovani, če se bo dokazalo, da imajo občani prav. Nov zakon pa ne velja za tiste, ki so prometne prekrške naredili pred prvim majem, ko še zakon ni veljal. Vsi tisti bodo kaznovani še po starem za- konu, kar pomeni, da bodo nekateri tudi še čez dve leti kaznovani po starem zakonu. Novi zakon pa velja za vse tiste, ki so prometne prekrške naredili po prvem maju. Prav tako člen, ki govori o novopecenih vozni- kih (to so vozniki dve leti po opravljenem voz- niškem izpitu), velja samo za tiste, ki so izpit nare- dili po prvem maju letošnjega leta. Tudi vsi tisti, ki še niso dopolnili dvajset let in so izpit za motorna kolesa naredili pred prvim ma- jem, lahko vozijo motorna kolesa nad 350 ccm. Po novem zakonu lahko od 16. do 18. leta vozimo mo- torno kolo do 125 cm in največ 11 kW, od 18. do 20. leta 350 ccm, ko dopolnite dvajset let, pa lahko naredite še izpit nad 350 ccm, vendar morate imeti vsaj dve leti izpit za predhodno kategorijo. Morda še nekaj malenkosti iz novega zakona. Z deset tisoč tolarji se kaznuje prehitro ustavljanje in prehitro speljevanje, enako pa tudi voznik avtomo- bila, ki več kot tri minute s prižganim avtomobi- lom stoji na mestu (razen v koloni na cesti). Milan Krajnc APAČE PRI KIDRIČEVEM / 6. državno prvenstvo v policijskem mnogoboju Zmugu spe€imlnt enoti Na območju vojaškega strelišča v Apačah pri Kidričevem je v četrtek, 14. maja, potekalo šesto državno prvenstvo delavcev mi- nistrstva za notranje zadeve Slovenije v policijskem mnogoboju. V teku na 12 km z vmesnim dvakratnim streljanjem s službeno pištolo v tarčo na razdalji 15 m se je pomerilo 63 tekmovalcev oziroma 15 ekip z vseh območij Slovenije. Pred startom jim je zaželel dobrodošlico pomočnik načelnika UNZ Maribor Jurij Ferme in prvenstvo svečano odprl. Kot je povedal Bojan Udovč iz organizacijskega odbora, je poli- cijski mnogoboj izredno zahtevna disciplina, saj terja vrhunsko psi- hofizično pripravljenost tekmo- valcev, je pa pomemben prispevek k dvigu splošne pripravljenosti delavcev ministrstva za notranje zadeve. Poleg tekmovalnega vidi- ka pa je prvenstvo tudi prijetna priložnost za druženje stanovskih kolegov, za izmenjavo medseboj- nih izkušenj pri delu ter za skle- panje novih uradnih in zasebnih prijateljstev. Tekmovalci so imeli lepo in sončno vreme, zato so dosegli do- bre rezultate. V kategoriji do 29 let je osvojil prvo mesto Anton Holdinar iz zaščitne policijske enote, drugi je bil njegov sodela- vec Klemen Čop, tretji pa Mitja Kren z visoke policijske varnost- ne šole. V kategoriji od 30 do 39 let je slavil Ludvik Miklavžin iz specialne enote MNZ, drugi je bil Mirsad Salkič iz UNZ Koper, tretji pa Silvo Nemanič iz zaščitne policijske enote. V kate- goriji nad 40 let je bil najboljši Sten Bogovčič iz specialne enote MNZ pred Miranom Kvasom iz UNZ Koper, tretji pa je bil Rado Bojan Selan iz zaščitne policijske enote. V absolutni razvrstitvi je bil najboljši ^ton Holdinar, drugi Klemen Čop, tretji pa Mit- ja Kren. V ekipni konkurenci je zbrala največ točk specialna enota ministrstva za notranje zadeve pred Upravo policije MNZ, tretja pa je bila ekipa UNZ Koper. -OM V policijskem mnogoboju se je tokrat pomerilo 63 tekmoval- cev. Foto: M. Ozmec SPODNJA POISKAVA/ občinsko tekmovanje "kai ves o prometu" NaiMiši tehmvalii ii Makol Pri osnovni šoli na Spodnji Polskavi je minuli četrtek v organizaciji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Slovenska Bistrica ter Ljudske univerze Slovenska Bistrica potekalo občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu. Tekmovalo je 68 osnovnošolcev iz devetih centralnih šol bistriške občine: Slovenske Bistrice, Oplotnice, Poljčan, Makol, Črešnjevca, Lapoija, Tinja, Smartna na Pohoiju in Spodnje Polskave. Iz vsake od omenjenih šol razen Oplotnice sta se tekmovanja, ki je potekalo v treh sklopih, udeležili ekipi mlajših in starejših učencev. Tekmovalci so najprej opravili teste iz cestnoprometnih predpi- sov, sledila je spretnostna vožnja na poligonu ter še vožnja po pro- metnih površinah in vključevanje v promet. Pri starejših učencih se je naj- bolje odrezal Darijan Doberšek iz osnovne šole Makole in postal občinski prvak. Tako se bo 30. maja udeležil državnega prvenst- va osnovnih šol Kaj veš o prometu, ki bo v Kranju. Na drugo mesto se uvrstil Gregor Hohler iz osnovne šole Oplotnica, na tretje pa Dejan Šurbek iz Poljčan. Pri starejših učencih je bila najboljša ^kipa iz osnovne šole Poljčane, na drugo mesto se je uvrstila ekipa osnovne šole Makole, na tretje pa Smartna na Pohorju. Pri ^ajših šolarjih je najboljše rezul- tate dosegel Andrej Krošelj iz ^kol, na drugo mesto se je uvr- stil Jernej Sobotič s Črešnjevca, na tretje pa Tina Žnidar iz Ma- kol. Pri mlajših učencih je zmaga- la ekipa osnovne šole Makole, na drugo mesto so se uvrstili tekmo- valci s Črešnjevca, na tretje pa iz osnovne šole Šmartno na Pohor- ju. VT PTUJ / letna skupscina zveze kulturnih organizacij ZKD se /e preimenovala v Zvezo kulturnih društev v ponedeljek je v dvorani Narodnega doma na Ptuju potekala letna skupščina Zveze kulturnih organizacij Ptuja. Delegati kul- turnih društev so obravnavali poročilo o njenem delu v letu 1997 ter sprejeli delovni in finančni načrt za letos. V razpravi so delegati opozarjali na različen odnos do ljubiteljske kulture v posameznih občinah glede njenega financiranja z bojazni- jo, da bo z ukinitvijo zajamčene porabe za ljubiteljsko kulturo kanilo še manj denarja. Na terenu se pojavljajo tudi veliki problemi pri vzdrževanju kulturnih dvoran, ki so osnovni pogoj za delovanje ljubi- teljske kulture. Na ponedeljkovi seji so po vzoru republiške zveze Zvezo kulturnih organizacij preimenovali v Zvezo kulturni društev Ptuj, kar pa je zgolj lepotni popravek, saj bo zveza kot samoupravna organizacija kulturnih društev delovala tudi v bodoče po bolj ali manj ustaljenih tirnicah, s tem da je financiranje strokovnih služb ter programov širšega (ne zgolj lokalnega) pomena prevzel Sklad za ljubiteljsko kulturo Republike Slovenije. (fl) Odliini rezultati mladih raziskovalk MLADE RAZISKOVALKE EŠ PTUJ SO NA REGIJSKEM SREČANJU MLADIH RAZISKO- VALCEV V MURSKI SOBOTI OSVOJILE TRI SREBRNA IN BRONASTO PRIZNANJE v petek, 8. maja, so se dijakinje Ekonomske šole Ptuj udeležile regijskega srečanja mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja, Prlekije in Prekmurja v gimnaziji v Murski Soboti. Predstavlje- nih je bilo 29 nalog iz različnih srednjih šol štajerske regije. Mlade raziskovalke Ekonomske šole Ptuj so izdelale štiri nalo- ge in se v močni konkurenci odlično odrezale - osvojile so tri srebrna in bronasto odličje. Ekonomska šola Ptuj se že vrsto let ponaša z uspešno raziskovalno dejavnostjo s področja turizma in marketinga ter naravoslovja - ke- mije, ekologije in ekonomije. Tudi letos uspeh ni izostal. Razi- skovalna naloga z naslovom Sto ljudi - sto mnenj ... avtoric Janje List, Danijele Meznarič, Nade Šluinjar, Sonje Škrinjar, Jelke Vertačnik in Anite Kosi (vse iz 4. ČE) ter mentorjev prof. Branke Regvat Kampl in Petra Vesenja- ka je osvojila srebrno priznanje. Naloga predstavlja vizijo ptujskih Term v prihodnosti in možnosti z vidika trženja. Raziskovalna nalo- ga Korant, rusa, picek po vasi gor divja, izza ogla mestni icek v čudo to zija je prejela bronasto priznanje. Avtorice so Neli Brenkovič, Ma- teja Kovačec, Lidija Petrovič in Tatjana Raduha (vse iz 4. ČE) pod mentorstvom prof. Branke Regvat Kampl. Zeoliti - svetla pri- hodnost ekobgije je naslednja razi- skovalna naloga, ki sta jo izdelali mladi raziskovalki ES Ptuj Rena- ta Polanec in Mateja Bedrač (obe iz 4.ČE), mentorica je bila prof. Mija Vaupotič Grego- rinčič. Naloga je prejela srebrno priznanje in se uvrstila na državno tekmovanje mladih razi- skovalcev - naravoslovcev 16. maja. Tudi raziskovalna naloga Zdravje iz rastlin avtoric Barbare Mohorič in Sonje Voda (obe iz 4. CE) pod mentorstvom prof. Mije Vaupotič Gregorinčič je osvojila srebrno priznanje. Mladi razisko- valki sta predstavili vrsto zdravil- nih rastlin, njihovo uporabnost in izdelali vrsto uporabnih zdravil- nih pripravkov. Z veseljem ugotavljamo, da mla- dinsko raziskovalno delo pred- stavlja pomembno mesto med šol- skimi aktivnostmi. Iz majhnega raste veliko in mogoče se med današnjimi mladimi raziskovalci skrivno mnogi poznejši strokovn- jaki. Čim prej si bodo mladi začeli nabirati izkušnje, tem več jih bodo imeli kasneje pri študiju in v življenju. Mladi so že po naravi vihravega in raziskovalnega duha, treba jih je le pravilno motivirati, usmerjati njihovo energijo in ak- tivnosti. Mateja Bedrač Mlade raziskovalke Ekonomske šole Ptuj z mentoricama; stojijo od leve: prof. Branka R. Kampl, Danijel Meznarič, Jel- ka Vertačnik, Sonja Škrinjar, Nada Skrinjar, Janja List, Anita Kosi in prof. Mija Vaupotič Gregorinčič; v sredini od leve: Mateja Bedrač, Renata Polanec, Sonja Voda, Barbara Moho- rič; spredaj od leve: Tatjana Raduha, Mateja Kovačič, Lidija Petrovič in Neli Brenkovič. LENART / specialna olimpiada mmmgovmkmm POD POKROVITEUSTVOM OBČINE LENART SO SE KONČALE PETE IGRE SPECIAL NE OLIMPIADE PODRAVSKO-POMURSKE REGIJE Na lenarškem hipodromu Po- lena in v novi športni dvorani v Lenartu so se minuli petek končale pete športne igre spe- cialne podravsko-pomurske regije. Pri organizaciji je po- magal Olimpijski komite Slo- venije, gostitelj skrbno pri- pravljenega športnega srečanja pa je bil Zavod za duševno in živčno bolne Hras- tovec-Trate. Lepo prireditev je pod geslom »Dobrodošli v sve- tu zmagovalcev« odprl le- narški podžupan Ivan Vogrin, ki je ob tej priložnosti čestital organizatoijem za dobro opravljeno delo in zaželel vsem udeležencem obilo športnega meijenja moči. Športna tekmovanja v okviru specialne olimpiade so se že glo- boko ukoreninila v vseh, ki v tem gibanju sodelujejo bodisi kot tek- movalci, trenerji, spremljevalci ali zgolj kot opazovalci in navijači. Gostitelji so se tokrat v središču Slovenskih goric zares potrudili in bili deležni laskavih priznanj. Najbolj pa so bili zadovoljni tek- movalci in tekmovalke, ki so se poleg športnih uspehov^ veselili tudi srečanj s prijatelji. Športnih iger specialne olimpiade v Lenar- tu se je udeležilo več kot 300 tek- movalcev iz Gornje Radgone, Ljutomera, Lendave, Lukavcev, Murske Sobote, Ormoža, Dorna- ve, Ptuja, Slovenske Bistrice, Ma- ribora in Lenarta. Pomerili so se v teku na 50, 100, 20 in 40 metrov, v vožnji z vozički na 25 metrov, v skoku v daljavo z mesta in metu žogice. Vsi so pokazali dobro pri- pravljenost, najboljši pa so seveda prejeli posebne medalje. Tekmo- vali so popravilih specialne olim- piade in se pomerili še v igranju namiznega tenisa in košarki. Pred začetkom tekmovanja so pripravi- li priložnostni kulturni program in slavnostno zaprisego tekmoval- cev. Pete športne igre specialne olimpiade v Lenartu so izjemno uspele, z zanimanjem pa so si jih ogledali tudi številni Lenarčani in drugi obiskovalci iz severovzhod- ne Slovenije. Prireditev je vodila Darinka Čobec. Besedilo in foto: M.Toš PREJELI SMO Koga je tnotil žalni trak na vencu Koga je motil žalni trak na vencu pokojni mami Nežiki Šeruga, ki smo jo pokopali 4. maja na videmskem pokopa- lišču? Sprašujem se, kako so lahko brez srca, žalosti in spoštovanja do naše mame oz. stare mame odstranili žalni trak z napisom "MAMI V SLOVO - JOŽICA Z DRUŽINO". Ali ti ljudje nimajo zavesti in razume- vanja, da je venec s cvetjem in trakom namenjen pokojni mami in ne živim? Kako lahko to počno na pokopališču, "njivi miru" in to na čisto sveži gomili? Ali se sploh zavedajo, kako bi se počutila naša pokojna mama oz. stara mama, če bi vedela, kaj so počeli ljudje, ki jih je imela rada in jim preveč zaupala, kljub temu da so z njo grdo ravnali, jo tudi pretepali? Prosim jih, naj ji vsaj sedaj dovolijo, da v miru počiva. Zelo ogorčena Jožica Topolovec 16 četrtek, 21. maj 1998 - TEDNIK ^ rt JUDO m Ptujčani ¥ Beogradu Judo klub Drava bo imel v sobo- to, 23. maja, pomembno srečanje v tekmovanju evropskih pokalnih zmagovalcev v Beogradu, kjer se bo pomeril z ekipo Milicioner. Na žalost so težave pri financiranju, saj takšno gostovanje z vsemi pristojbinami stane več kot 1,5 milijona tolarjev. Po besedah predsednika kluba Vlada Čuša računajo s tremi zmagami in neodločenim izidom. Za Dravo bodo nastopili: do 60 kg Sebastijan Kolednik, do 66 kg Dejan Vogrinec, do 73 kg Vies- lav Blach, do 81 kg NIkola Seničič, do 90 kg Marek Pisula, do 100 kg Miran Tajhman, nad 100 kg: Marko Kramberger. Danilo Klajnsek KARTING m Priprave na dirl(o v nedeljo, 31. maja, ob 14. uri bo na kartodromu v Hajdošah karting dirka za državno prvenst- vo Slovenije v vseh petih kategori- jah. Organizator dirke, AMD Ptuj, pričakuje več kot šestdeset tek- movalcev. Letošnje državno prvenstvo po- teka po nekoliko spremenjenem sistemu. To je namreč mednarod- na dirka, na kateri nastopajo voz- niki iz Slovenije in Hrvaške, rezul- tati pa štejejo za državno prvenst- vo obeh držav. Na zadnji dirki, ki je potekala v Zagrebu, je odlično tretje mesto osvojil voznik ptuj- skega AMD Zvonko Dominko. Po drugi strani pa je to dirka tekmo- valcev iz Slovenije. Rujčani bodo imeli štiri zastopnike v kategoriji do 125 ccm: Zvonka Dominka, Jožeta Šerugo, Dragomirja Ru- dolfa In Emila Pleterška Priprave za dirko so stekle in so v zaključni fazi, saj AMD Ptuj ničesar ne želi prepustiti nakl- jučju. Danilo Majnsek ODBOJKA mKvalifilca- cije za lil. ligo v soboto, 23. maja, od 9. do 14. ure bodo v športni dvorani Center kvalifikacije za tretjo državno od- bojkarsko ligo za ženske. Nasto- pile bodo ekipe Rogla Zreče, Ra- denci, Gaiaja (Maribor) in Kurent (Ptuj). Najboljši dve ekipi se bosta uvrstili v ligo. STRELSm m v Švici preizkušnja za invalide 4. majskega prvenstva v strel- janju za invalide se je v Švici ude- ležila tudi tričlanska slovenska ekipa, v kateri je bil odličen Ptujčan Srečko Majcenovič. V streljanju v naslonu s puško je v stoječem položaju zasedel 2. mesto s 595 krogi, prav tako pa je bil drugi v ležem položaju s 599 krogi. Franci Pinter iz Slovenske Bistrice je v stoječem položaju za- sedel 2. mesto, 3. mesto v strel- janju z malokalibrsko puško in 6. mesto v streljanju z zračno puško leže. To je bila za strelce zadnja preizkušnja pred letošnjim sve- tovnim prvenstvom, ki bo 16. in 26. junija v Španiji. TM STRELSTVO • Najboljši Ormožani Strelsko društvo Varstroj Lenda- • va je organiziralo tekmovanje v športnem streljanju z malokalibrs- ko puško. Udeležilo se ga je 11 ekip, med katerimi so bili s 686 krogi najboljši tekmovalci Ormoža, druga je bila ekipa Doli- na s 664 krogi in tretja Vojašnica Murska Sobota s 644 krogi. Med posamezniki je prvo mesto zase- del Ormožan Stiven Vočanec s 244 krogi, drugi je bil Dušan Žiško iz murskosoboške vojašnice z 235 krogi, tretji pa Andrej Stanič s 226 krogi. Tekmovalci so streljali trikrat po 10 strelov v trostavu. vid STRELSTVO m 2. krog ormoške lige Občinska strelska zveza Ormož je na strelišču v Podgorcih organi- zirala 2. krog občinske lige v športnem streljanju s serijsko ma- lokalibrsko puško. Tekmovanja se je udeležilo 9 ekip. Ekipni rezultati: 1. SD Ormož 719 krogov, 2. SD TSO 693 kro- gov, 3. SD TSO II 626 krogov, 4. SD Ormož II 620 krogov, 5. SD Središče 598 krogov. Posamezne uvrstitve: 1. Stiven Vočanec 252 krogov, 2. Vesna Mele 240 krogov, 3. Andrej Stanič 236, 4. Boštjan Špacapan 232 krogov, 5. Iztok Kosi 232 krogov, 6. Matjaž Habjanič 231 krogov, 7. Franc Ciglarič 230 krogov, 8. Sašo Praprotnik 230 krogov. Lukner MALI NOGOMET m Naslov OŠ Hajdina Športni zavod Ptuj je izvedel medobčinsko prvenstvo za učence 5. in 6. razredov osnovnih šol v malem nogometu. V štirih predtekmovalnih skupinah je nas- topilo dvanajst ekip in zmagovalci po skupinah so se uvrstili v finalni del, ki je potekal na igrišču OŠ Hajdina. Rezultati finalnega turnirja: OŠ Hajdina - OŠ Olga Meglič 4:2, OŠ Gorišnica - OŠ Videm 0:2, OŠ Hajdina - OŠ Gorišnica 8:1, OŠ Gorišnica - OŠ Olga Meglič 2:4, OŠ Hajdina - OŠ Videm 5:1, OŠ Videm - OŠ Olga Megiič 2:6. 1. OŠ Hajdina, 2. OŠ Olga Meglič, 3 OŠ Videm, 4. OŠ Gorišnica. OŠ Hajdina je nastopila v sesta, vi: Tadej in Matjaž Rozman, pg, tek, Ivo in Peter Vogrinec, Šori Zupanič, Majcen, Drevenšek, Mli,. narič, Šijanec, Intihar. Trener; Damjan Vogrinec. Danilo Klajnšelt UUTOMER/ RAZPOLOZENI KASAČI NMlMffBlši Mistet LobdI Na ljutomerskem hipodromu je bil minulo nedeljo peti tek- movalni dan letošnje sezone za kasače, ki je minil v znamenju novih osebnih rekordov in nekoliko slabšega obiska. Kljub hladnemu popoldnevu in dežju je tekmovanje na odlično pri- pravljeni progi spremljalo okoli 1000 ljubiteljev kasaškega športa. Med njimi je bil tudi novi predsednik Kasaške zveze Slovenije Vito Habjan s sodelavci. Ljutomerski kasaški klub, ki bo jeseni praznoval 125-letnico delo- vanja, je progo odlično pripravil, tako da so osebni rekordi kar deževali. Polovica dirk je bila na 1600, polovica pa na 2100 metrov. Najboljši kilometrski čas na krat- ki stezi je dosegel z novim rekor- dom 1:17,6 Mister Lobell na vaje- tih Janka Sagaja iz Ljutomera, na dolgi stezi pa Soulman 1:18,5 na vajetih mladega Tomija Mako- terja iz domačega kluba, ki je pre- senetil vse favorite. Prijetno je presenetila lenarška kobila Enola Gay z novim osebnim rekordom in dobrim nastopom. Rezultati dirk: 1. dirka, avtos- tart za 3-letne kasače, 1600 m, zas- lužek do 50 tisoč SIT: 1. FUa (Ma- kovec, Ljut.) 1:22,0, 2. Brižitka B (Kuhar, Brdo) 1:22,4 in 3. Dijana (Plečko, Mb.) 1:22,4; 2. dirka, av- tostart za 3-4-letne kasače, 1600 m, zaslužek do 150 tisoč SIT: 1. Laguna (Zorko, Ljut.) 1:20,9, 2.- 3.Enola Gay (Lx)vrenčič, Lenart) 1:20,9 in Dirkaš (Šilak, Mb) 1:20,9; 3. dirka, avtostart za 3-12- letne kasače, 1600 m, zaslužek do 250 tisoč SIT: 1. Mister Lobell (Sagaj, Ljut.) 1:17,6,2. Frick (Ma- rinšek, Brdo) 1:17,9 in 3. Rion (Puhar, Ljut.) 1:17,9; 4. dirka, av- tostart za 3-12-letne kasače, 1600 m, zaslužek do 400 tisoč SIT: 1. Dali Gože Sagaj, Ljut.) 1:19,7, 2. Polonca (Kos, Ljut.) 1:20,0 in 3. Chajkovsky (Hrovat, Ljubljana) 1:20,6; 5. ^rka, avtostart za 3-12- letne kasače, 2100 m, zaslužek do 600 tisoč SIT: 1. Leif B (Gorjanc, Brdo) 1:20,3, 2. Senna (Zan, Ljubljana) 1:21,1 in 3. Anomis (Jureš, Ljut.) 1:21,3; 6. dirka, av- tostart za 3-12-letne kasače, 2100 m, zasltižek do 900 tisoč SIT: 1. Lui B (Vidic, Brdo) 1:20,1, 2. Meri Lobell (Babič, Ljut.) 1:21,3 in 3. L Quen (Heric, Ljut.) 1:21,3; 7. dirka, avtostart za 3-12-letne kasače, 2100 m, zasltižek do 1,5 milijona SIT: 1. Demos MS (Sla- vič, KD MS) 1:19,4, 2. Lavishy (Heric, Ljut.) 1:20,6 in 3. Rosso B (Cmkovič, Ljut.) 1:21,3; 8. dirka, mednarodni razred: 1. Soulman (T. Makoter, Ljut.) 1:18,5, 2. Ex- press Bar (Gorjanc, Ljubljana) 1:18,7 in 3. Benjamin C Lee Q. A^oter, Ljut.) 1:18,9. Šesti tekmovalni dan za kasače bo v nedeljo v Šentjerneju. Besedilo in posnetek: M.Toš Lenarška kobila Enola Gay je prijetno presenetila z novim osebnim rekordom STRELSTVO P^lim ieiifm v clro^f dršmml f%f Končano je tekmovanje v drugi državni strelski ligi v streljan- ju z zračno standardno pištolo. Ekipni zmagovalci so strelci strelske družine Predoslje iz Predoselj pri Kranju s 25 točkami in bodo v novi sezoni tekmovali v prvi državni ligi. Prvoligaški status so si priborili tudi strelci I. pohorskega bataljo- na iz Ruš, pa čeprav so zasedli ko- maj peto mesto. V eni ligi namreč tekmuje le ena ekipa iz posamezne strelske družine, pa čeprav bi jih lahko po rezultatu bilo več. Rušani so se v prestopnem roku okrepili s tremi ptujskimi strelci, največji pridobitvi pa sta bila dr^vni prvak Sašo Porok iz SD Ptuj ter drugi mladinec Pavla Fa- bricija. Strelce SD Petij a Ptuj je vodil znani ptujski trener Jože Malek. Možnost nastopa je dal najmlajšim mladincem Marjanu Grilu, Robertu Šimenku in Ma- tiji Potočniku ter članu Milanu Stražišarju. Ekipa državnega prvaka med mlajšimi mladinci se je borila v absolutni kategoriji druge lige. Odločitev trenerja je bila pravilna, saj je Marjan državni prvak in rekorder. Robi in A^tija pa državna reprezentan- ta. Žal se je zaradi obveznosti v šoli moral odpovedati nastopom državnega prvaka Davida Valiča. Strelci Petlje so se uvrstili na četrto mesto, in če Ptuj ne bi imel ekipe v prvi ligi, bi se strelci Petlje uvrstili v prvo državno ligo. Ekipa je v devetih nastopih šest krat zmagala in tri krat zgubila točke. Posamezno je Matija Potočnik bil sedmi z izrednim povprečjem 545,89 krogom in skupnim seštev- kom 4913, isti rezultat je imel tudi Sašo Porok. Robert Šimenko je bil dvajseti s povprečjem 538,56 in seštevkom 4847. Milan Stražišar je imel povprečje 533,60, Marjan Gril pa 516 kr. Iz druge lige je izpadla ekipa Domžal. Tekmovanje v sezoni 98/99 se prične 19. septembra. SI Pionirji na treningu s Slavkom Ivanovičem. Foto: Studio 2M KOLESARSTVO Dober Start PP na HrvaŠkem Druga ekipa Perirtnine Ruj - Radenske Rog v sestavi Kristjan Mu- gerli, Rado Rogina, Miran Kelner, l\/1atjaž Batič, Mitja Kotnik in Bog-; dan Ravbar sodeluje na dirki po Hrvaški - na petem Tour de Croa- tia. 1 V sobotnenn kronometru, ki je potekal po Vukovarju v dolžini 2,3 kilometra, je prvo mesto osvojil ptujski tekmovalec Matija Kotnik s časom 2:19,64, tretji je bil Matija Batič, osmi Bogdan Ravbar in 15. Kristjan Mugerli. Na drugi etapi s startom v Vinkovcih in ciljem v Županji, dolgi 193 kilometrov, je zmagal Italijan iz ekipe Taura, Rujčani pa so zasedli tale mesta: 17. Miran Kelner, 20. Rado Rogina, 37. Kristjan Muger- li. Pn/o n^to in s tem rumeno m^ico je zadržal Matija Kotnik s prednostjo dveh desetink pred članom Savaprojekta iz Kranja Damjanom Četrtičem, 4. Matija Batič, 9. Miran Ravbar, 11. Kristjan' Magerli itd. V seštevku ekip je ptujska ekipa v vodstvu. Danilo Klajnšek NAMIZNI TENIS Petowa - Kaiuh Slovan (f:4 Namiznoteniške i^alke ptujske Petovie so tudi v drugem srečanju končnice tekmovanja za naslov državnih prvakinj doživele poraz proti ljubljanski ekipi Kajuh Slovan. Nastopile so brez najboljše igralke Ka- tarine Golič, ki pa tudi verjetno ne bi spremenila poteka srečanja. Gost- je iz Ljubljane so prišle v najmočnejši postavi na čelu z odlično kitajsko igralko Wang Bo in niso ničesar prepustile slučajnosti. V tem trenutku so pač močnejše moštvo in so se zasluženo uvrstile v finale. Igralke Pe- tovie pa se bodo v soboto pomerile z ekipo Merkurja za tretje mesto. Posamezni izidi: Zalezina - Faganelova 0:2, Mlakarjeva - Todoro- vičeva 0:2, Luknerjeva - Wang Bo 0:2, Luknerjeva/Zalezina - Wang Bo/Polončičeva 0:2. • Petovia - Era Šmartno 1:4 Namiznoteniški igralci Petovie so v srečanju za obstanek med prvoli- gaši izgubili še drugo srečanje z igralci Ere iz Velenja. Gostje so se zelo dobro pripravili na igro ptujskega obrambnega igralca Franja Capana in prišli do pomembnih točk. Zraven tega so bili uspešnejši še v igri dvojic in na koncu so domačini pristali pri točki, ki jo je osvojil trener in igralec Marinko Grbič. Ptujska ekipa se po letu dni igranja v 1. ligi vrača med drugoligaše. To ni nobena tragedija, saj imajo dobro osnovo v bratih Zafoštnik, ob njiju pa sta tukaj še Nejc Janžekovič in Danilo Piljak. Z dobrim in trdim delom bi se lahko čez leto dni ponovno vrnili med prvoligaše. Posamezni izidi: Capan - Uroš Slatinšek 0:2, Gregor Zafoštnik - Jure Slatinšek 0:2, Grbič - Vodušek 2:0, Grbič/Zafoštnik - Jure in Uroš Sla- tinšek 0:2, Capan - Jure Slatinšek 0:2. Danilo Klajnšek SAH Pet turnirjev - pet zmagovaUev šahovsko društvo Ptuj prireja tudi v letošnjem letu redne mesečne hitropotezne turnirje za društveno prvenstvo. Konkuren- ca je zelo izenačena, saj so letošnji turnirji dali vedno drugega zma- govalca. Januarja je prvo mesto zasedel Rado Brglez, februarja Janko Bohak, marca Gregor Podkrižnik, aprila Robert Roškar in maja Zlatko Roškar. Na turnirju za maj so bili doseženi tile rezul- tati: Zlatko Roškar 9,5 točke, Jože Čič in Robert Roškar 8 točk, Martin Majcenovič 7 točk, Janko Bohak 6,5 točke, Dušan Majce- novič 6 točk itd. V skupni uvrstitvi je v vodstvu veteran Janko Bo- hak, ki je nastopil na vseh petih turnirjih. Moštveni festival v Mariboru Na mednarodnem mpštvenem šahovskem festivalu v Mariboru 9. in 10. maja je moštvo Šahovskega društva Ptuj z 20,5 točke zasedlo solidno peto mesto med 19 ekipami. Za domače moštvo so na tem tekmovanju po pospešenem tempu pol ure za partijo nastopili: Do- men Krumpačnik (2,5 točke iz 9 partij). Rado Brglez (8 točk iz 9 partij), Robert Roškar (5 točk iz 9 partij) in Janko Bohak (6 točk iz 9 partij). Janko Bohak ZAKAJ ČAKATI NA KATARININ SEJEM ? Za Vas imamo odprto trgovino za odfeup in prodajo različnega rabljenega blaga na Mariborski cesti v Ptuju. Pri nas lahfeo feupite različno blago, od čevljev, torbic, oblačil, otroških stvari, različne knjige, precej šahovske literature, tehnične proizvode in še marsikaj. V komisijsko prodajo lahko prinesete svoje odvečne stvari, da Vam jih prodamo, na Mariborsko cesto zraven BAR-a MITREJ. PR. i|*0DNIK - četrtek, 21. maj 1998 19 20 četrtek, 21. maj 1998 ■ TEDlilK PTUJ / MLADA MOJCA JE SREČNA V DOMU UPOKOJENCEV "iMecf stareišimi /e lahko živahno" življenje včasih poleg prijetnih trenutkov prinaša tudi manj prijetne. Tako se je tudi mladi Mojci po porodu, ko je rodila hčerkico, življenje povsem spremenilo, /bolela je /a neozdravljivo boleznijo multiplo sklerozo in tako je priklenje- na na bolniško posteljo. Na njenem domu je zanjo in za hčerki- co dolgo skrbela mama, toda sčasoma so ji za nepokretno Mojco začele pešati moči. Zato se je za Mojco našla primerna rešitev, saj je našla svoj novi dom v Domu upokojencev v Ptuju, kjer ji lahko nudijo vso oskrbo. Ker je Mojca stara komaj 26 let, so tudi«v domu tokrat nare- dili izjemo, je povedala direkto- rica mag. Kristina Doki in ob tem dodala, da bodo mogoče v ustreznih državnih institucijah le sprejeli njihovo pobudo, da bi dom bil kombinirani zavod in bi lahko tudi v prihodnje reševali podobne primere. Mojca ni bila nikoli zaposlena in tudi ni prejemala nobenih rednih prejemkov, zato se je v tem primeru izkazala Mestna občina Ptuj, ki bo za Mojco po- ravnala celotno oskrbo za eno- posteljno sobo. Predlog, da bi Mojco sprejeli in da je najpri- mernejša rešitev nastanitev v Domu upokojencev, je podal Center za socialno delo v Ptuju oziroma socialni delavec Mitjan Turkuš, ki je ves čas spremljal razvoj njene bolezni. Mojca je vsa presenečena po- vedala, da ji je bilo zelo težko za- pustiti svoj dom in hčerko, ter priznala, da jo je bilo tudi strah, kako bo v Domu upokojencev. Sprejeli so jo delavci in stano- valci doma zelo prijazno, toda da bodo tudi starejši ljudje izka- zali toliko razumevanja in topli- ne, pa si ni nikoli mislila. Želi, da bi se tudi v prihodnje lepo razumeli. Ker je Mojca ostala v bližini svojega doma, jo bodo lahko zdaj obiskovali tudi njeni domači in seveda štiriletna hčerkica. Tekst in fotografija: Marija Slodnjalf Mojca je zelo vedro dekle in se v Domu upokojencev lepo počuti. PREDSTAVLJAMO VAM: JEEP VVRANGLER 4.0 SPORj Občutek prostosti Pri nas uporabljamo izraz jeep splošno za terenska vozila, ven- dar so "pravi" le trije: CHi:ROKt:E, GRAND CHEKOKEE in WRA!\GLER. In slednjega smo imeli na kratki preizkušnji. Nosil je oznako 4.0 ŠPORT, kar pomeni, da ga je poganjal bencinski motor s štirimi litri delovne prostornine!! Motorjev s 175 konji največje moči v Slo- veniji pač nismo najbolj vajeni razen seveda pri velikih limuzi- nah, kjer nikogar ne zanima po- raba avtomobilov. Model Wrangler so lani do- dobra prenovili, vendar pa se kljub številnim spremembam tista bistvena stvar, to je njegova karizma, ni spremenila. Testni model je imel živo rdečo barvo in že sam pogled nanj je vzbujal občutke po pustolovščinah, ki se začno, ko zapelješ z asfalta v naravo in seveda najprej na vvranglerju snameš streho. Ko se tega opravila lotiš prvič, traja nekoliko dalj časa, nato pa se tudi tega naučiš, tako da te tudi dež ne more več presenetiti. Si- cer pa je notranjost wranglerja precej "plastična"; pa ne zato, ker so taki materiali poceni, am- pak se jih enostavno čisti in jim tudi voda ne škodi. Zadnji model vvranglerja je bil deležen tudi večjih tehničnih novosti, kjer lahko omenimo sistem command trac, ki oiHd^ goča vklop štirikolesnega pog,, na pri katerikoli hitrosti. Daljša potovanja so povezana^ udobnostjo vozila, tega pa wranglerja ne moremo inlltj Njegovo vzmetenje je ravnano na terensko vožnjo premagovanje ekstremniii področij. Trdo vzmetenje neko. liko ublažijo sedeži z dobrih bočnim oprijemom, ki tudi ublažijo premetavanje, ko avto poskakuje po terenu. Izredne počitnice si lahko privoščijo štirje potniki, če pa sta samo dva, jima je ob odstranitvi zadnje klopi na voljo še 1567 lit. rov prtljažnega prostora. Leta 1925 si pri JEEPU (oziro. ma Chryslerju) verjetno niso predstavljali, da bodo vvrangler. ja kdaj opremljali s klimatsko napravo in dvema zračnima bla. zinama. Oboje je sedaj na voljo, Pionirstvo korporacije Chrys. ler pri izdelovanju terenskih vo- zil se jeepu pozna še danes, kajti wrangler ohranja večino vizual. nih potez prejšnjih modelov. Vendar pa kupci teh vozil zahte- vajo večjo kvaliteto, povezano z napredno tehnologijo za seveda manj denarja. Za vsakega posa- meznika je wrangler različno "drag", še naprej pa ostaja čisto pravi jeep, po katerem tako radi imenujemo njegove konkuren- te. Avto nam je na preizkušnjo posodilo podjetje PAAM AUTO iz Zavrča. Tekst in foto: Danilo Majcen Med majskimi prireditvami na Ptujskem zavzema eno vidnejših mest pomladanska konjenica. Letošnja, tretja, že tradicionalna Prleška konje- nica bo od 28. do 30. maja. Na 140 km dolgo pot po Prle- kiji bo krenila iz novega konje- niškega centra pri ptujskih Termah. Tudi letos so pokrovi- teljstvo prevzeli v Ustanovi dr. Antona Trstenjaka in župani občin, skozi katere poteka. Prleška konjenica je že od svoje ustanovitve tudi član konje- niškega treking združenja Slo- venije. Glede na leto športa v turizmu pričakujejo organiza- torji -Country klub Ptuj, Kon- jeniški klub Skorba in GIZ Po- etovio vivat - temu primerno udeležbo. Jože Ciuha je tisti znani slo- venski slikar, ki razstavlja v Ptuju, hkrati pa je to tudi odgo- vor na nagradno turistično vprašanje izpred štirinajstih dni. Nagrado bo prejela Tatja- na Tomšič, Vičava 35, Ptuj. Čestitamo. Pri reševanju današnjega nag- radnega turističnega vprašanja naj bo v pomoč fotografija, na kateri je del pročelja cerkve v enem od ptujskih samostanov, in tudi besedilo v nadaljevanju, ki ga je pripravila Irena Bezjak iz Ptujskih vedut. Leta 1230 je Mehtildis, vdova Friderika III. Ptujskega, poklonila zemljo na zahodnem robu mesta ubožnim menihom, ki so se že leto zatem naselili v delno gra- jen samostan. Odlika samosta- na je križni hodnik. Cerkev, katere del pročelja prikazuje fotografija, je bila zgrajena ob barokizaciji samostana na se- verni strani samostanske zgradbe. Samostan je bil ukin- jen z jožefmskimi reformami leta 1786. Vprašujemo po ime- nu tega samostana. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika do 29. maja. Nagrada je družinska vstopnica za brezplačen ogled muzejskih zbirk in turistični spominek. Na fotografiji je del pročelja cerkve v enem od ptujskih samostanov. Foto: M. Ozmec i|*0DNIK - četrtek, 21. maj 1998 21 gADENCI / MARATON TREH SRC Unirko - državni prvak ^lednarudni maraton Treh src v Radencih, ki so ga pripravili ^semnajstič, je edini v Evropi, ki poteka po ozemlju dveh dr/a^' Večji del najmnožičnejšega maratona v Sloveniji poteka pO ozemlju naše države, del pa po sosednji Avstriji. Ude- ležence letošnje tekaške prireditve, zbralo se jih je več kot j500 iz desetih držav, je pozdravil tudi slovenski predsednik ^ilan Kučan. poleg tekačev se v Radencih za državni naslov od leta 1992 meri- jo tudi paraplegiki na vozičkih; tokrat so v mednarodni konku- renci nastopili invalidi iz Slove- nije, Hrvaške, Madžarske in Itali- je, Za slovenske atletske razmere so tudi nagrade, ki so jih razpisali radenski organizatorji, zelo viso- l^e. Zmagovalec 18. maratona Treh src je v moški konkurenci dobil 450.000 SIT, če bi izboljšal rekord proge, pa bi mu pripadlo še 200.000 SIT. Prireditve, ki spremljajo mara- ton in jih je vsako leto več, so se začele že v četrtek, 14. maja. Te- daj je Sanja Rozman pripravila predavanje Vpliv teka na zdravljenje različnih vrst odvisnosti. Sledile so različne tekaške prire- ditve in pohodi, vrh pa je bil start teka na 42, 21 in 10 kilometrov, ki je bil v soboto, 16. maja, ob 15. uri. Pohoda po gričih vinorodne- ga okolja Radencev se je udeležilo več kot 2000 planincev, okrog 600 otrok pa se je merilo na tekih ve- veric in srčkov. Na 18. mednarodnem maratonu Treh src v Radencih je zmagal Kenijec Newton Charles Suba- no (2:20:38) in s tem ubranil zmago, ki si jo je na 42 kilomet-. rov pritekel že lani. V ženski kon- kurenci je bila na 42 kilometrov najhitrejša Anica Živko (2:47:57), oba zmagovalca pa sta izboljšala rekorda proge. Najmnožičnejša tekaška priredi- tev v Sloveniji je štela tudi za slo- vensko prvenstvo. Naslov je v moški konkurenci osvojil Ptujčan Mirko Vindiš (2:21:43), ki je bil skupno drugi. Na tekaškem prazniku je sode- lovalo šestnajst članov TK Mara- ton iz Ptuja. Najmlajša sta bila Primož ter Uroš Potočnik, najstarejši pa Peter Zmazek. Kot vedno so dosegli tekači tudi tukaj zelo dobre rezultate ter uvrstitve in s tem že kažejo na dobro pripravljenost za tek ob mejah Slovenije, ki bo letos tekmoval- nega značaja. Rezultati: na 42 km Ivan Golob absolutno 7. mesto, državno prvenstvo 4. mesto, v ka- tegoriji nad 40 let 2. mesto; Mar- jan Žižek 23. mesto in osebni re- kord; 21 km: Nataša Vidovič 4. mesto. Rado Ačimovič 5. mesto, Rajko Lazar 13. mesto; 10 km: Franci Zupanič 11. mesto. Za barve kluba so nastopili še Mat- jaž Farič, Aleš Šimenko, Boris Zmazek, Miran Sapadin, Boris Knez, Miha Svržnjak in Milan Potočnik, ki je dosegel tudi osebni rekord. Vindiš je prišel na petkovo uradno otvoritev v bundi, čeprav je bilo zelo vroče. "Zaradi viroze je moj organizem zelo oslabel, moja telesna temperatura je pre- segla 38 stopinj Celzija in pomis- lil sem celo na to, da bi se odpove- dal nastopu. Odločil sem se za tekmo. Maraton sem začel zelo počasi in z velikimi zdravstveni- mi težavami. Šele po 25 kilomet- rih sem se počutil bolje in pričel zmanjševati zaostanek za Keni- jcem, ki je imel že prek minute in pol prednosti. Na sedemintride- setem kilometru sem bil le še ne- kaj metrov za vodilnim, vendar pa sem porabil preveč moči, da bi do konca zdržal njegov višji ri- tem," je dejal Vindiš. Milan Krajnc Mirko Vindiš TENIS J^ida prvii državna prvakinja Teniška sezona je v polnem razmahu. Ob vse večji zasedenosti teniških igrišč s strani rekreativnih ljubiteljev "belega športa" na Ptuju, so tudi aktivnosti v Teniškem klubu Ptuj, ki domuje v Termah Ptuj, vse vidnejše in odmevnejše tako na tekmoval- nem kot na organizacijskem področju. V času od 1. do 3. maja so orga- nizirali odprto prvenstvo Ptuja do 18 let Teniške zveze Slovenije, na katerem je v kategoriji žensk zmagala Ptujčanka Urška Jurič, ki nastopa za ŽTK Maribor. V fi- nalu je premagala Nino Žlender (Galea) z rezultatom 6:4:3 in 6:2. V moški kategoriji je zmagal Gre- gor Privšek (Avto Celje), ki je v finalu premagal Gašperja Lazni- ka (ŽTK Maribor) z rezultatom 6:3 6:3. Od tekmovalcev TK Ptuj sta bila najuspešnejša Žiga Žig- nan in Miha Jernejšek, ki sta igrala v četrtfinalu turnirja. Mladi tekmovalci TK Ptuj so bili uspešni tudi na osrednjem turnirju sezone - poletnem držav- nem prvenstvu Slovenije do 14 let, ki ga je od 13. do 17. maja v sodelovanju s Teniško zvezo Slo- venije organiziral TenTen klub v C^omžalah. Na igrišču, kjer so prejšnji teden teniški profesio- nalci igrali ATP turnir Slovenije, 'e bila ponovno zelo uspešna na- 'larjena Ptujčanka Ajda Brumen, l^i je dvema medaljama (srebrna 'n bronasta) z letošnjega dvo- ■■anskega državnega prvenstva 'bodala še dve s poletnega - zlato 'n bronasto. V igri posameznic je '^jda osvojila bronasto medaljo. V Pfvem krogu je premagala Jerne- Porenta (Benščport Ljubljana) ^ ^-1, 7:5, v drugem Tino Obrez ^'K Olimpija Ljubljana) s 3:6, in 6:0, v četrtfinalu pa Matejo Spes (TK Branik Maribor) s 6:4, V polfinalu se je srečala z J^ojco Mileta (TK Branik Mari- Jor), ki je bila boljša s 6:1, 6:1. V 'inalu je Nina Šuvak (TK kranjska gora) premagala Mile- s 6:1, 3:6 in 6:2. ^ igri dvojic sta z Mojco Mileta drugi nosilki po zmagah proti •Maruši Dobrovoljc in Anji Usnik (TK Domžale) s 6:0, 6:0 ter Maji Senica in Mateji Špes (TK Bra- nik Maribor) s 6:1, 6:0 v finalu premagali Nino Knavs in Bredo Kovač, zmagovalki v polfinalu proti prvima nosilkama turnirja Nini Šuvak in Aleši Bagola (TK Kranjska gora - Blisk Ljubljana), z rezultatom 6:3 6:1 ter s tem pos- tali državni prvakinji za leto 1998. Za Ajdo je to po zmagi na neuradnem državnem prvenstvu do 9 let (Maksimarketov turnir v Domžalah leta 1994) prvi naslov državne prvakinje v dosedanji ka- rieri, kakor tudi za Teniški klub Ptuj, za katerega nastopa. Z odličnimi rezultati je Ajda utrdi- la svoje mesto v reprezentanci Slovenije do 14 let, v kateri naj bi nastopila tudi na letošnjem Ev- ropskem prvenstvu v Parizu, ki jo vodi novi kapetan reprezentance Slovenije do 14 in 16 let Siniša Večič ter trenerja Zoran Krajnc (TK Ptuj - Teniška šola Zoki) in Tina Vukasovič (TK Branik). V kategoriji dečkov je bil od čla- nov TK Ptuj najuspešnejši Matej Rus, ki se je po treh zmagah v kvalifikacijah z izjemno požrtvo- valno igro uvrstil v glavni turnir, kjer je bil njegov nasprotnik v prvem krogu Uroš Mlakar (TK Kamnik) premočan in preiz- kušen ter je zmagal s 6:1 in 7:6. Državni prvak za leto 1998 je postal Tomaž Jamnikar. Teniški klub Ptuj se z rezultati mladih tekmovalcev, ki posegajo tudi po državnih naslovih in me- daljah državnih prvenstev, orga- nizacijskimi sposobnostmi pri organizaciji turnirjev najvišjega ranga TZ Slovenije, strokovnim delom trenerjev in lokacijo v izjemnem okolju Term Ptuj vse bolj uveljavlja v širšem prostoru. TKPtuj Ajda (v sredini) in IVlojca prejemata priznanje za zmago v dvojicah PLAVANJE Kološiieva dobra na "Iliriji 98" !\a bazenu Ilirije v Ljubljani je 9. in 10. maja potekal že tradi- cionalni 18. mednarodni plavalni miting Ilirija 98. INa mitin- gu, prvem v poletni plavalni sezoni 5U-metrskih olimpijskih odprtih bazenov v Evropi, so se zbrali kar vsi najboljši v slo- venskem plavanju z udeležbo članskih reprezentanc Slovenije, Hrvaške, Bolgarije, Makedonije, mladinske reprezentance Madžarske ter več klubov iz Slovaške, Češke, Avstrije, Nemčije in Italije. Posebej je bil zanimiv nastop slovaške šam- pionke Martine Moravcove, srebrne z olimpijskih iger v Atlan- ti in svetovnega prvenstva v Perthu 98. Vrhunska plavalka mladinskega razreda Bojana Kološič, članica PK Ptuj, si je priborila dva velika finala v disciplinah 100 m in 200 m delfin. V svojem prvem A fi- nalu na 100 m delfin sobotnega popoldanskega programa pred TV kamerami je Bojana v izredni konkurenci s časom 1:09,54 zasedla odlično 5. mesto. Zmaga- la je šest let starejša Moravcova z rekordom mitinga 1:04,04. V nedeljskem velikem finalu na 200 m delfin pa si je Bojana s časom 2:35,24 spet priborila dobro 5. mesto. Dragutin Kološič PRVA MESTA NA MEDNARODNEM MITINGU Teden dni pozneje, v soboto, 16. maja, se je na mednarodnem mitingu v Ljubljani pomerilo 625 plavalcev iz 21 plavalnih klubov, ki so zastopali pet držav. Tekmovali so v 50- metrskih disciplinah. Med ptujskimi plavalci sta najbolje plavala Bojana Kološič in Ma- tevž Božičko. Bojana je na 50 m delfin zma- gala s časom 32.34, na 50 m prosto pa je bila s časom 30.61 druga. Matevž je najprej nasto- pil v disciplini 50 m delfin in bil z novim osebnim rekordom 31.80 četrti. V prsni tehniki je plaval z državnim rekordom in reprezentantom Emilom Tahi- rovičem in bil prav tako z no- vim osebnim rekordom 34.70 tretji. Zadnja disciplina je bila 50 m prosto, kjer je nastopilo vseh 333 dečkov. In rezultat? Pričakovan. Matevž je s časom 27.07 premagal vse in bil za celo dolžino telesa pred dru- gouvrščenim. V Ptuju imamo dobre pogoje za razvoj plavalnih športov, saj bazenov, kot jih imajo v ptujskih Termah, nimajo v vsa- ki občini. Franjo Rozman Odlična Bojana Kološič KIKBOKS / NA SVETOVNEM POKALU V ITALIJI Tudi Ptujiani uspešni v italijanski Piacenzi je v v so- boto in nedeljo potekala tekma za svetovni pokal v kikboksu v disciplinah semi in light kontakt za člane in članice. Med 460 tek- movalci iz 12 držav je sodelovala tudi A in B reprezentanca Slove- nije pod vodstvom selektorja Vla- dimirja Sitarja in dosegla odličen dosežek, saj je osvojila tri prva, dve drugi in šest tretjih mest. Uspešni so bili tudi trije Ptujčani Branko Fidler (3.), Alojz Vido- vič (5.) in Nadja Šibila (3.) ter Ormožan Milan Korotaj (3.). Naslednji turnir za svetovni po- kal bo v madžarskem Debrecenu od 22. do 24. maja. Tekst in foto: Danilo Klajnšek Od leve: Branko Fidler, Alojz Vidovič in Nadja Šibila uspešni tekmovalci ptujskega kluba. 22 četrtek, 21. maj 1998 ■ TEDlilK čeprav je po koledarju še dober me- sec do poletja, so temperature že prav poletne in tako velja tudi v glas- bi, da bodo najboljše pesmi, izdane v teh tednih, postale poletne uspešnice. Britanski indie ročk band OASIS ses- tavljajo Alan White, Paul Arthurs, Liam Gallongher, Paul McGuigan in Noel Gallangher. Najpopularnejši novolov- ski britanski ročk band je do danes posnel tri albume z naslovi Definetty Maybe, What's the Story of the Mor- ning Glory in Be Here Now. Samosvoji OASIS so se izkazali v baladi DON'T GO AWAY {^t tt^, ki jo izrazito dopolnjuje realno ljubezensko besedi- lo. SIMPLE MINDS niso snemali glasbe kar štiri leta zaradi spora z založbo, ko so posneli zgoščenko Good Nev/s from the Next World. Preprosto se v svet glasbe vračajo SIMPLE MINDS s politično obarvano pesmijo WAR BA- BIES ki jo najdete na njihovi novi zgoščenki Neapolis. Legendamo zasedbo ROLLING STO- NES so prvič zasledili leta 1962, ko so fantje prvič nastopili na BBG-ju. 7. ju- nija 1963 izdajo prvo malo ploščo Come on in do sedaj so izdali že kar 46 albumov. Čez natanko teden dni, 28. Maja, pa bo v Zagrebu mega spek- takel, poimenovan Bridges, na kate- rem bodo koncertirali Stonesi in kot predskupina bodo nastopili Simple Minds. Prav te dni pa so Rollingi izdali novo, neizrazito malo ploščo z naslov- om OUT OF CONTROL. Ameriški ročk band SMASHING PUMPKINS deluje v postavi Billy Gor- gan, James Iha, D'Arcy in Jimmy Chamberlin. James Iha je v začetku leta 1998 izdal solo album Let It Come dovi/n in pravkar je na ročk lestvicah s pesmijo Jealousy. V tipičnem stilu se vračajo SMASHING PUMPKINS v pe- smi AVE ADORE ki je ostra in udarna ročk pesem. DAVE MAHHEVVS BAND so v prejšnem tednu presenetili ZDA, saj so prišli na 1. mesto lestvice Biliboard Hot 200 albumov z albumom Before these Crov/ded Streets. Mladi rockerji so v enem tednu prodali kar 422.000 kopij svojega tretjega albuma in kot single promovirajo pesem DON'T DRINK THE WATER ki je temačna grunge pesem. Britanski pevec ROD STEVVART se je rodil 10. januarja 1945. ROD sodeluje z Ronnijem Laneom in Ronom Woo- dom v priredbi pesmi OOH LA LA Ameriški najstniški trio HANSON je prodal več kot deset milijonov kopij al- buma Middie of Novvhere. Taylor, Isaac in Zac so na trg poslali album Three Car Garage, ki so ga pred leti posneli v svoji garaži in za zdaj je samo v ZDA izšla nova promocijska pesem THINKING OF YOU NATALIEIMBRUGLIA je nekoč igrala v "kičasti" avstralski nadaljevanki So- sedje. Mlada in simpatična NATALIE je s skladbo Torn uspela tudi v ZDA, to uspešnico pa je v originalu pela Trine Rein. Zaljubljena gospodična IMBRU- GLIA se je zares potrudila v odlični pop/rock skladbi VVISHIG IWAS THE- RE ()K)K)K)K)t^ z albuma Left of the Norveški pevec ESPEN LIND se je proslavil s svojo balado When Susan- nah Cries. Talentirani ESPEN je z albu- ma Red pripravil še drugo solidno pop/rock pesem z naslovom LUCKY FORVOU >>> Nemška glasbena revija Bravo je na- menjena za mladino v starosti od 8 do 16 let. Velike zvezde v Nemčiji so se združile pod imenom BRAVO ALL STARS in zapele popevko LET THE MUSIC HEAL YOUR SOUL Britanski duet AIR se je prvič pojavil na lestvicah s komadom Sexy Boy. Analogni sintisajzer in računalnik sta zaščitna znaka dueta AIR v sodobnem komadu KELLY VVATCH THE STARS ki ga spremlja odličen vi- deospot. Kamemnski pevec WES nas je zadnje mesece zabaval s komadom Alone, ki ga spremlja tudi poseben ples. WES pa nas bo ponovno zabaval v komadu I LOVE FOOTBALL in to je še ena nogometna himna. V ZDA pripravljajo sodobno verzijo fil- ma Saturday Night Fever. Novi pevec ADAM GARCIA je v pop verzijo priredil klasiko NIGHT FEVER {ttt^ le- gendarne skupine Bee Gees. Irska skupina THE CORRS še vztraja na nekaterih lestvicah s prijetno sklad- bo What can I do. Tokrat družinska skupina izvaja odličen plesni komad DREAMS ()(()K)K)K)i^, ki je sodobna priredba hita skupine Fleetvvood Mac. Remiks komada DREAMS je naredil znani Todd Terry in glasbena podlaga spominja na komad Missing skupine Everything butthe Girl. David Breznik ZVEZDICE Zlate zvezdice na nebu zažarele so, zraven njih pa zlata luna nam je pomežiknila v slovo. Vse igrače razmetane so bodo v pravljični svet pognale. Mateja Klep, 2.r. OŠSela PRVA VOŽNJA Z LADJO Bil je dan, ko smo se odpravljali na morju. Na poti mi je mami po- vedala, da se bomo peljali z ladjo. Med vožnjo sem spala. Potem sem se zbudila in nekaj pojedla. Nadaljevali smo z vožnjo. Ko smo prispeli na ladjo, sem bila zelo nestrpna. Te vožnje z ladjo ne bom nikoli pozabila. Saj to je moja prva vožnja z ladjo. Bilo je "super". Tea Pavlinič, 6.c, OS Kidričevo NA ŽIVALI PA NIHČE NE POMISLI Ljudi vsaj ščiti zakon, čeprav poln lukenj. Včasih se celo zgodi, da sta enako kaznovana nasilnež. LUJZEK Dober den vsoki den! Na kolen- dori piše pondelek, 18. majnika. Joj, kak cajt leti. Gnes je precik hladno in so krotki rokavi, zdaj vjutro, ko toto pismo pišem, resen prekrotki. Mica je kravo na pašo gnoia, saj vena vete, da krava pri gobci doji. Naša Seka je dobra mlekarica in skoro vsoko leto enega telička povrie. Tak je pametna, kak da bi v krovje šole hodla. Saj vete, kak rečemo za človeka, kije malo krez les: "Joj, toti pa je tak brihten, ke bi lehko meja štiri noge!" Ker smo glih že pri kravah, vam moren še en štos povedati. Mogoče ste ga že čuli ali pa tudi ne. Tak je bilo: Sosed je bija jezen na sosedo, pa ji je reka: "Krava frdamana, spravi se doj s plota in ne glej več na našo dvorišče!" Zadeva je prišla na sodišče. Tan sta se za silo pobotala in gospod sodnik je toženo stranko poduča, da sosedi nikoli več ne sme rečti, da je krava. Raka je, da je to žaljivka, zavolo kere lehko tudi kazen dobi. Pa se je lisjok znajša in reka sodniki: "Krava ji več nemo reka, bom pa jo tresna med rogle, če še ho prek krez plot zi- jalar Zaj pa še si nekaj boj pamet- nega pogučimo. Naš Tednik in radio letos praznujeta. Tednik je star 50, radio pa 35 let. Lepa leta, ni kaj. Tudi jaz man v toti ribriki 30-letnico, mogoče celo kokšno leto več, saj si še nesen točno zračuna. Matematika mi že od negi negda probleme dela. Jaz že zaj vsem, ki si pri Tedniki in radiji kruh služijo, vošim ob obeh jubilejih vse najboljše. Pa vete, kokšna je razlika med cajtngami in radijom? J a cajtnge lehko šteješ, radio pa poslušaš. Odgo- vor je pravilen, samo da jaz še enega boj resničnega vem: s cajtngami si lehko rit zbrišeš, z radiom pa toga nemreš nareti... No ja, hec pač more biti in smeh je zdrovje za telo in dušo. Mica je glih zdaj Seko s paše prignola in Že malo hujdo gleda, ke tak dugo na klopi pod gruško zabušovlem in vam pišem toto pismo. Te pa srečno in ne za večno. Vas pozdrovla LUJZEK c^Mladi dopisniki ki že leta trpinči svojo hčer, in zmedena ženska, ki je prevrnila par lončnic, a ni imela denarja, da bi jih plačala. Živali pa ne ščiti nihče. Pre- strašene, sestradane se potikajo po vogalih. Polne strahu pred ljudmi. Ljudje hodijo mimo njih. Včasih kateri reče: "Poglej ubogo muco." Ali pa: "Kuža, revček, si lačen?" In mu da kaj malega za pod zob. Ali pa neprizadeto odide dalje. A ni lakota tista najhujša. Hujši je strah. Bojazen, da bi spet pristali pri prejšnjem gospodarju, ki jih je pretepal, ker so bili ravno pri roki in je vedel, da se mu ne morejo upreti. Če bi to delal ženi ali otroku, bi ga vsaj lahko tožila. Kaj pa je lahko storil s strahom za vse življenje zaznamovan kuža? Pobegnil. S tem se je rešil okrut- neža in njegove udarjajoče roke, a sedaj stisnjen v najtemnejši kot čaka, da pride v roke kakšnemu drugemu. Mogoče ima srečo in ga najdejo dobri ljudje (tudi ti so na srečo še na svetu) in mu poiščejo nov dom. Dom, v katerem bodo z njim ravnali lepo in mu vrnili zaupanje v človeka. Dom, v kate- rem bo živel brez strahu. Lahko pa, da bo še naprej ostal tia cesti, stikal za hrano in se skril vsako- krat, ko se mu bo približal člo- vek. Lansko poletje sem bila v Du- brovniku in tam poleg čistega morja, lepih plaž in čudovitega starega mesta videla še drugo plat. Posledice vojne. Ne le na porušenih domovih in vase zaprtih Dubrovčanih, ki počasi celijo rane, ampak tudi na psih. Prestrašeni od vojnih grozot in polni nezaupanja do ljudi se pla- zijo po ulicah. In kako ravnajo z njimi ljudje? Namesto da bi jim pomagali, saj sami vedo, kako huda je vojna, jih podijo stran. Ko se je na stopnicah sedeči sku- pini mladih strahoma približal sestradan kuža, so začeli kričati nanj, naj se pobere. Eden izmed fantov ga je skoraj brcnil. Dobro, da ga ni, kajti če bi ga, bi tudi jaz lahko postala nasilna, ker res ne prenesem grdega ravnanja z nemočnimi. Se posebej s psi ne, kajti ko se ljudje spravijo nanje, bi jim s svojimi močnimi zobmi prav lahko zdrobili roko, a so pre- plemeniti za to. Ko sem se istega dne zvečer spre- hajala ob morju, se mi je približal drobcen mešanček. Ko sem stopi- la proti njemu, se je takoj vrgel na hrbet in dvignil tačke. Bila sem zelo presenečena, kajti še nikoli j nisem videla tako od nasilja pre- j strašene živali, ki bi se spustila v j popoln položaj podrejanja, takoj | ko bi zagledala človeka. Porabila sem skoraj celo uro, da sem psička počasi prepričala, da mu nočem nič žalega. A splačalo se je, kajti na koncu mi je tako zaupal, da se ni več tresel, ko sem segla z roko proti njemu. Božala sem ga in bil je srečen. Srečna sem bila tudi jaz, ker sem mu v njegovem ubogem življenju pričarala vsaj nekaj lepih trenutkov. Zelo me jezi dejstvo, da je pri nas toliko nasilja nad živalmi, da bi o njem lahko napisala še liste in lis- te, a se naši vladi ne zdi vredno sprejeti zakona proti mučenju živali, ki so ga kinologi, felinolo- gi in drugi, ki jim za živali ni vseeno, pripravili že pred leti. Le en podpis je potreben. Je to pre- težko?! Jasna Drakšič, 8.c, OŠ Olge Meglič, Ptuj POMLAD Pomlad se je prebudila, veselje spet v nas je vlila. Ptički so se poročili in veselo govorili: "Naj nam sonce spet posije in naj manj dežek lije. Zdaj še polžek naš hiti, za nevesto se bori." David Lovrenc, S.a, OŠ Cerkvenjak NEKOČ BO PRIŠEL MOJ ČAS Imate veliko sestričen in bratran- cev? Jaz imam dve sestrični in štiri bratrance. Na žalost sem jaz najmlajša med njimi, zato sem večna žrtev njihovih potegavščin. Bilo je pred približno šestimi leti. Ne spominjam se zakaj, toda vsa družina se je zbrala pri babici. Se- veda so prišli tudi moji bratranci in sestrične. Zaradi njihove zadnje traparije, ki so mi jo ušpičili, sem bila jezna na njih kot pobesneli bik. Kovala sem svoje maščevanje, vendar je bilo takrat pri meni očitno sušno ob- dobje za maščevanje. Kljub temu sem bila prepričana, da se jim bom sladko maščevala. Ker je bil zelo lep dan, smo se z mojimi navihanimi sorodniki od- pravili na dvorišče. Mimo babičine hiše je tekel majhen potoček, v katerem so baje tudi ribe. Tega čisto ne verjamem. Se- veda sem slutila, da je to pri- ložnost za novo potegavščino. Bila sem v popolni pripravljenos- ti. Pa nič. Le sedeli so in se pogo- varjali. Naenkrat pa Jani, ki je najbolj užival, ko me je zafrkaval, dejal: "Urška, veš, da so v tem po- toku ribice?" "Ja, pa kaj še," sem odvrnila. "Pojdi se sama pre- pričat!" je v pogovor posegel Pe- ter. "Zakaj bi šla v potok?" sem začudeno vprašala. "Ah, pusti jo, Peter. Saj vidiš, da si ne upa!" se je oglasil Jani. Jaz pa kot iz topa: "Kdo pravi, da si ne upam?" In sem šla. Potok ni bil ravno topel. Jaz pa sem se vsa pogumna usedla na sredino potočka in pogledala z glavo pod vodo. O ribicah ni bilo ne duha ne sluha. Nenadoma zas- lišim na bregu glasen smeh. Ver- jetno ste že uganili čigav. Tedaj pa sta se na vratih prikazala moja starša. Bila sta vsa rdeča od jeze. Bratranci in sestrične so se raje nehali smejati. Mami me je izvle- kla iz vode. Bila sem vsa pre- močena, tisti malopridneži pa za- dovoljni. In še vedno načrtujem svoje kruto maščevanje, čeprav bi za to maščevanje lahko rekli, da je bilo bolj mokro kot sladko. Urška Kolar, 6. a, OŠ Olge Meglič, Ptuj ^(pMlK - Četrtek, 21. maj 1998 25 LftETIKA tfspelo tekmovunie j^jjričevem so pripravili občinsko atletsko tekmovanje za Ii in veliki atletski pokal za učence in učenke osnovnih šol. '' edli atletskem stadionu v Mariboru. Z doseženimi rM SO zadovoljni. Njihovi učenci in učenke pa na nadaljnjih '^l^ovanjih, na katera so se uvrstili, ne bodo imeli težav s '^l^gajanjem na tartansko stezo in moderne priprave. gezultati: p^li atletski pokal - učenci: ^ 1. Dušan Kaiser 9,p6, 2. fi^oPeršob 9,39 - oba OS Cir- 3. Boštjan Kurež, OS Ki- Eevo, 9,54; 300 m: 1. Marko JJgalič 52,1 p, 2. Simon Zaje [j 92 - oba OS^Kidričevo, 3. Ma- jHergan, OŠ Cirkovce, 56,05; JoO m: 1. Alen Kokot, OS Ki- ^^evo, 3:J5,75, 2. Marko jyšovec, OS Cirkovce, 3:43,72, [ pejan Rudolf, OŠ Kidričevo, 1.51,69; skok v višino: 1. Matej OŠ Kidričevg, 135 cm, 2. ^drej Rodošek, OŠ Cirkovce, [jOcm, 3. Jure Oršulič, OŠ Ki- jjičevo, 125 cm; skok v daljavo: 1 Meš Predikaka, OŠ Kidričevo, 2. Mitja Goljat 45p, 3. Tomaž lotočnik 392 - oba OŠ Cirkovce; žogice: 1. Peter Serdinšek 2. Leon Korže 43,75, 3. (len Bakač 41,86 - vsi OS Ki- dričevo. .mali AP - učenke: 60 m: 1. [anja Pušaver 9,13, 2. Mateja Peršuh 9,15 - obe OŠ Cirkovce, 3. ilartina Mlinarič, OŠ Kidričevo^ )20; 300 m: 1. Tanja Napast, OS iirkovce, 53,34, 2. Maja Kovačec 3. Tamara Mlakar 56,05 - ibe OŠ Kidričevo; 1000 m: 1. Kristina Pleteršek, OŠ Cirkovce, 4:01,09, 2. Anamarija Leskovar 4:01,26,3.Jožica Svenšek 4:13,88 - obe OS Kidričevo; skok v višino: 1. Sandra Pišek 137cm, 2. Mateja Zemljarič 123 cm - obe OŠ Kidričevo, 3. Vlasta Ventur, OŠ Cirkovce, 115 cm; skok v dal- javo: 1. Tina Urih, OŠ Cirkovce, 416 cm, 2. Katja Gaiser 397, 3. Nina Šibila 375 - obe OS Ki- dričevo; met žogice: 1. Alenka Prah 34,90, 2. Darinka Planinšek 33,36 - obe OŠ Cirkovce, 3. Ta- mara Rihtarič, OŠ Kidričevo, 31,47; - veliki APS - učenci: 60 m: 1. Gregor Korošec 7,51, 2. Marko Bauman 7,55, 3. Primož Mojzer 7,90 - vsi OŠ Kidričevo; 300 m: 1. Dejan Mlakar, OŠ Kidričevo, 43,56, 2. Marko Kirbiš 44,84, 3. Sašo Sagadin 45,49 - oba OŠ Cir- kovce; 1000 m: 1. Marko Godec 3:13,09, 2. Miha Brenči 3:14,35^ 3. Mitja Vidovič 3:16,09 - vsi OS Kidričevo;^skok v višino: 1. Ivo Firbas, OŠ Kidričevo, 155, 2. Miha Brumec 155, 3. Boštjan Mandl 150 - oba OŠ Cirkovce; suvanje krogle: 1. Manuel Hva- leč, OS Kidričevo, 12,11,2. Denis Beranič, OŠ Cirkovce, 8,50; skok v daljavo: 1. Bojan Horvat 502 cr^, 2. Anže Golob 494 cm - oba OŠ Kidričevo, 3. Matjaž Senica, OŠ Cirkovce, 457 cm; met^ žogi- ce: 1. Damjan Turk, OŠ Ki- drjčevo, 64,73, 2. Mitja Krničar, QS Cirkovce, 59,70, 3. Lovrenc Šeruga, OŠ IGdričevo, 57,26; šta- feta 4 X 100 m: 1. OS Kidričevo 50,60; - učenke: 60 m: 1. Urška Vido- vič 8,58, 2. Nina Semenič 8,79 - obe OŠ Kidričevo, 3. Darja Klep, OŠ Cirkovce, 9^20; 300 m: 1. Pe- tra Metličar, OS Cirkovce, 52,06, 2. Maja Ornik, OŠ Kidričevo, 52,%, 3. Maja Leskovar, OŠ Cir- kovce, 53,00; 1000 m: 1. Nina Jaušovec 3:48,09, 2. Simona Per- nat 3:50,13 - obe 0§ Cirkovce, 3. Nataša Cafuta, OŠ Kidričevo, 3:57,13; skpk v višino: 1. Tadeja Čretnik, OŠ Cirkovce, 143 cm, 2. Melita Trstenjak 140 cm, 3. Nata- lija Cafuta 120 cm - obe OŠ Ki- dričevo; suvanje krogle: 1. Katja Emeršič, OŠ Cirkovce, 7,75 m, 2. IGavdija Mtu-ko 7,34, 3. Edita Korže 7,28m - obe OŠ Kidričevo; skok v daljavo: 1. Saša Medved 412 cm, 2. ^Suzana Sagadin 372 ^m - obe OŠ Cirkovce, 3. Monja Šlamberger, OŠ Kidričevo, 336; met žpgice: 1. Valentina Vido- vič, OS Kidričevo, 39,75,2. Mate- ja Medved, OŠ Cirkovce, 33,90,3. Mojca Pišek, OŠ IGdričevo, 28,66; štafeta 4 x 100 m: 1. OS Cirkovce 58,66, 2. OŠ Kidričevo 58,85. Danilo Klajnšek »TLETI KA Henfabaiislro orvenstm OŠ hortni zavod Ptuj je organiziral medobčinsko prvenstvo os- Lnih šol v atletskem pokalu za mali in veliki atletski šolski likal, na katerem je nastopilo 611 mladih atletov in atletinj, iled boljšimi rezultati je potrebno omeniti Sašo Hrničiča v ^tu žogice. Roka Solino v teku na 60 metrov in Tomaža ViHliša v teku na 300 m. Zraven teh pa je bilo še nekaj drugih Mrih dosežkov, kar daje tem tekmovalcem velike možnosti na lodronem prvenstvu v Mariboru. iWali atletski polcal učenci: 60 b: 1. David Roj s, OŠ Grajena, U3,2. Alen Hojski, OŠ Ljudski n, 8,15, 3. Darko Hercog, OŠ IgaMeglič, 8,17; 300 metrov: 1. iregor Horvat 42,96^ 2. Uroš Pre- Dlšek 46,40 - oba OS Mladika, 3. bis Osenjak, OŠ Breg, 48,90; lOOO metrov: 1. Goran Tanac- kov, OŠ Breg, 3:22,07, 2. David fintarič, OS Olge Meglič, ^23,68. 3. Damjan Podgoršek, OS Podlehnik, 3:25.53; skok v ^avo: 1. Jernej Trop, OŠ Mla- Jlca, 519 cm, 2. Dejan Arnuš, OŠ plge Meglič, ^449 cm, 3. Denis isnžekovič, OŠ Dornava, 446 cm; ll^k v višino: 1. Daniel Rus, ^mava, 146 cm, 2. Boštjan «čec, OŠ Mladika, 140, 3. Elvis Lukačič, OŠ Mladika, 130 cm; žogice: 1. Gregor Kolednik, JS Cirkulane, 58,40, 2. Sašo wčič, 58,00,^3. Nastja Korošec, JiO - oba OS Markovci; EKIP- JO: 1. OŠ Mladika 9568, 2. OŠ "'ge Meglič 8847, 3. OŠ Cirkula- »^8716 točk. Mali atletski pokal- učenke: J.metrov: 1. Nina Čeh, OŠ Ijud- j! vrt, 8,41, 2. Manuela Arnuš, Ljudski vrt, 8.64, 3. Karmen ^•^er, OŠ Grajena, 8,70; 300 ^trov: 1. Natalija Hren, OŠ ^"^dlehnik, 50,15, 2. Polona La- r^OS Olge Meglič, 50,63, 3. jJ^Zele, OŠ Mladika, 50,65; metrov: 1. Mojca Mohorič, J;ljudski vrt, 3:41^40,2. Bernar- r.^Klaneček, OS Podlehnik, /^'22,3. Anja Ogrizek, OŠ Haj- 3:46,70; skok v daljavo: 1. .^ana Kupavec 425 cm, 2. San- jAosi 419 cm obe OŠ Olge Me- ^ Daša Čuš, OŠ Ljudski vrt, skok v višino: 1. Maja i^^lšek, OŠ Gorišnica, 133 cm, jli .^tra Janžekovič, OŠ Olge Me- f 130, 3. Nataša Šeruga, OŠ vrt, 125 cm; met žogice: ^^ita Bohinc, OŠ Olge Meglič^ l3 2. Maja Primožič, OS vn, 44,20, 3. Andreja fc^ec, OŠ Dornava, 43,10; 1. OŠ Olge Meglič Oš V 2. OŠ Ljudski vn 9481, 3. 'Sadika 8961 točk. Veliki atletski pokal- učencij 60 metrov: 1. Rok Solina, OŠ Olge MegUč, 7,12, 2. Primož Stočko, OŠ Dornava, 7,36, 3. Miha Malek, OŠ Breg, 7,44; 300 metrov: 1. Tomaž Vindiš, OŠ Breg, 39,66, 2. Damjan (k)lub 39,94,^3. Robert Cafuta 40,45 - oba OŠ Podlehnik; 1000 metrov: 1. Jernej Žohar, OŠ Gorišnica^ 3:00.96, 2. Franci Strelec, OS Markovci, 3:08,77, 3. Damir To- polovec, OŠ Olge Meglič^ 3:09.30; štafeta 4 x 100 m: 1. OS Podlehnik 48,8, 2. OŠ Breg 50,5, 3. OŠ Olge Meglič 51,2; skok v daljavo: 1. David Bratuša, OŠ Gorišnica, 552 cm, 2. Matic Ber, OŠ Breg, 552 cm, 3. Dani Mihaj- lovič, OS Dornava, 519 cm; skok v višino: 1. Davorin Sluga, OŠ Podlehnik, 181 cm, 2. Bojan Zemljarič, OŠ Dornava, 170, 3. Damjan Pernat, OŠ Podlehnik, 170 cm; met žogice: 1. Sašo Hrnčič 91 metrov, 2. Primož Zo- reč 77,80 oba OŠ Mladika, 3. De- jan Vinko, OŠ Podlehnik, 76,70; suvanje krogle: 1. Bojan Petek, OŠ Dornava, 12,91, 2. Gregor Bien, OŠ Olge Meglič, 12,21, 3. Samir Kos, OŠ Mladika, 11,27. EKIPNO: 1. OS Podlehnik 15676, 2. Oš Olga Meglič 15299, 3. OŠ Mladika 15290 točk. Veliki atletski pokal učenke: 60^ metrov: 1. Katarina Mikolič, OŠ Ljudski vrt, 8,28, 2. Barbara Koranovič, OŠ Hajdina, 8,35, 3. Tanja Srečkovič, OŠ Olge Me- glič, 8,41; 300 metrov: 1. Urška Horvat, OŠ Mladika^ 46,21, 2. Barbara Rajšman, OŠ Olge Me^ glič, 50,68, 3. Monika Kropej, OŠ Mladika, 50,91; 1000 metrov: 1. Natalija Sbull, OŠ Breg, 3:26.28, 2. Andreja Korenjak, OS Cirkula- ne, 3:40.20, 3. Tjaša Kovač, OŠ Olge Meglič, 3:41,37; štafeta 4 x 100 metrov: 1. OŠ Olge Meglič 56,5, 2. OŠ Hajdina 58,8, 3. OŠ Ljudski vrt 58,8; skok v daljino: 1. Darja Leben, OŠ Dornava, 461 cm, 2. Karmen IGinc, OŠ Cirku- lane, 448 cm, 3. Špela Erlač, OŠ Olge Meglič, 432 cm;^ skok v višino: 1. Ana Starki, OS Ljudskj vrt, 145 cm, 2. Lina Bezjak, OŠ Mladika, 145 cm, 3. Sanja Šegula, OŠ Olge Meglič, 145 cm; met žogice: 1. Pranja Muhič, OŠ Gorišnica, 56,50, 2. Nina Vesen- jak, OŠ Dornava, 51,10,3. Andre- ja Brumen, OS Olge Meglič, 46,50; suvanje krogle: 1. Mihaela Notesberg, OŠ Cirkulane, 9,46,2. Katja Kelenc, OŠ Olge Meglič, 9,43, 3. Mojca Vogrinec, OŠ Haj- dina, 9,04; EKIPNO: 1. OŠ Olge Meglič 13877, 2. OŠ Mladika 13336, 3. OŠ Ljudski vrt 12415 točk. Danilo Klajnšek PLANINSKI KOTIČEK Po haloiki planinski poti v soboto, 30. maja, bo sedmi pohod po haloški planinski poti. Le- tos ga začnemo ob gostišču pri ribniku v Podiehniku med 7. in 9.30 uro. Pot nadaljujemo proti Gorci, do Dežnega, v dolino Peklače in na Janški Vrh, kjer stoji cerkev Janeza Krstnika. Od cerkve nadaljujemo v Dokiece v dolini Dravinje in naprej do cilja na Ptujski Gori. Slove- sen zaključek pohoda bo na trgu pod cerkvijo na Ptujski Gori ob 16. uri. Planinsko društvo Ruj PREDAVANJE PATAGONIJA 98 Alekdander Kelnerič in Boštjan Šterbal, člana alpinistične sekcije PD Ptuj, sta se po več kot mesecu dni odsotnosti marca vrnila iz Pa- tagonije. Za srečen zaključek viharnega potovanja jima je uspelo preplezati še smer Franka Argentina v gori Fitz Roy. Ponuja se Vam priložnost, da iz pn/e roke izveste, kako je potekalo njuno potovanje in kaj vse sta doživela. Svoje doživljanje bosta predstavila ob predavanju z diapozitivi v torek, 26. maja, ob 20.00 url v predavalnici za odrom Šolskega centra Ruj. Vabimo Vas, da se nam pridružite! H.Š., Odbor za informiranje in propagando PD Ruj Dravo - lhMkw Trifovlie 2:1 /2:0/ SI RKLCI: 1:0 Fridauer /18/, 2:0 Pranjič /35/, 2:1 Lavrič/69/ DRAVA: Stankovič, Huzjak /Kovačec/, Golob, Klinger 7, A. Vršič, Horvat, Zec /Plošnik/, Pranjič, Emeršič, Pučko, Fridauer /Habjanič/. Nogometaši ptujske Drave so v srečanje z Ru- darjem iz Trbovlja krenili močno oslabljeni, saj so nastopili brez Šketa, T. Vršiča, Vogrinca in Križaniča. Toda to se ni poznalo, saj so krenili zelo odločno in predvsem napadalno. Priložnosti so se vrstile ena za drugo in v 18. minuti je po po- daji Goloba Fridauer bil najvišji v skoku in je z glavo premagal gostujočega vratarja. Nato je dva- krat poizkušal mladi Sebastian Golob, vendar nje- govi streli niso našli poti v mrežo. V 35. minuti pa se je za strel z večje razdalje odločil Pranjič in uspel premagati nezanesljivega gostujočega vra- tarja. Gostje iz Trbovlja so bili v prvem polčasu nenevarni, saj so prvi strel proti domačim vratom sprožili nekaj trenutkov pred koncem polčasa. V nadaljevanju srečanja pa je bila igra bolj ena- kovredna. Prvi so zapretili gostje v 60. minuti, v 69. minuti pa so le uspeli rezultat znižati. Po pre- jetem zadetku so nogometaši Drave ponovno zai- grali dobro in imeli možnost za povišanje rezulta- ta, vendar so bili v zaključku akcij nespretni. Zmaga Drave je povsem zaslužena, le v zadetkih je premalo izražena. Esofecli Šmartno - Aluminii 3:0 /1:0/ STRELCA: 1:0 Smajlovič /8/, 2:0 Smajlovič /77/, 3:0 Grobelšek/90/ ^UMINIJ: Fideršek, Habjanič, Krajnc, Gorše /Šmigoc/, Emeršič, Grbavac, Perkovič, Hertiš /Fridl/, Gojkošek, Kolar, Kraševec /Vindiš/. Nogometaši Aluminija so neuspešno nastopili na gostovanju v Šmartnem ter se s tem porazom znašli v zelo nevarnih vodah na prvenstveni raz- predelnici. Začetek srečanja je minil v znamenju Kidričanov, ki bi lahko povedli v 3. minuti, ven- dar je strel Hertiša domači vratar ubranil. Minuto kasneje je priložnost zamudil Gojkošek. Kazen za zgrešeni priložnosti je hitro prišla in domači so v 8. minuti povedli. Začetek drugega polčasa je ponovno minil v zna- menju Kidričanov. Priložnost za njih je zamudil Kolar. Domačini so imeli pobudo, še posebej pa je bilo to vidno po izključitvi obrambnega igralca Aluminija Habjaniča v 68. minuti. Številčno prednost na igrišču so nogometaši Šmartna izko- ristili in dosegli še dva zadetka. V naslednjem krogu bodo nogometaši Alumini- ja gostovali pri ekipi Jadrana Šepiča. Danilo Klajnšek Rezultati 26. kroga: Drava - Rudar Trbovlje 2:1, Esotech Šmartno - Aluminij^3:0, Koper - BS Tehnik 3:1, Goriške opekarne - Železničar 6:0, Nafta - Črnuče 2:0, Dravograd - Šentjur 2:0, Triglav - Elan 4:1, Zagorje - Jadran Šepič 4:1. 1.TRIGLAV 26 21 3 2 73:17 66 2. KOPER 26 19 6 1 70:14 63 3. BS TEHNIK 26 15 6 5 53:27 51 4. ELAN 26 12 6 8 42:46 42 5. ŽELEZNIČAR 26 11 8 7 41:37 41 6. DRAVA 26 10 7 9 31:26 37 7. NAFTA 26 10 7 9 35:31 37 8. ESOTECH ŠMART. 26 8 9 9 40:38 33 9. G. OPEKARNE 26 7 8 11 38:41 29 10. ŠENTJUR 26 7 8 11 23:35 29 11. RUDAR TRBOV. 26 7 7 12 23:35 28 12. DRAVOGRAD 26 6 9 11 27:37 27 13. JADRAN ŠEPIČ 26 7 5 14 24:55 26 14. ALUMINIJ 26 6 7 13 27:43 25 15. ZAGORJE 26 6 6 14 26:45 24 15. FACTOR ČRNUČE 26 4 2 20 26:72 14 Pari naslednjega kroga: Drava - Esotech Šmart- no, Jadran Šepič - Aluminij, Železničar - Dravo- grad, Elan - Nafta, Rudar Trbovlje - Koper, BS Teh- nik - Triglav, Factor Črnuče - Goriške opekarne, Šentjur - Zagorje. Danilo Klajnšek MNZ PTUJ 1. RAZRED Rezultati 21. kroga: Pragersko - Slovenja vas 0:3, Dornava - Hajdina 1:0, Videm - Stojnci 7:3, Bi- strica - Gerečja vas 0:1, Gorišnica - Eltehšop R. 0:2, Središče - Boč 6:2. 1. SLOVENJA VAS 21 13 7 2 47:18 43 2. GEREČJA VAS 21 13 4 4 46.20 43 3. DORNAVA 21 13 1 7 45:19 40 4. STOJNCI 21 13 1 7 51:45 40 5. HAJDINA 21 11 5 5 43:20 38 6. VIDEM 21 11 5 5 51:33 38 7. SREDIŠČE 21 9 2 10 54:52 29 8. ELTEHŠOP ROG. 21 6 6 9 34:47 24 9. BISTRICA 21 6 4 11 29:40 22 10. BOČ 21 4 2 15 26:48 14 11. GORIŠNICA 21 2 7 12 24:55 13 12. PRAGERSKO 21 3 2 16 28:83 11 Razpored 22. kroga - v nedeljo ob 10.30: Hajdi- na - Bistrica, Slovenja vas - Videm, Stojnci - Dorna- va, Gerečja vas - Gorišnica, Eltehšop R. - Središče, Boč - Pragersko. MNZ PTUJ 1. RAZRED Rezultati 19. kroga: Ormož - Lovrenc 4:0, Pago Leskovec - Apače 2:1, Bukovci - Markovci 2:2, Gra- jena - Potskava 0:2, Podvinci - Hajdoše 4:2. 1.LOVRENC 18 15 1 2 47:17 46 2. ORMOŽ 17 13 2 2 62:21 41 3. PAGO LESKOVEC 17 9 3 5 45:35 30 4.P0LSKAVA 17 8 3 6 36:24 27 5. APAČE 18 8 3 7 31:36 27 6. GRAJENA 16 7 3 6 41:35 24 7. BUKOVCI 17 6 3 8 36:42 21 8. MARKOVCI 18 5 2 11 29:46 17 9. TRŽEČ 17 4 3 10 25:43 15 10. HAJDOŠE 16 4 1 11 26:43 13 11. PODVINCI 17 3 2 12 25:62 11 Pari 20. kroga: sobota, 23. maja, ob 17.00 Pol- skava - Pago Leskovec; nedelja, 24. maja, ob 10.30: Lovrenc - Bukovci, Apače - Ormož, Tržeč - Podvinci, Hajdoše - Grajena. Sandl Mlakar ŠgtoFiul tloseM gtiviskih vpolmlon€mr Društvo upokojencev Ljuto- mer je ob dnevu upokojencev Ljutomera že desetič povabilo na tradicionalna športna tekmovan- ja. Od ptujskih upokojencev so bili uspešni še zlasti strelci, ki so zasedli prvo mesto, nekoliko slabše pa šahisti, ki so bili četrti, v pikadu in kartanju pa niso nas- topili. Izidi nekajurnega tekmovanja: šah: 1. DU Murska Sobota 14,5 točk pred Cakovcem in Maribo- rom 12,5 točke, Ptuj 11,5, Ljuto- mer 7,5 in Veržej 1,5 točke. Za ekipo Ptuja so nastopili Majce- novič 4 točke, Škarja 3, Horvat 3,5 Jaušovec 1 točka; strelstvo: 1. DU Ptuj 299 krogov pred Lju- tomerom 281, Cakovcem 247, Krogom 238 krogov. Za ekipo Ptuja so nastopili Korpar 79 kro- gov, Hvaleč 75, Cetl 74, Kram- berger 71 krogov; pikado - ženske: Ljutomer 292 krogov, Čakovec 245, Kog 244, Veržej 238; kartanje - moški: Ljutomer I. 9, Veržej 6, Ljutomer II. 4 točke; ženske Ljutomer 4, Križevcu O točk. V Mariboru pa so nastopili tudi strelci, ki so osvojili odlično drugo mesto. Zmagalo je DU Ruše 637 krogov, Ptuj 619 (Korpar 163 krogov, Hvdec 160, Kramberger 148 in Cetl 148 krogov), Pobrežje 605 itd. anc SERVIS KOLES TENIS OPREME TER SMUČI Šport Servis Davorin Munda s.p. Slovenski trg 1, 2250 Ptuj, tel.: 062/778-587 26 četrtek, 21. maj 1998 ■ TEDlilK i|*0DNIK - četrtek, 21. maj 1998 21 Shvesnost v vojašniii Ob dnevu slovenske vojske je govoril major Miran Fišer V počastitev 15. maja, dneva slovenske vojske, in ob zakl- jučku druge faze usposabljanja vojakov, ki služijo v Ptuju, so dan pred praznikom, v četrtek, 14. maja, v ptujski vojašnici pripravili osrednjo skupno svečanost. Vojakom in starešinam ter predstavnikom občin Ptuj in Ormož je zaželel dobrodošlico poveljnik vojašnice podpolkov- nik Jože Murko. Namestnik po- veljnika major Miran Fišer je v slavnostnem nagovoru spomnil na zgodovinske dogodke pred sedmimi leti, ko so 15. maja 1991, v času, ko so so takratni prebivalci vojašnice bili temu nenaklonjeni, poslali prve vpo- klice slovenskim vojakom. V sedmih letih se je slovenska vojska že precej razvila in uspo- sobila številne vojake, podčastnike in častnike, vsi ti pa skupaj tvorijo sodobno vojsko, ki je vsak trenutek pripravljena stopiti v bran domovini. Svoje vojaško znanje častniki izpo- polnjujejo tudi v tujini; trenut- no so na usposabljanju v Nemčiji, Avstriji, Angliji in Ameriki, tako da slovensko vojsko poznajo že drugod po sve- tu. Ob koncu je opozoril na preoblikovanje slovenske vojske, ki so ga pričeli te dni in po kate- rem pričakujejo, da bo postala še modernejša in vsestransko uspo- sobljena. Potem ko je prebral pozdravno pismo in čestitko predsednika države in vrhovne- ga poveljnika Milana Kučana, so najboljšim vojakom podelili značke najboljšega vojaka in na- jboljšega strelca ter priznanja enotam. Ob koncu so podelili še priznanja vzhodnoštajerske po- krajine. Zlatega kurenta slo- venske vojske, ki ga podeljuje poveljnik enote v Ptuju, je prejel major Stane Žitnik, srebno pla- keto SV, ki jo podeluje poveljnik vzhodnoštajerske pokrajine, pa je podpolkovnik Jože Murko. V imenu mestne občine Ptuj je vojakom ob prazniku čestital še podžupan Ivan Jurkovič, po krajšem klulturnem programu pa so gostje, nagrajeni vojaki in starešine slavje sklenili s spreje- mom pri poveljniku vojašnice Jožetu Murku. -OM Podpolkovnik Jože Murko (desno) je prejel srebrno plaketo slovenske vojske Foto: M. Ozmec BUKOVCI / ZLATOPOROCENCA BEZJAK 27oto poroka pri Bezjakovih 16. maja je poteklo natanko 50 let od prve poroke Janeza in Iva- ne Bezjak iz Bukovcev 37, ki je bila v Markovcih. Zlato poroko sta dočakala v krogu svojih najdražjih. V zglednem zakonu se jima je rodilo šest otrok, danes ju razveseljuje 12 vnukov. Janez je bil kmetovalec, Ivana gospo- dinja. V jeseni življenja sta zado- voljna, drugih želja, razen da jima še najprej služi vsaj malo zdravja, nimata. Skromnost pa ju tako in tako spremlja že celo življenje. Ob jubileju zakoncema Bezjak čestita tudi naše uredništvo! MG Zlatoročenca Bezjak. Foto: Laura, Gorišnica MARIBOR • Danes, v četr- tek, 21. maja, ob 18. uri bo v Unionski dvorani v Mariboru drugi del srečanja odraslih folklornih skupin SV Sloveni- je. S ptujskega območja se ga udeležujejo folklorne skupine Bolnišnice Ruj, Lancove vasi, Cirkovc in Dolene. OPLOTNICA • V petek, 22. maja, bo ob 19. uri v graščini otvoritev razstave likovnih del domačih ljubiteljskih slikarjev. VIDEM • Jutri, v petek, 22. maja, ob 19.30 bo v cerkvi sv. Vida koncert osnovnošolske- ga otroškega in mladinskega pevskega zbora, ki ju vodi Sonja Vinkler. Mladi pevci so v goste povabili zbor sv. Vik- torina iz Ptuja, ki ga prav tako vodi njihova zborovodka. RADENCI • V hotelu Radin v Radencih bodo 23. maja ob 17. uri odprli prodajno razsta- vo del slikarja Alojza Kirbiša z Majskega Vrha. Ljubiteljem li- kovne umetnosti se bo predstavil z osemnajstimi deli, na katerih prevladujejo pokra- jinski motivi. PTUJ • V galeriji sv. Jurija bo v soboto, 23. maja, ob 18. uri s kulturnim programom, v ka- terem se bo predstavil harmo- nikar Borut Zagoranski iz Lan- cove vasi, odprta razstava del kiparja Janka Petka iz Ptuja. PODGORCI • Folklorna sku- pina kulturnega društva Alo- jza Žurana iz Podgorcev pripravlja ob svoji 20-letnici folklorni večer. Na prireditvi bodo zaplesali v starih in no- vih nošah, ki so jih izdelali na osnovi raziskav dr. Marije Ma- karovič. Folklorni večer bo v soboto ob 19. uri v kulturnem domu Podgorci. PTUJ • V soboto, 23. maja, ob 19.30 uri bo v cerkvi sv. Ju- rija na Ptuju koncert zbora sv. Viktorina, na katerem bodo pevci podali svoje čutenje Gallusa, Scarlattija, Bruckner- ja, Mendelssona ... Kot gost bo nastopil mojster na orglah prof. Jože Vagner iz Maribora. Hkrati bodo predstavili knjižico Andreje Črešnjevec in Petre Vujnovič Klepet na be- lem oblaku. OPLOTNICA • V soboto, 23. maja, bo ob 30-letnici moškega pevskega zbora ob 20. uri v osnovni šoli slavnostni koncert zbora, ki ga vodi zborovodkinja Jožica Srečko. Nastopajo še druge domače skupine. PTUJ • V nedeljo, 24. maja, bo v Narodnem domu me- dobmočno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov: ob 15. uri bo pogovor, ki ga bos- ta vodila Aleš Šteger in Sonja Votclen, ob 19. uri pa literarni večer v steklarski delavnici, katerega gost bo Zdenko Kodrič SLOVENSKA BISTRICA • Prihodnji četrtek, 28. maja, ob 18. uri bo v viteški dvorani bistriškega gradu javni nastop učencev Glasbene šole Slo- venska Bistrica. SLOVENSKA BISTRICA • Prihodnji petek, 29. maja, ob 19. uri bo na notranjem grajskem dvorišču občinska revija pevskih zborov občine Slovenska Bistrica. SLOVENSKA BISTRICA • V čajnici "Pri babici" razstavljajo svoja dela bistriške vezilje. KINO PTUJ • Ta teden je ob 19. in 21. uri na ogled Raztre- seni profesor, naslednji teden pa ob 19. uri Mišji lov, ob 21. uri pa Odštekano življenje. ZARADI PRIŽGANE CIGARHE ZA VEDNO ZASPAL v nedeljo, 10. maja, popoldne so našli v stanovanjski hiši v Zgornji Pristavi, občina Videm, mrtvega 67-letnega Maksa S. Kot so ugotovili pristojni organi, naj bi bil zjutraj v kuhinji s prižgano ciga- reto zaspal, padla mu je iz rok in ogorek je zanetil sintetično odejo, da je zoglenela. Zaradi trdnega spanca Maksa to ni prebudilo, vdi- haval je dim in plin ter se zadušil. MOPEDIST ODVZEL PREDNOST v Kozmincih pri Podiehniku je v soboto, 16. maja, okoli 19. ure 34- letni Bojan K. iz Rogatca s svojim tovornim vozilom zavil na levo in s tem odvzel prednost 73-letnemu Janezu P. iz Ložine pri Podiehniku, ki se je s kolesom z motorjem pra- vilno pripeljal po prednostni cesti. Mopedist je padel in se pri tem hudo ranil. OROPAL KOLESARKO v ponedeljek, 11. maja, okoli 21.30 se je 60-letna Marija V. iz Vrhol, občina Slovenska Bistrica, s kolesom peljala iz službe proti domu. V Laporju jo je nenadoma napadel neznanec, mlajši moški. Kolesarka je padla, napadalec pa ji je vzel torbico, stekel do avtomobi- la, ki je bil parkiran v bližini, in se z njim odpeljal proti Makolam. Marijo V. je s tem oškodoval za okoli 40.000 tolarjev, saj je imela v torbici živilske bone v vrednosti 30.000 to- larjev, nekaj gotovine in osebne dokumente. Policisti poizvedujejo za storilcem. VLOM V TRGOVINO V SPUHLJI v noči na soboto, 16. maja, je bilo vlomljeno v trgovino Zlato zrno v Spuhlji pri Ruju. Z vlomilci so iz- ginili motokultivator, snežna freza, pralni agregat in dve motorni kosil- nici. Policisti za vlomilci poizvedu- jejo. PRIJELI DOMNEVNE ROPARJE v enem od gostinskih lokalov v Slovenski Bistrici se je v soboto, 16. maja, 53-letni Rudolf R. iz Vi- narja seznanil z mlajšima moškima in žensko. Skupaj so obiskali več lokalov in spili tudi kak kozarček. Zvečer so se dogovorili, da ga bodo novi znanci odpeljali domov. Sedel je v avto in odpeljali so se proti Prelogam ter se ustavili na do- vozni cesti. Tam je voznik Rudolfa potegnil iz vozila, ga vrgel na tla in brcnil v glavo, z brcami pa je nadal- jeval še njegov pajdaš. Potem sta Rudolfu R. vzela še denarnico in ročno uro. Policisti so domevne ro- parje naslednji dan izsledili. To naj bi bili 26-letni A. P in 26-letni R. B., oba s Pragerskega, ter 20-letna M. M., ki začasno stanuje v Pragers- kem. Na podlagi prijave in dokazov jih bodo ovadili državnemu tožilstvu. ZAGORELO POD DELOVNIM STROJEM Pred dnevi so v proizvodni hali podjetja Talum v Kidričevem preglejevali anode na pečeh. Pri tem je pod delovnim strojem nena- doma zagorelo, plameni pa so se razširili še na kletne prostore, kjer je električan napeljava. Ocenili so, da je požar povzročil za okoli 45 milijonov tolarjev škode. FF i RODILE SO - ČESTITA. MO: Helena Vehovec, Celjska c. 4, Šmarje pri Jelšah - Jakoba; Ida Vindiš - Belšak, Sp. Leskovec lo Zg. Leskovec - dečka; la- mara Črnjavič, Pršeimci 44, Ormož - Sašo; Klavdija Malek, Lancova vas 70/a, Videm - Uršo; Jolanda Do- linar, Skolibrova 8, Ormož - deklico; Daniela Bela, Trubarjeva 11, Piuj - Mašo; Olga Bračko, Predenca 14^ Šmarje pri Jelšah - Valenti- nu; Irena Šumcnjak, Gorišnica 152, Gorišnica - Edito; Sara Džankič, Apače 136, Lovrenc na Dr. polju - Marka; Suzana Klasič, Tržeč 1/b, Videm - deklico; Ljudmila Miklošič, Mali Okič 18, Cirkulane - dečka; Metka Rajh, Kersnikova 17, Velenje - Davida; Ida Janžekovič, Bukovci 37, Markovci - Vaneso; Lidija Cafuta, Gorca 86, Podleh- nik - dečka; Marija Solina, Stojnci 104, Markovci - Aljaža; Ivanka Beloševič, Podbrezovica 27, Durma- nec - Filipa; Marjeta Krajnc, Podlehnik 71, Podlehnik - dečka; Darin- ka Murko, Minoritski trg 3, Ptuj - Sandija; Cilika Za- vec, Bratislavci 41, Po- lenšak - Miha; Mateja Štampar, Trgovišče 33, Ve- lika Nedelja - dečka. POROKE: Edi Gajšek, Kraigherjeva ul. 29, Ptuj, in Tea Žumer, Orešje 149, Ptuj; Jože Otorepec, Kraigherjeva ul. 31, Ptuj, in Zdenka Štucl, Kraigher- jeva ul. 31, Ptuj; Jaroš Cibron, Ob Meži 21, Pre- val je, in Mateja Pernat, Orešje 65, Ptuj; Zlatko Roškar, Moškanjci 1/f, in Ksenja Kostanjevec, Graje- na 10/b; Peter Bračevič, Slatina Svedruška 100, Hrvaška, in Veronika Ne- mec, Dobrina 27; Ivan Pučko in Marinka Cehnar, Vitomarci 69. UMRLI SO: Ljudmila Šmigoc, Lancova vas 95, ^ 1912-t 8. maja 1998; Mari- ja Gojkovič, rojena Pobež, Potrčeva c. 2, Ptuj, ^U919 - t 8. maja 1998; Janez Šef, Mihalovci 36, 1922 - 1 8. maja 1998; Janez Vidovič, Barislovci 11/a, 1978 - t 11. maja 1998; Jožef \ Hrnčič, Goričak 29, 1955 ; - t 13. maja 1998; Marija Celigo, rojena Orešek, Poljska C. 30, Ptuj, 19. maja ; 1998; AntonKmetec, Štuki j 39, Ptuj, 1928-t 15. maja 1998. iiskam,gfafieni skdii OC'l oeesef ln»lfotls«< Roman EKART s.p. Sp. Jablane 19, CIRKOVCE Tel.: 062/792-132, mtel.:O6O9/647-580