*t. 12 V »..., četrtek in aototo ob 4. uri popoldni ter. stane po pošti prejtmana ali v Gorici na dom poŠiljana: vse leto . . 15 K ¦,-Vi ^-,- .• JML»•...._. ^ »v* v •**«*¦***. J; L• Posamične Številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja „SočV v vseh tobakarnah. «ŠO$Aa ima naslednje izredne t priloge: Ob novem letu rKažipot «o Goriškem inJ Gf^išCaaskem" m dvakrat v ietu „Vozni rsd že ležale, parnikov in poštnih gvez" Ha naroČila brez doposlane na roiaiae se ne oziramo. ITredniSivo i nahaja v Gosposki ulici Št. 1 Gorici v I. nadstr. na d«lQO. Upravništvo se nahaja v Oosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na le?o v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati ioco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje Črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni uredrik in izdajatelj Ivan Kavčii v Gorici. Tolofon it. 89. — »Gor. Tiskarna" A. GabrSček (odgov. J. PabJSČ) tiska in zal. ase rceiilhi wM% Pri nauenem ministru Stiirgkhu je [ bila v četrtek dopoldne deputacija jugoslovanskih poslancev: dr. Ploj, Dulibič in Povše, da se informirajo o stališču vla- ! de nasproti laški pravni fakulteti ter ob i jednem naznanijo vseučiiiške zahteve Jugoslovanov. I Poročila o tem pravijo, da je izjavil naučni minister, da vlada ne more dovo- ' liti Slovencem docenturelne v Pragi ne v i Krakov u, govoriti bi se dalo sicer o reci-prociteti zagrebškega vseučilišča ali tudi to ie pod nekimi modiiikacijami. Vlada bi dala le neke olajšave s tem, da bi se napravila v Zadru izprasevalua j komisija za drugi in tretji pravniški izpit. V četrtek popoludne je zboroval jugoslovanski vseučiliški odsek. Dolgo je bilo debatiranje. Predlog ministra je bil seveda odbit. Potem je bil izdan iz vseu-čiliškega odseka tak komunike: »Jugoslovanski vseučiliški odsek je imel pod predsedstvom poslanca Povšeta sejo. Predsednik je poročal o konferencah z naučnim ministrom grofom Stiirgk-horn. Po obširni razpravi, ki je trajala več ur, je sklenil klub soglasno, da ostane pri svojih znani!1, vseučiliških zahtevah.« Komunike* so mnogo komentirali v parlamentarnih krogih. Lahe skrbi to, kakšno taktiko pa zavzamejo slovenski poslanci nasproti predlogi iaške prav. fakultete. Pesimizem se je vselil v vrste laških poslancev. Lahi vstrajajo pri svoji zahtevi, da mora priti iaška pravna fakulteta v Trst; kjer ima potem nastati celo vseučilišče. Morda se zadovolje začasno z Dunajem, saj ima biti fakulteta tam le nekaj časa, potem jo prenesejo v »laško ozemlje«. Glavno za Lahe pač je to: da se otvori zopet laška pravna fakulteta. Ali tudi mi ostajamo pri svojih zahtevali. Kakor gori povedano, je sklenil visokošolski klub vstrajati pri starih zahtevah. Jugoslovani smatrajo ustanovi- tev laškega vseučilišča v Trstu ter v Primorju sploh za nedopustno, zahtevajo pripustitev slovenskih habilitacij na vse--učiliščih v Pragi in Krakovu, popolno re-ciprociteto zagrebškega vseučilišča ter končno obvezno obljubo, da vlada ukrene vse potrebno za ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani tekem 5—10 let. Na podlagi teli zahtev uravnajo Jugoslovani svoje nadaljnje postopanje. Odločitev o taktiki je prepuščena obema kluboma, da si izbereta tako, kakorŠna se jima pač zdi prava. Torej taktiko si uravnata oba kluba kakor hočeta! No, mi mislimo, da bi morala v tem oziru vladati med jugoslovanskimi poslanci edinost. V vseučiliškem vprašanju bi morali biti skoz in skoz edini, ali klerikalci so proglasili politiko proste roke ter se ravnajo po tem proglasu. Za kako skupno akcijo v pravem pomenu besede jih ni več dobiti. Tudi visokošolski klub so hoteli razbiti, ali videli so, da bi bilo to le prenevarno, zato je ostal visokošolski klub. toda mislijo ga pryv pridno izkoriščati v svoje namene. Jugoslovanski poslanci stojijo torej glede taktike nasproti laški pravni fakulteti in glede našega vseučiliškega vprašanja v dveh vrstah ter volijo lahko, kar hočejo. Poprej so bili Čehi z Jugoslovani ter so pomagaji v obstrukciji, ali sedaj hočejo češki agrarei odtegniti v proračunskem odseku v svrho obstrukcije prepuščeni mesti ... sploh niso pri volji Čehi podpirati obsirukcijo, ker vedo, da bi bila od strani klerikalcev uprizorjena v glavnem v ta namen, da bi se okoristili z njo doma politično. Kaj torej bo? Očividno je jugoslovanska delegacija mnogo na slabšem v vseučiliškem vprašanju in glede boja proti laški pravni fakulteti kakor poprej. Po čegavi krivdi? Pač le po krivdi slovenskih klerikalcev, v glavnem dr. Susterši-ča, ki zaigrava češko pomoč, ki razbija enoto ter išče vedno le pota, po katerih bi se klerikalna stranka kaj okoristila. Položaj je torej prav neugoden. S početka je kazal boj proti laški pravni fa- kulteti na uspehe, sedaj kaže na — bla-mažo. Važni so sedanji trenotki. Ce sedaj odldcmo praznih rok, bo „tp usodepolno za bodočnost. Caveant consules! Gospodarski krati Aehrentalove (Konec.) Dosedaj je prihajala srbska sliva na mednarodno tržišče naiveč po avstrogr-skem trgovskem posredovanju pod imenom »turška« ali »bosanska« sliva. Ker pa je bilo vsled našega trgovsko-političnega boja s Srbijo izločeno avstroogrsko posredovanje, je odredila srbska vjada, da mora biti na'pošiljatvah sliv v izvozu iz, Srbije označba »srbske provenijence«. Očitno je, da meri ta odredba pred vsem na stabiliziranje emancipacije Srbije od avstroogrske trgovine. Razven tega je imel trgovš-ko-politični boj s Srbijo to po-, sledico, da je bil -povsem zaprečen izvoz svežih sliv v Avsiro-Ogrsko v svrho industrije slivovke, ki se je udomačila v Srcmu. Srbija porablja tako dobljeno količino svežih sliv sama nekoliko za suše-roje nekoliko za slivovko ter je storila s tem daljnji korak za gospodarsko emancipacijo od Avstro-Ogrske. Stalno se uvažajo srbske slive sedaj tako-le: :t/» dobi Nemčija, a/5 zapadna Evropa, sliviua kenserva gre največ v Nemčijo. Posebno zanimive podatke je obelodanilo nemško konzularno p.^očilo o srbski trgovini z živino, ki je'K;? poprej vsa v rokah avstroogrskih. V tem iz vest ju stoji, da je Srbija namesto prejšnjega edinega tržišča v Budimpešti poiskala svoje kupce v deželah okoli sredozemskega morja. Po nekolikih poskusih z zgubo so se pojavili povoljni rezultati vsled intenzivne podpore srbske vlade. Dandanašnji ima Solun za izvoz Srbije velik pomen, ker so tam izvozna vrata za vso srbsko trgovino. Srbski izvoz živine v Italijo napreduje s hitrimi koraki ter znači sedaj komaj po preteku treh let Jako važen faktor tamkajšnje izvozne trgovine. Italija stoji glede višine izvoza s tremi milijoni dinarjev na prvem mestu. Izvoz živine za Italijo zavzema prvo mesto. Leta 1907. je bilo izvoženo v Italijo 2842 komadov goved, leta 1908. pa 6312, leta 1909. pa že 17.622 komadov. Število v Srbijo poslanih italjanskih trgovcev raste vedno bolj. Razven tega je bilo za časa zadnjega provizdrija izvoženo sveže govedine v znatnih količinah v Italijo in Švico, nadalje 400.000 kg zaklane perutnine v Nemčijo in Angleško. Kože so se res kakor doslej izvažale v Avstro-Ogrsko, ali ker Avstro-Ogrska mora naročevati večji del kož iz Srbije za svojo industrijo rokavic, si lahko predo-čimo, kako je uplivai na eene naš trgov-sko-politični boj ter kako Škodo je pretrpela naša industrija. Kaj je delal Aerental? Aerental je dal po svojih diplomatih falzificirati dokumente za obtožbo proti državljanom v Avstro-Ogrski, dunajsko javno mnenje pa je štelo uši in stenice med Jugoslovani, pozabivši na uši in stenice po dunajskih, hotelih in palačah — ali tisti čas pa je igrala Nemčija prefrigano ulogo nasproti svojemu najmilejšemu zavezniku ... Aerentaiova politika je naravnost katastrofalna za Avstro-Ogrsko, vendar je ta nesrečni Človek še vedno naš zunanji minister. Le Nemčija se počuti dobro pri Aerenialovi politiki, k\ razjeda Avstro-Ogrsko. DOPISI. Iz kobariškega okraja. ] Kobanški kot. — Vreme imamo lepo, snega nič in edina naša cesta je takšna, da nas kar sama vabi od doma. Ker smo I pa na vse strani zaplankani, nimamo VELIKA VAS. Roman. — Francoski spisal: Edgar Monteii. Poslovenil: F. K. (Dalje.) ,Koiiko pa zahtevate?' Pri moji veri, Štiri tisoč frankov je vredno, sem odgovoril. Bilo mu je predrago, jaz pa sem rekel, za manj je ne morem pustiti. Končno sva se zjedi-nila, da si enega prihodnjih dni polje ogledava.« »Ali se je to zgodilo?« »Da, gospod Albert, čez dva dni sva šla skupaj v Viriville in si polje ogledala,« »Ali je bila kupčija sklenjena?« Da, gospod Albert.« »Za kako ceno?« »Za tri tisoč štiri sto frankov, s pogojem, da je žetev kupčeva — polje fe bilo namreč posejano z žitom. Za nameček si je izgovoril še dva hektolitra žita in jaz sem Ppodal še dve sloki. kateri sem plačal sam lovcu po tri franke. »Kaj se je zgodilo nadalje?« »Polje naj bi se plačalo takoj v gotovini, moj dolg pa naj bi se odštel. Šla sva k Chanatu. Staro zadolžnico smo raztrgali in sestavili novo, v kateri sem priznal, da sem denar prejel, dasi sem dobil v resnici le tisoč frankov, kar sem tudi povedal gospodu Chanatu, kateri je pogodbo spisai Jaz pa naj bi podpisal, da si, kakor prvič prihranim nepotrebne stroSke.« »Koliko varn še dolguje?« »Z odbitkom obojestranskih obresti ostane še osem sto dvaintrideset frankov petintrideset centimov. In tega denarja sedaj ne morem dobiti. Verjemite mi ali ne, gospod Albert, strgal sem že več kakor ene podplate, toli-krat sem že naredil pot v Rovbono, ne da bi dobil vinar svojega d-enarja. Končno mi je pošlo potrpljenje.« »To razumem!« »In prav sedaj potrebujem denar nujno. Rabim par volov in razen tega bi si nabavil rad sviloprejke.« »Ali ni 'Marcolm premrzel za to?« »Mislim, da ne, moje murbe uspevajo jako lepo; to je že rnoja stara želja.-/ »Skratka, vi hočete svoj denar?« »Tako je, gospod Albert.« »Menim, da bo najbolje, pošljite Monestrelu vabilo k mirovnemu sodniku.« »To ne bo mnogo koristilo.« »-Mogoče vendar.« »Mirovni sodnik je njegov prijatelj, republikancem ne da nikdar prav.« »Poskusite vendar, ljubi prijatelj, jaz sam pač hočem govoriti z Monestreiom.« Prihodnjega dne je dobil Albert Monestrela v klubu. Vzel ga je na stran in mu rekel: »Bojim se, gospod Mone-strel, da bom moral vložiti zoper vas tožbo.« »Nemogoče! Ja zakaj pa?« »Včeraj me je prosil nekdo za svet, kateremu dol-gujete vi devet sto frankov.« »Jaz nisem živi duši dolžan devet stofranokv. »Torej recimo natančneje; osem sto dvaindevetde-set frankov petintrideset centimov.« »Ne, te vsote ne dolgujem nikomur.« »Lahko ie mogoče, da je pomota za nekoliko centimov,« odvrne Galtier smeje, »toda dolga ne morete utajiti. Kmet Bcrgerou vam gotovo ne bo neznan, saj vam je nosil razno perutnino in ste vi od njega kupili tudi polje. Opozarjam vas, da vas povabi pred mirovnega sodnika. Na vašem mestu bi jaz takoj plačal, da bi si prihranil stroške in jezo.« Mouestrel ni odgovoril, pustil je Oaltiera in sedel za mizo, kjer se je navidezno zatopil v časopis, toda čez nekaj minut pa je skočil kvišku in odhitel domu. »Sin gre z aočetom«, je vpil doma. »Ravnokar mi je povedal Albert Galtier, da, hoče Bergerou vložiti tožbo proti meni. Taki so odvetniki, drugega ne znajo, kakor sejati neslogo. Bergerou je sicer miroljuben človek, ki bi. končno ne zahteval ničesar več, toda Oaltier je tu! Spo- ; minja se svojega očeta in podpihuje Bergeroua, naj.mfe toži. Da bi strela Vsemogočnega uničila vse republik kance!« Lucija je zapustila hitro sobo in,odšla v svojo sobico, kjer je pričela, ko je blia sama, jokati. • »Ali je mogoče«, je vzdihovala, »da nas Albert tako sovraži in da so republikanci tako zlobni ljudje?« V njenem srcu pa se je oglasil glas, ki ji je klical: »Tvoji stariši ... tvoji stariši ...!« Ustrašila se je, in ni hotela poslušati tega glasu, ali ta se ni dal premotit, vedno glasneje in razločneje se glasi in i* ponavlja vse, kar je slišala. Ali tuga in bolest jo premaga in vzkliknila i& »Grozno je to, ali pravica ni na strani mojih starišev, oni so zlobni in slabi!«. ja. To bi bito kaj lepo ter donašalo naše« mu narodu v marsikakšnem oziru mnoge koristi. Na štelo,, ker resnobni so dnevi: Naš čoinič otmimo! Iz ajdouskega okraja. V Vel. Žabljah je bila dne 22. t. m. svatba; poročil se je naš vrii Evgen Mr-kelj z gospo G. Paljk. V spomin poro-Čencema so isti dan zbrali veseli gosti za družbo 'iT. m M. 10 K. Živeli novoporo-čenca in darovalci! Xr Iz tolminskega okraja. Plesni venček priredi »Tolminsko prostovoljno gasilno društvo« v četrtek dne 2. februvarja 1°11 v dvorani g, Ivana Oaberščika-PodšoJarja. Pri plesu svira vojaška godba c. in fer. pešpolka grof Beck št. 47. Vstopnina 2 kroni. Vstop je dovoljen samo vabljenim gostom. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Čisti dohodek bode služil društvenim namenom. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. touarna kauiiih su-—:— rogatoo------- 'jPATRlF v Veliki - Kanižl se nahaja sedaj po strokovni prenaredbi v uravnanem obratu ter prinaša vse njene izdelke v novi, — — P?,!?.^&"!(,!f.^?,^(.! v konsum- kakor to ""........"'"""""........'........'.....vsakemu zabojčku in zavoju prilepljena pečatna znamka izkazuje. . —. — .------ Prosimo cenjene gospode trgovce in po-užitnike za blago-voljno preizkušnje? tega — —------ — klja-nsko podružnico Slovenskega planin-skega"društva, češ, »da se njen načelnik. krčevito brani preskrbeti v kočo na Po-reznu sv. razpelo, dasi se je to od njega večkrat zahtevalo, ter da v prostorih naše planinske koče uganjajo brezverci svoje »ofgije« — pribtje polm>števimi odbor sledeče: Razun gosp, dr. Knavsa, tukajšnjega dekana, ki je v obliki opazke v spominski knjigi na PorezmV omenil, da pogreša v koči šv. razpelo, odboru ni nihče ferazil kake tozadevne zahteve ali želje. — Ape-lujemo na resnicoljubnost dopisnika, da \ pove: kedaj, kedo in od koga je večkrat 1 zahteval, da naj preskrbi sv., razpeto na j Porezen — ter mu lahko posružimo z »novico«, da je sv. razpelo že od lanskega poletja v koči ?a Poreznu. Izraza »orgije« a^ )**$? nadstropje. hrane v SemeniBM uttoi štev. 5, II. hiša -v Gorici , .., ___ in koa vrta. Pitna voda pri hilt. — Natancneja pojasnila daje g. Brankovic Andr., Sempaa h. 1 DfAfla eo skoraj nova 1-nadstropna rlUUlf dtl v bUžini živinskega trga v — obstoječa iz 2 sob, kuhinje, kleti bepa prostorna nova hi z njivo, stoječa ob glavni cesti, ki vodi iz Žirovnico na Bled se p, iv ceno proda. Pripravna je za vsako obtt, kskor tudi za letovišče, ker ima več lepih sob. —' Odda se tudi kc. cesija. Natančneja pojasnil? daje g. Ivan Sokllč; na Bretfu, postu Žirovnica, Gorenjsko. IV. Lucija. Ko se je Lucija čez nekoliko časa najokala, dvigne glavo, otre si solze in še vpraša: »Zakaj neki jokam? Vendar ne radi Alberta? Kaj mi pa je on? Nič. Igrala sva se otroka vkup, tudi sedaj ga ne vidim nerada, to pa je tudi vse! On je sedaj mo^, ie odvetnik in ima pravico nastopati s tožbami proti mojemu očetu. Kaj me to briga? To mi ne sme izvabiti niti ene sotee. Zakaj' torej jokam? Albert mi ne more in ne sme biti več, kakor le spomin na otroška leta, ne smem ga ljubiti, ker bi bila zveza med nama nemogoča. Albert bi pa tudi ne vzel hčere moža, katerega je njegov oče skoraj vse življenje zasledoval. Ne, na to niti ne mislim, ali žalosti me, ko vidim, da se staro sovraštvo zopet nadaljuje. Ko sva biia še otroka, naj« je srd starišev jako malo brigal, nismo vprašali po tem in smo si bili od srca dobri. In sedaj! Sedaj preganja mojega očeta in jaz ga moram sovražiti. Toda ne! Albert mi ni storil nič zalega. Hoče le 'pomagati ubogemu kmetu do svojega denarja, kajti gotovo je dolžan moj oče, po tem, kar mi je sam povedal, we morem dvomiti o tem. Ubogi Albert, stariši mu delajo krivico, moj oče ni ravnal prav, ne on!« V tem trenutku vstopi mati v sobo. »Ti jokaš?« »Saj imam vzrok, se žalostiti.« . ¦•;. »Kakšen vzrok, neki, rada bi vedela?« •. »Prosim; r.ativ odgovori odkritosrčno, ali dolguje oče Bergerouu tisti denar?* -' '"'."¦ »Mislim, da mu dolguje šrt neka$.« »Ti misliš samo? Ti torej ne veš gotovo?« »Najbrž mu je oče Se dolžan.« »Ali zakaj vendar oče ne plača, kar bi moral?« _ »Ti govoriš, kakor ti razumeš.« »Jaz mislim samo, če je dolžan, mora plačati. Kako more vcrJar pustiti, da pride zopet do pravde!« »Tvoj oče že ve, kaj dela, sicer si pa jako nehvaležna, saj hrani vendar samo za te.« »Jaz tega ne zahtevam, veliko ljubše bi mi bilo, če bi ne morala poslušati vedno o denarju in tožbah.« »Vsak govori o svojem opravilu, kaj pa zahtevaš ti?« »Žali me, da moji stariši morejo drugim ljudem krivico delati z izgovorom, da delajo za mene.« »Za tebe in za nas. Ljuba Lucijat če bi poznala ti svet bolje, vedela bi, da vsakdo skrbi za to, da bi čim več zaslužil. Godilo se nam je sedaj prav dobro, nismo pa pozabili misliti na bodočnost. V'položaju smo, da dobiš lepo doto, ne da bi se dotaknili premoženja, katerega boš itak podedovala. Torej bodi zadovoljna.« »Sramotno pa je, da moram vedno slišati, da je oče oderuh.« »Ne poslušaj tega, pusti Hudi, naj govore, kar hočejo. Vsi naši prijatelji delajo enako kakor moj oče, pa so vendar ugledni ljudje. Obriši si solze, otrok, pride čas, ko boš sama uvidela, da na svetu denar največ velja. Sedaj si še premlada za to. « Lucija stopi k umivalniku in si spere oči. »Rada bi šla nekoliko na izprehod, mati, grem po Ano.« »Le pojdi, otrok moj,, to ie razvedri.« Lucija je stekla čez trg. ni hotela, da bi videli ljudje njene objokane oči. .. »Pridi hitro, Ana, pojdeve nekoliko na feprehod, za-kliče prijateljici. »Takoj? Nočeš li nekoliko počakati?« »Ne, ne, pridi!« /.''¦„. ' Lucija prime Ano za./oko"VJo vječe s.seboj. Sle ste po poti za cerkvi-jo in prišle na.prosto. Tu je hodil le malokdaj kdo. Bile ste gotovi, da nikogar ne srečata. Šle ste dalje m prišle do brega reke Oaulure. Na lepem, senčnem prostoru, objetem od brez m vrb, sedeta. Okoli tiiiiu je bilo polno cvetlic in marljive čebelice so frčale brenče mimo njih. Lucija ves čas ni nič govorila in Ana, ki je opazila, da nekaj teži prijatefiico, jo je raje pustila, da prečnega* ma. Sedaj pa, na tem sr Viotne^ii kraja je bila njena samozavest pri kraju. Vrže se pretresljivo jokaje prijateljici v naročje. Zastonj se je trudila Ana, da bi jo pomirila in da oi zvedela vzrok njene boli, ona ni mogla govoriti. »Kaj ti je vendar, draga, ali si imela doma s stariši kaj?« Lucija pokim? z glavo. Ana pa je silila vedno bolj in bolj v njo. da ie ¦. adnjc vzkliknila: »Sovražim, zaničujem svoje stariše »So se gotovo ., eboj kregali?« »Ne, na tem bi mi > lo malo. ali moja največja bol je. odkar vem, kake stariS., ,'mam.« -'Tako slabi vendar imso,* ; nri Ana pornirovaje, ;>0, da, da,« zavrne Lucija, m prične z nova jokati. Ana jo pusti, da se jt mimo izjokalu v njenem naročju, potem pa je zmočila robec v čisti vodi Oaulure in z njim hladila Lucijine oči in čelo. Končno se je uboga deklica vendar pomirila, in pričela pripovedovati, kaj ji teži srce. »Vidiš, pri nas n-sem slišala nikdar prijazne besede. Vedno le denar in zopet denar. Ko sem bila še majhna, dejala mi je mati vedno: »Pazi na obleko, stane mnogo denarja ...« »Ali norica, takt so vendar tu vsi!« »Stariši so govorili s spoštovanjem samo o bogatih, revne pa so zaničevali in zasmehovali.« »Tudi to lahko slišiš v drugih rodbinah.« i (Puli« prih,) 599992 1 Priloga „Soče" št. 12. z dne 28. janumija 19)1. V Natoežiai priredi tamkajšnja po- j druznica Cifil^Metodove družbe žaba* veu večer diid 28. t. m. v prostorih gosp, S. :CahariJe. . Domače vesti tržaškega v Gorici. — Danes 28. t. m. ob 8. uri zvečer v Trgovskem domu nam priredi Slovensko gledališče iz Trsta prvo gledališko predstavo, in sicer Tolstojevo Vstajenje, ki je^došeglcr na vseh evropejskih odrih največji vspeh. Vstajenje je dramatizacija po slavnem Tolstojevem romanu enakega imena. V nedeljo 29. t. m. ob 4. uri popoldne bomo imeli drugo predstavo, t. j. znano Car Emlnovo Zimsko sobice, divno igro, polno rodoljubnih tendenc iz življenja hrvaškega naroda v Istri. Zvečer ob 8. uri pa je poslovJha predstava Gogoljevega Revizorja, ki je še povsod izvabljal viharje navdušenja. Vse tri igre priporočamo najtoplejše. Nihče jih naj ne zamudi! Smrtna kosa. — Včeraj popoldne ob >, je umrl znani veleposestnik g. Anton Fiegl v Oslavju nad Pevmb. Pljučnica ga je vrgla v posteljo in po osemdnevni bolezni je izdihnil. Pokojni, ki je doživel starost 56 let, je bil napreden mož, ugleden gospodar in kmetovalec, njegova -gostoljubna hiša je znana daleč naokrog. Svoje obsežno posestvo ie uzorno uredil ter vzgojil in preskrbel lepo svoje otroke. Pokojni je bij dolgo časa podžupan v podgorski obeihi, vstiiifaiisko čislan mož vsled svoje značaimVsti in pridnosti. Vest o njegov? smrti je vzbudila jsočutje pov-.sodi, kjer so ga poznali. Pogreb bo jutri popoldne ob 3. Naj počiva v miru v domači zemlji, preostalim pa. ki žalujejo ob njegovi krsti, naše iskreno sožalje! Za rodbino ponesrečenega našega avlatika Rusjana so nabrali v Bclcingradu 5000 dinarjev. Častniški "zbori dopošljejo še svoje prispevke. Potem se denar izroči Rusjanovi rodbini. Rusjanova rodbina se je zahvalila za izkazano sočutje Srbov ob priliki nesrečne smrti sina Edvarda v Befemgradu najprvo srbskemu kralju, princu Juriju, mestni občini bclgrajski. ki mu je priredila pogreb, raznim društvom itd. v naj-toplejih besedah. Pet fotografij i Rusjanovega pogreba v Belemgradu je izločenih v oknu trgovine A. GabrŠček v Gosposki ulici. Fotografije je poslal v Gorico srbski major LazareviS. Vedno je polno občinstva REVIZOR. K jutrišnji predstavi. Po pretnijeri »Revizorja*, pisal je Oogolh svojemu prijatelj u: »Ves ncšrcCen sem in ves potrt, če se spominjam, kaj ao naredili včeraj v carskem gledališču iz mojega »Revizorja«! Ko sem gledal na odru tega »Revizorja«, nisem mogel izpoznati več svojega dela. To, kar so igrali včeraj v carskem gledali <šču, So ni bilo moje delo! igralci so napravili karikaturo; vrhutegafca so še de-klamiralu da se Bog usmili! Mar i se naši igralci res nikoli ne nauče govoriti naravno, brez dokiamacije in brez herojske poze? ..,« s. - V tej ostri sodbi je dal Gogolj izraza svojemu ogorčenju, da si je imela igra velikanski vspeh. Pozabiti pa ne smemo, da je ravno Gogolj oče realizma — torej prvi moderni pisatelj, kajti okrog 1830 leta je bila še vedno v modi — tudi na Ruskem — patetična francoska šola Comeilla in Racina. »Revizor« ni vesela igra v spJo^aem pomenu, temveč finif sodaftto-ša*.. \i komedija, ki nudi dosti smeha, — ¦¦» smeha v solzah: smeješ se tam, kjer bi moral pravzaprav jokati J pred oknom, ki z zanimanjem gleda slike s pogreba našega nesrečnega rojaka. Opozarjamo na glasbeno-zabavni večer,, ki ga priredijo tukaftnjf-tt*tte!flšcnl1cl v soboto 4. febr. t.. 1. v Trgovskem Domu. Cisti dobiček je namenjen dijaški kuhinji. Vspored prihodnjič.* Ur-r4JaLflii za-xDiia^a kuhinjo«. — A. Turk, 'župan v Sapuljah je nabral in. poslal 11 vreč krompirja, 2 vreči sladice1 repe, vrečo turščice in vrečo ajdove moke, potem 35 kg fižola in 8 kg. ječmena. Živeli posnemovalci! — Darovane stave pri kegljanju 2.80 K, — Prof. Adolf Schaup odklonjeno darilo iz Šmarij in sicer 3.05 kg pečenke svinjine in 2 klobasi. — Na račun mesečnine je prišlo 29 K. Premeščen je gimnazijski profesor E. Violin iz Gorice na neko gimnazijo na Dunaj. Dirka na sankališčii v Bohinjski Bi-strfel. — One 12. februarja t. 1. prirede športni krogi iz Trsta, Gorice, Kanala in Tržiča dirko na Bohinjskem sankališčii. Program je razdeljen v štiri dele. 1. Dirka za dame, enosedežne sanke 800 m. 2. Dirka juniorjev enosedežna 1200 m. 3. Dirka seniorjev enosedežne 1800 m. 4. Dvose-dežna dirka (en gospod in ena dama) 1200 m. — Za vsako dirko razpisana so tri darila. Najzanimivejša dirka bode točka 3.. v kateri je razpisano tudi prvenstvo. — Na čast dirkačem priredi se na predvečer v veliki dvorani hotela »Triglav« športna zabava s sodelovanjem c. kr. vojaške godbe št. 47. Višji okrajni živihozdravnlk Adr. Nardini Je premeščen h Trsta v Gorico. Kako delalo »revizorji« ljudskega štetja v Trstu. — V »Ed.« čitamo: Glede zlorabe otrok naj navedemo iz Rojana ta le slučaj. V Rojanu štev, 48(> stanuje hišni gospodar Kari Rak. Te dni je prišel revizor v hišo. strgal prvotno- polo, češ, da je vse pogrešeno in da treba drugo napraviti. Govorjeno — storjeno. Izpolnil je novo polo in zapisal italjanski občevalni jezik za vse tri: za očeta, mater in letnega otroka. Ker pa se je žena — moža ni bilo doma — uprla, se je začel revizor prepirati, češ, da saj znajo italijanski. Žena pa le ni hotela podpisati pole. Na to pa je storil revizor nekaj, kar je sramotno in podlo: vzel je iz žepa komad od deset stotink ter ga ponudil otroku, ki je sirota res reklo: Grazie!! In na ta perikien način iz otročiča izvabljena beseda je revizorju zadoščala kakor dokaz* da v družini govore italijanski! Odšel je z nepodpisano polo. ali falzifikacije občevalnega jezika ni izbrisal. Za narodni muzej so darovali: G. M. Baje, naduč. vdova 1 star papirnati denar 2 gld., g. dr. Dereani 4 stare nove norcei g. M. Cibej, Ktmm, pa dr. Lev-puščeku 21 kom. starih novcev, 1 spominsko svetinjo,. 1 prstan, 1 petrefakt polž. g. Adolf štrekelj 17 kom. starih novcev, g. And. Jakil Rupam naznani neprijetno novico, da jih dbiŠČe — revizor! »Do sedaj — pravi, -— so bila zadeta samo druga mesta, a sedaj, pride nesreča tudi nad nas.« Ta družba uradnikov je cvet ruske korupcije: vsak je preobložen i obilico grehov :-~ (tako nazivajo namreč darila, ki jih prejemajo). Revizor ima priti baje iirkognito. Slučajno pa priroma ravno v tem kritičnem času skozi to mestece nek nižji uradnik iz Petrograda, ki pa je na potovanju zapravil'v hazardni igri ves svoj denarj in je tako primoran prekiniti, svoje potovanje. — Nastani se s svojim slugo v neki predmestni zamazani krčmi. Namah se raznese ta nenavadna novica. »On in nihče drugi! Revizor je!« vsklikajo mestni očetje. — Takoj se odpravi k njemu deputacija, in tu se vrše prizori polni brezmejne satire. Človeku je na jok, in vendar se smeje, smeje, smeje... ¦Kajti nepopisno smešni so nastopi mestnih veljakov, ki trepetajo v smrtnem strahu pred svojim »revizorjem«! — ki ga pa občinstvo že pozna kakor nekakega ko-lovrateža. a ki je seveda docela nedolžen in ne ve sprva niti trohice, da ie — »revizor«. §e-le pozneje spozna situacijo, zavzame taktiko »velemožnega«, in akceptira vse darove, ki mu jih poklanjajo mestni očetje, predsedniki in drugi veljaki. Slednjič, ko vidi vse te petolizne strahopetce pred oeboj -t- takorekoč v prahu — postaja predrzen: izposojuje si dfenar in počenja razne ekstravagance. V svoji pijanosti dvori častitljivi g.-ej glavarjevi; konečno pa se celo zaroči z glavarjevo hčerko, kar je za vso glavarjevo hišo velikanska čast; posebno-pa je vesel glavar sam; ki misli,-da po protelcciji svojega zeta dobi kar črez rioč generalsko uniformo. ' »Odlični« zaročenec se poslovi in odpotuje pretvezno k svojemu bogatemu stricu, odkoder pa se hoče vrniti v par dneh k svoji presrečni zaročenki. Dobil je vsega na razpolago: denarja, najboljše poštne konje, najboljši voz itd. V hiši glavarja se slavnost nadaljuje: «a; kolodvoru , po \ svoie: nekatera m,:! nefci&leo, deloma, laško, nekatera slovenj sko. Uradnik vse ravna po -predpisih in/ rav^ial str tev&iKf&$te%te&%fmWmf>. pošiljatev v Triest, ker kraja Tiieste, p». nima v krajevnem zaznamku. — »Corri* ,-ere bi se rad hudo rafcljutil radi tega^toda ne more, ker se boji Nemcev, zlasti po* stajenačemika, pred katerim prav klečeplazi v svojem članku, ko ga dela odgovornega za — Triest. — No, no, bridko se maščuje na Lahih tista njihova velika: obzirnost do Nemcev. Mislili so, da bodo na kolodvoru sekirali samo Slovence,, pa delajo tudi z Lahi talko, «v' To ni samo reklam«! »vpnajstftriea za.,poBk#«]Q,o krmisl^nko. Izdelovatelj li? Poskusite vendar bolečine utehajofii, lekajofii in krepfiajoci samo lekarnar Pellor v Stubici, Elsa-trg št. i>^^z rezervirani izključno za ljubitelje zimskega športa in ni za to doplačati ni-kake pristojbine. Prometni časi gori omenjenih vlakov so sledeči: Vlak št. 708. (dop.). Vlak št. 14. (pop.) - Trst c. kr. d. ž. odhod 7.30 zjutraj 1.05 popoldne. — Gorica d. k. odhod 9.00 dopoldne, 3.07 popoldne. — Bistrica-Bo^ hmjsko jezero prihod 10.31 dopoldne, 4.57 popoldne. — Bled prihod 10.53 dop., 5.33 popoldne. — Jesenice prihod 11.07 dop., 5:53. popoldne. Vlak št. 507. (pop.) Vlak št. 11. (po noči). Jesenice odhod 4.41 popoldne, 6.47 zvečer. — Bled odhod 4.54 popoldne, 7.05 zvečer. — Bistrica-Bohinjsko jezero odhod 5.15 popoldne, 7.36 zvečer. — Gorica prihod 6.27 zvečer, 9.08 po noči. Trst c. kr. d. ž. 7.58 zvečer, 11.10 po noči. V Ameriko! — Zaželjena dežela! Obljubljena dežela, po koji se cedita med in mleko! Na tisoče in tisoče Slovencev je že tam, pa še vedno ni dovolj! Vsi pišejo domov, pozdravljajoč predrage v star! domovini — čez hribe in doline, morja neznane globočine — da se jim godi nad vse dobro. Kedo si ne želi, da bi mu pečena piščeta in argentinski bivoli padali v usta?!? Zadosti! Tudi iz Gorice se odpravlja večja družba v neznane — a svobodne kraje in. menda že koncem februarja odidejo od nas, tako, da se zopet zmanjša število Slovencev. Nekaj jih požrejo magistratni revizorji, druge Amerika. Dejstvo je zarnas vitalnega pomena in vsled tega se vrnemo prihodnjič zopet na »ta tema, pa tudi ne morem več , za danes, ker so se mi orosile oči. — Eden, ki ostane. Mu*se pred sodniio. — Težke telesne poškodbe /e bil obtožen mutec Dante Ti« noli iz Ville Vicentine. Zakrivil je poškodbo v OglejiHani na nekem Leonardu Mianu.. Mutec je obsojen na 2 leti težke ječe ter v odškodnino 215 K Mianu. Odprti lekarni. — Jutri poopludne bosta odprti V Gorici lekarni .Gironcoli-Glimbich, V teh dveh lekarnah bo tudi po-nočna služba v času cd 29. t. m. do 5. febr. t. 1. Moll-ov Seiillilz-prašek je sa na želodca trpefe neprekoBljhro iredrtro fcaiero ima prednost pred vsemi dragimi aro etičnimi Čistil, kroglicami in grenCicami. Cenaorig. Skatlje K2*~ Ponarejanje se sodaUsko zasle&U> ¦Mino Franc, žganja in nI n rthinje livota. - Bolestne olajšujoče In ckrepCujole sia-rosnano sredstvo proti trganj* ia prebujenja vsake vrste. Orifr. steklenica K. 2*- Na prodaj po rseh lekarnah 1« in mirodilnioab. Glavna lekarna »A A MOLI, c. In kr. dvorni iilslnik, Dunaj, Tuehlanbea 9. Zaloga v Gorici v lekarni: A. Gironooh. Iz Škrbine. — Ob 4. pop. 2. sveč. bo imel občni zbor odsek domberškega »Sokola« v Skrbmi s sledečim vsporedom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3.- Volitev novega odbora. 4. Potrditev samostojnih pravil. 5. Raznoterosti, nakup kroja itd. Sokol v Mlrnu priredi v soboto 4. iebr. plesni venček v dvorani g. Jož. Bu-dihne. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Vstopnina 2 K, za člane v kroju 1 K. Vstop dovoljen le vabljenim in po njih vpeljanitn gostom. Ce bi kdo siučajno ne prejel vabila, naj, se glasi pri ,br. načelniku, ali br. ¦starosti. — Odbor, Sokol v Kobaridu, bo imel svoj občni zbor dne 4. februarja t. 1. v občinskem domu. Udeleži se ga brat dr. Irgolič iz Gorice. zveza narodnih društev. Bralno društvo »Narodni dom« v Škrbini bo imelo-svoj letni občni zbor 2. svečana ob 3. pop. pri g. Adamiču s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. V. Potrdilo računa za I. 1910. 6. Razni nasveti. Iz Renč. — Pevsko društvo »Svoboda« se zahvaljuje g. Lavoslavu Pahorju, višjemu revidentu pri južni železnici, kakor tudi g. Jaki Stoka iz Trsra za obili trud, ki sta ga imela in s tem pomagala, da se je veselica tako dobro obnesla. Posebej pa se zahvaljuje tvrdki Ivančič & Kurinčič za gmotno podporo 3 K, kakor tudi N. N. iz Gorice za istosvotni dar. Kmetsko izobraževalno bralno društvo »Nadiža« v Kredu priredi na Svečn., to je na 2. februarja, svoj prvi letni občni zbor v prostorih g. Fr. Danjeliča. Vabi se vljudno vse druStvenike k obilni udeležbi. Odbor. Narodna čitalnica pri Sv. Luciji priredi dne 5. februarja v prostorih pri Miku-žu veselico z zanimivim vsporedom. Po veselici bo ples. Čisti dohodek je namenjen javni ljudski knjižnicL . Trgovsko-obrtne in gospodarske vesli. * Izv*H»r trt v* GSHcI. • —¦ Na izvoznem trgu v Gorici je bilo lani sadja in drugih pridelkov 148.687 kvintalov v vrednosti K 3,616.779. Kdo ima glavni dobiček od tega?! V. emisija delnic Jadranske banke v trstu. — Kakor se nam poroča, je zanimanje za novo emisijo delnic Jadranske »banke tako veliko, da se zapore že danes z gotovostjo računati s tem, da bode tudi takrat na sitbskripcijo izloženi znesek prepisan. Delnice Jadranske banke so notirane na tržaški borzi in je preskočil njih kurz v zadnjem času na K 440 do K 450. Še to leto bodejo delnice Jadranske banke notirane tudi na dunajski in pražki borzi, kjer se že danes pojavlja zanimanje za ta naš — za zalaganje denarja zelo ugodni papir. Opozarjamo ponovno na današnji inserat gledč nove emisije kakor tudi na to, da otvarja Jadranska banka ravnokar svojo ilUalko v Ljubljani, s čifnur bode v znatni meri razširila svoi dosedanji delokrog. Za osemurni delavnik v gostilniški obrti se potezajo hrvaški natakarji. V neki zagrebški kavarni je 8urni delavnik baje že uveden. Kinjlževaost Ved*. Vsebina prve številke: Uredništvo: »Veda«. Žmavc Ivan dr.: Uvod v naraven nazor o svetu. (Dalje prih.) Žižek Fr. dr.: O ljudskem štetju. Prijatelj Ivan dr.: Slovenščina pod Napoleonom. (Dalje prih.) Vošnjak Bogumil dr.: Uvod v občna načela državnega nauka. (Dalje prih.) Rostohar M. dr.: Ideje o zgodovini filozofije južnih Slovanov. (Konec prih.) Vošnjak Josip dr.: Dodatki k »Spominom«. (Dalje prih.) Drobno gradivo: Ozwald K. dr.: Umetnost v službi trgovca. — B. V.: Dunajski rektorski govor. — Kidrič Fr. dr.: Anastasius Oriin in Matevž Ravnikar-PozenČan. — J. P.: Kolera v Ljubljani 1. 1836. - Pregledi in referati: Javno pravo. — Vošnjak Bogumil: Tomašič, Temelji drž. prava hrv. kraljestva. — Publicistika. ~: B. V. Lončar, Dr. Janez BleKvieis in njegova doba. — Socialna politika. — Štebi A. inž.: Podeželne centrale. (Konec prih.) — Statistika. — Milko Brezigar: Žižek, Theorie der statistisehen Mittel-\verte. — Kultura. — J. P.: Tolstoj. B. V.: Mara Copova-Berksova. — J. P.: Puškin in slovenski jezik. — Filozofija. — Dr. R.: Drtina, Zakladv novovekeho nazoru ži-votniho. Dr. R. Pollitz, die Psychologie des Verbrechens. Dr. R.: Becker, Ober Simulation voh Schwachsinn. Krivic, Ra-dovan: KrejČi. Svoboda vule a mravnost. Literarna kritika. — Kidrič Fr. dr.: Ivan Orafenauer: »Zgcd. slov. slovstva« in slov. kritika. Glonar. J. A.: Slovensko slovstvo. — Popravki. (Priloga). »Veda« izhaja vsaki drugi mesec (na 6 pplah) ter stane na leto 8 K (v obrokih primerno), za dijake 5 K (obroki se ne dovoljujejo), posam. zvezki 1.70 K. Politični pregled. V ogrskem državnem zbori* bi jejo •boj za samostojno banko. Hok je napadal Avstrijo. Med drugim je rekel, da Ogrska je vedno zvesta svojim kraljem, v Avstriji, celo na Tirolskem pa ni slišati več »Oott erhalte«, ampak »Die Wacht am Rhein«, in »Deutschland iiber alles«. Za hteval je polno jednakopravnost pri vs'h inštitutih banke. Pol milijona za vojaštvo je zahtevala vlada en teden pred delegacijami. Nad 300 milijonov naj gre samo'2fe nove vojne ladje. V delegacijah v Budimpešti se le zahtevalo m vojaštvo 448,589.803 K, kar pomeni zvišanje potrebščine za celih 25,130.203 K proti letu 1910. Kvotni donesek Avstrije znaša za leto 1911 za 9,127.492 K več kakor 1910, donesek Ogrske pa 5,223.910 K, Za poveijništva vojaštvo in vojaške zavode v Bosni hi Hercegovini se zahteva za 4,340.250 kron več. Razven tega zahteva vojno ministrstvo za izboljšanje armade še izreden kredit 20 milijonov kron, in pa za mornarico poseben kredit 312.400.080 kron; od katere svote bi odpadlo na leto 1911 kot prvi obrok 55 milijonov kron, Končno pride še postavka za novi topui&tTski materija! v znesku 4 milijonov kron. Skupne zahteve za vojaštvo so nasproti lanskemu letu za 22,959.750 K večje. Redne zahteve za mornarico v letu 1911 znašajo | 64, 162.410 kron, tedaj za 3, 250,000 kron več kakor lansko leta ' V mornariškem odseku ogrske delegacije jo poda! včeraj poveljnik mornarice svoj ekspoze. Rosenberg Je izvajal, da je razvoj naše mornarice v zvezi z jako-stjo inozemskih flot, ki pridejo v poštev. Proračun je priporočil za podlago špeci-jalne debate. Italijanski dreadtHMightJ. -- Italijanska mornarica bo imela po zadnjih sklepih uprave voj; c mornarice leta 1917. osem dreadnoughtov. Razne vesti. Klub Slovenskih Tehnikov v Pragi naznanja predavanje pravnika Ivana Mo-horiča o Gospodarski strukturi v slovenskih deželah, ki se vrši dne 30. januarja v prostorih akad. društva Adrije, Praha II., AkademiČni dom, — Odbor. Petrograd šteje po zadnjem štetju 1,900.500 prebivalcev; pred 10 leti jih je bilo 1,248.700. ¦V Jemenu so ustaši napadli baje strate-gično važno mesto Mcnatio. Turška popadka se brani. Lejk Idrls je odlomi predloge o sporazumu do" miru ne pride Še tako kmalu* Pater Maczoch, znani junak iz čtn-stohovskega samostana, je baje pobegnil \h ječe v Petiskovu. Postajenačelnika v Grosupljem našli umorjenega. — Našli so mrtvega v Grosupljem pri Ljubljani tamkajšnjega postajenačelnika Aichholzerja, zavednega koroškega Slovenca. Prvotno se je sodilo, da je zmrznil, ali pokazalo se je, da ie bil udarjen po glavi. Storilca so že prijeli ; je neki Anton Janežič. Aichholzer lima žeud z Goriškega. ; '••¦;¦ Romanopisce Philhps umorjen. — Pri vhodu v Gramercv-hotel v New-Vorku je ustrelil profesor glasbe Fitzhu-go Goldborough romanopisca in dramatika Grahama PhiUipsa In nato je še sebe ustrelil. Vzrok umora je bilo menda osebno maščevanje. (Dalje na peti strani.) konjskega blapea. Zahleva se znanje nemščine. Oni ki je služil pri kavaleriji ali pri tojmičai--jih ima prednost. -- Predstaviti se je od 9.—11. ure predp. v Gorici, palači Lanthieri pri g. baronu Levelzo\v. in zanima vse fj S ^t #! :1 ,.Ji Časnikarski kongres v Rimu. —Dne 4." maja otvorf sam italJianski kralj Viktor Emantiel mednarodni časnikarski kongres. Da sedaj se Je priglasilo že 500 udeležencev - žiirnalistov. Avstralijo r odkril Amerigo Vespucci. *- Mr, Beteričh, kurator. historičnega oddelka parjamentove knjižnice v Melbo- jc Avstralijo odkril 1. 1499. Flofenlmec Amerigo Vespucci. Z velikim zanimanjem se pričakuje te.dokaze..Amerigo Vespuc-' ci je prvi popisal Ameriko, ki je po njem | dobda svoje jme; Kot prividi, je pzjLel > Avstralijo, je 'vefjafdo sedaj Portugalec Oodinho de: Eredici, in sicer je dospel ta na rt Vandicmcn L 1601. . Kuga na Kitajskem. — Zdravniki poslaništev v Pekingu izjavljajo, .da take kuge, kakoršna vlada seda} po Kitajskem, že doigo časa ni bilo. Vsak slučaj je smrtonosen. S!r milijonarja v rokah roparjev. — V bližini Maršale na Siciliji, so napadli roparji grad milijonarja Oenco. V gradu je bil samo pin milijonarja in služinčad. Roparji so odpeljali sina v hribe ter zahtevali od starišev .30.000 lir zanj. Toda .starišl nočejo plačati in so stvar naznanili policiji. Ootovo je, da so roparji na tak odgovor že umorili sina milijonarja (jenco. Živa v mrtvaški krsti. — V Bourges na Francoskem. ie umrla 84 letna bogata vdova Papet. Zdravniki so izdali mrtvaški list. Vdova je bila koi na to položena v krsto iz kovine. Ko so hoteli po pogrebu začiniti krsto v rodbinski rakvi, je oživela vdova in začela govoriti. Prenesli so jo v posteljo in sedaj premišljuje, jc-li- živa, ali mrtva. Prvo ne more biti, ker ima uradno spričevalo, da je mrtva, drugo ne more biti, ker govori in premišljuje. Lep misijonar. — V občini Ettyek na Ogerskem so orožniki zaprli graškega inzarista-memha Kdnigsherger, ker je med misijonom zlorabila! mlade deklice. Ljubezen je iznadljiva. V Ne\v-. Yorku ima neki Orasso veliko pogrebno podjetje. Da je, prodal toliko krst, se je Imel zahvaliti' v. Dr vi vrsti svojemu mlademu in lepemu pomagaču, Bindi-ju. Nekoč je prišel v veliko zalogo krst neki vdovec, da naroči krsto za svojo ženo. Ker je prišel potiho, je videl, da sta se gospodar Orasso in pomočnik Bindi polj ubovala. Odšel je neopazen in povedal urne trdn^"• Kari, Nikolaj, brata, Marija, GiieU pnroft. MustC, Tonloa, Rofctca, h6om. Karollnt por. BelCtC, Marija por. Marlntč, soshi U. emisija delnic JADRANSKE BBHRE o Trstu Vabilo na subskripcijo. i V preteklem leta je »Vršil upravni svet Jadranske banke v Trstu le deloma sklep občnega zbora z dne 14. marca 1909 s leni, da je izdal 2500 delnic a K 400— t. j. [ K 1,000.000'-- rtom. in povišal na ta način delniško glavnico našega zavoda na K 4,000.00¦)•—. Tozadevna subskripcija je imela tak vspeh, da ni bilo niti mogoče zadovoljita i vseh subskribentov. , Razvoj poslov Jadran.ske banke v preteklem letu je napotil upravni svet, da je sklenil v seji dne 28. decembra 1910, povišati v smislu pooblaščenja navedenega obč- [ nega zbora delniško glavnico a:a uadaljnn dva milijona kroti in izdati v to sv .ho 5000 delnic a K 400- t. j. K 2,000.000- nora. i po nižje navedenih pogojih. ) Z izvršitvijo tega sklepa se bo povišala delniška glavnica našega zavoda na K «,000.000'—, tako, da bo postala Jadranska »muka največji avstrijski |uflo- ; slovanski bančni *avod. Bilančni vspeh preteklega leta odgovarja percentualno vspehom prejšnjih let, vkljub temu, da je bil četrii milijon šele od 1. junija 1910 zavodu na 'razpolago. Zato namerava upravni svet predlagati občnemu zboru izplačanje zopet iste, t. j. 6%-ne dividende za preteklo, leto in dotirati z večjim zneskom rezervne fonde, kateri bi si rta ta način, vpoštevaje ažijo nove emisije, kmalu podvojili. Tudi ni izključeno, da bo občni zbor z ozirom na bilančni rezultat, zahteval povišanje dividende. V zadnji seji uprave hega sveta se je sklenilo tudi, zahtevati od vlade dovoljenje za nadaljno povišanje delniške glavnine do zneska K 12,000.000— in spremeniti v tem smislu pravila Jadranske banke-Zh V. emisijo delnic Jadranske banke v^Trstu veljajo sledeči ponoji : a) imejitelji delnic prejšnjih emisij imajo pravico prvenstva (opcije) in sicer so upravičeni, zahtevati na podlagi vsakih 2 delnic 1 delnico nove emisije »o [nrasn K *25'~ asa delnico; ¦ . ¦. . b) delnice katere eventuelno vslcd neiz vršil ve opcijske njivice preostanejo, so na razpolago novim subskribentom in tudi imejiteljem starih delnic, v >likor bi podpisati večje število delnic, nego jim na podlagi opcije pripada, po kurzn K **»•— aa delnico. ' . Prijave «a n#vc delnice se »prejemajo do 15. februarja 1011 in je^reba vplačati za vsako podpfsano delnico takoj pri subsknpciji K.200-— kot prvi obrok ob enem kavcijo, ostanek pa — vpoštevaje svoječasno položeno kavcijo — p« reparticfjl delnic, katere izid se vsakemu subskribentu naznani najpozneje do 15. faren 1011. . , »ovc delnice participirajo že na dobitku za leto 1011 in za to morajo se vplačati 5#-ne obresti od nom. zneska cd 1. januarja ti. do dneva izplačila. I vplačanega prvega obroka, oziroma kavcije odobri banka subskribentom tudi 5% -ne obresti. Subskribentom je dovoljeno vplačati takoj pri subsknpcij« celi znesek podpi-|nih delnic Kuvziil dobiček (ažijo) pripade, kakor že zgoraj omenjeno, po odbitku stroškov in pristojbin nove emisije, rezervnemu zakladu banke. x > Upravni svet je določil za V. emisijo delnic skoraj isti kurz, kakor je veljal za IV. emisijo z namenom, da bi omogoči! subskribentom, na katerm prijave se s. č. tu >gel obrati, nabavo delnic pod ugodnimi pogoji in bi pridobit Jadranski banki z določenjem nizkega kurza nadaljne interesente. Prijave na nove delnice se sprejemajo: V TRSTU: pri blagajni banke. V OPAT4J1 s pri blagajni banke.; r. -.' v . rx ,_ *, • , xi • u i • V 1HBK0VIV1MT: pri Hrvatski vieresijski banki in njenih podružnicah ,y SiJ>eniku, JKadru In Spljetu, m pri Dubrovački trgovački banki. 3TA DLL\A.ItT: pri Živnostenski banki prb Čechy a Moravu, pri Osrednji banki čeških hranilnic in Češki industrijalm baiiKi. ....... V M.JIBL.IAM: pri Ljubljanski kreditni banki in njenih podružnicah v Celovcu, Spljetu, Sarajevu iu Gorici m pri Trgovski-obrtm banki. V PILVGI: pri Živnostenski banki pro Čehčy a Moravu, pri Osrednji banki čeških hranilnic in Češki industrijalni banki. I ; V SPIj^ETI!« pri prvi pučki dalmatinski banki. ' V StJŠAKU: pri fianki i štedionici za Primorje in njenih podružnicah na Rek! in v Bakru. ...*,.„ . , „ .. «. *» il; V ZAGBEBl t pri prvi hrvatski štedionici in njenih podružnicah v Varaždinu, Osjeku, Vel. Gorici, Sisku, Virovitlčf, Cirkvenici, Rekli aeraunu, Belo-(ru, Delnicah in Kraljeviči. : Pri navedenih subslcrifečiiili mestih morajo se tudi deponirati stare delnice v svrho izvrSitve opcijske pravice. , Za slučaj, da javna subskribcija prekorači znesek nove emisije, pridržuje si upravni svet pravico reparticije delnic med subsknbente. Uprauni suet Jadranske banke w Erstu. OP.OMBA: Jadranska banka poSlie Vsakemu interesentu na zahtevo položnice avstrijske ali ogrske poštne hrgnilniče, takd da m^sloditi pošiljatev denarja brez v.^eh otročkov *a subskrlbenta. V avrho fzvrSitve opcijske pravice zadostuje predložiti aamo plaSfie delnic (delnice brez kuponsklh pol) ##*# •»»te^»^»«»^»; Pozivna-tok krvi, delovanje živcev, utrjuje kožo proti prehlajenju. Izvrstno za umivanje glave, ust in obraza, Jzborno sredstvo proti zobobolu. FRANCOSKO ŽGANJE JHANA Daš zdravnik vam priporoča francosko žganje „Diana", ker je prepričan o velikih prednostih tega žganja za disinficiranje ust in osvežujočega upljiva na kožo, ki ga povzroča dodatek Mentola. Glavna snov tranc. žganja „Diana", je dvakrat destilirano vinsko žganje. Pri nakupu pazite na znamko. Vsaka steklenica nosi na zamašku in na plombi vžgano gorenjo varstveno znamko. Domači prijatelj v pravem pomenu besede, je francosko žganje „Diana" in to vsled svoje osvežujoče mo#i, nizke cene in vsestranske porabnosli. CENE: ! mala steklenica . K —-50 1 srednja „ . . „ 1*80 1 velika „ . . . „ 2-40 Prodaja se v vseh trgovinah na drobno Kjer bi se ne dobilo, naj se obrne na „Diana", izdelava franc. žganja družba z. o. z. Dunaj, I., Hohenstanpieug 30. *gJ7##«*: iwi^l»^jWa»_. Mil Ljubljana Dunajska cesta si 20. Laitai izdelki oljnatih barv, lakov, firnežev in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih in rudninskih barv. Barv za umetnike. ?N potrebščine za slikarje ia pleskarje. Točna postrežba, cene nizke. Za obila naročila se priporočava Premeri a 3ančar trgovina oljnatih barvna drobno ia debe'o Osem dni poskušitje Ne kupujte ur, ako jih ne poskusite! Pošiljam vsakomur ki naroči, pristno 14 karatno uro iz plaque-zlata. Dvojni pokrov, za ceno 20 K. Pri naročbi naj se pošlje samo polovico in ostalo po preizkušnji. Triletno jamstvo. NaroČila naj se pošljejo na: JOH WEINER, DUNAJ XIX/I. Boschstrasse 2/7. A. vi Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. oelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste n\U\\m tunik iz Istre, DatRieiji, ¦iliellt.feri bi Kia 6 prodajo na drobno in debelo. Prodala na diokno: Kron —*96,1*04, 1*12, 1-20, 1-23. 1-36, 1'44, i'69, 1*80, 2~ 240, za luči 90 72 Tia. —'— Na debelo cene ugodne.------ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ---------------- mila in sveč.---------------- Cene zmerne. i Lekarna Cristofoletti v Sonci na fravniku. Trskino Jetrno olje se železnim jodeccm. S tem oljem vso kostne bolezni, žlezni otoki, golSe, maloktvnost itd. itd. Cena ene steklenice Je i krono 40 vinarjev Trskino (Stokfiievo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega o^a naravno rmene barve po K140, bele barve K 2 Trskino ieleznata jetrno olje. Kuba t<>«» olja je sosebno priporočljiva o*joJ,6«i »ti dečkom, ki so nor-vozni in nož««' naravo, ozdravijo v kratkem Času z gotovostjo OPOMBA. OJJe, katerega naroJam direktno iz NorvegUe, preiSJe se vedno t mojem kem. laboratprHo, predao se napolnijo steklenice. Zato zamorem JamCitl svojim ČC. odjemalcem glede cistote tn == stalne sposobnosti za zdravljenje. == CrlstofoSettljsva pljafia Is kina In železa. Najboljši pripomoček pri zdravljenju s trškim ojjent. — Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. = i i Bil pesnik mirni jo, pinvoin*«, je liotcl p'"'1" na ranuiH, a s čevlji tenkimi ni šlo, za tako pot so le *f OHO!" Zobozdravnrški in zobotehniški atelje Dr. I. Eržen GORICA J os. Verdi fekaliSče Sten. 37. Umetne zobe> zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe na kaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. kron zaslužka Ordlnira o strojem od 9. are dop. do 5. are pop- Sans souci najboljša tuzemska znamka napravljena po j francoskem načinu. J Carte d' ©r, Carte blanche, Asti i spumante, Bakavskn vodica. Gennaro Ossoinack i odlikovana klet šampanjca s Gorica, Oia Q. Carducci št. 6. Na zahtevo se pošlje cenike. najmanj .o rupoinjinj«. V. B. Počaščam se naziian li slav. občinstvu, da sem otvoril danes svoj krojaški atelje v Gosposki ulici it. 3, Z odličnim spaš!owan}em v- Martin Ktihle r. Diener, ; damsltl krojač prej rez&lec pri Salon Robes. zaslužek!! NllSl1Žtk" 1 20~*S K na Ktlea zaslužite ,„s I plfetenjoni na našom |»l»tilnft]i sttt.ju. — Vsč izdelkt* ku|>iiro i»i, za fcnr se pi*m<»ti«> zavežomo. — Plačilni pogoji zelo ugodni. Na stroj m je možno naučiti v dveh dneh. — S;>ol starost in daljava je posstrauska V\at. — Mnogo priznalniti pisem jo »a razpolago. — IMina katoliška tvrdka te vr»t». — Zahtevajte eor.ik« in pojasnila. Naslov: —— , .Chrišfl. Hausindusirie," — Dusaj, XVI2, Ganllacbergasse 12. PnfJnii4ninn «U«bljaBske kreditne banke" m-ilRBl IB W lili H ~ se bavi * vsemi v banSno stroko spad«io(Sml posli.- \g UUI UaLIIIuOi Vl°9e na kni'iice obrestuje po 4Vj0, vloge v tekočem V w*»i Mtotiivwm računu po dogovoru. » - - D«lnl8ka glavnica K 6,000.000. - - Ceiltrala V LJubljani. - Rezervni zaklad K 45OO0O. - ¦ ' PODRUŽNICE: Celovec, Gorica. Sarajevo, Split, Trst ---- '"